NOVI TEDNIK številka 12 • leto XU • cena 200 din CeUe, 26. marca 1987 ypVl TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEIITJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IM ŽALEC Vsak Otrok le drugačen, ampak lep Obiskali smo Ivano Golob, babico iz Zadrečke doline. Stran 12. Ponaredili so bilanco Obtožnica proti sedmim delavcem Savinje. Stran 15. Zdravilišča so uspešna Osnovno vprašanje je, kako do novih zmogljivosti. Stran 9. TEMA TEDNA: STREHE V ŽALCU PUŠČAJO ... pa vode ne drži v zadnjih nekaj letih v Žal- cu niso zgradili niti enega pomembnejšega družbenega objekta, da ne bi puščala streha. Začelo se je s sodob- nim objektom osnovnošol- skega centra, nadaljevalo z gasilskim domom, kultur- nim domom in domom SLO, strehe pa puščajo tudi v sta- novanjski soseski pet v Žalcu. Vse te objekte bo seveda treba sanirati, kar pa zahteva precej novega, dodatnega denarja, vprašanje pa seveda je, od kod ga dobiti. Rešitve se bodo seveda slej ko prej našle, ali pa so se za nekatere objekte že, postavlja pa se drugo vprašanje. Vzemimo za primer kul- turni dom. Zanj je bilo na voljo devetdeset milijonov dinarjev. Po projektu naj bi bila streha bakrena. Ce bi se odločili za bakreno streho, bi predračunsko vrednost 90 milijonov seveda presegli, saj vemo, da je baker drag. Odločili so se za streho iz ta- ko imenovanih tegul, ki pa, kot se je kasneje izkazalo, ni bila primerna. Za sanacijo strehe pa bo potrebnih toli- ko dodatnih sredstev, da bo navsezadnje dom mnogo dražji, kot če bi nanj napravi- li bakreno streho. Na račun cenejše gradnje se torej stro- ški povečujejo. To pa je seve- da le eden izmed problemov. V vsakem primeru gre za nestrokovno gradnjo in še za vrsto drugih pomanjkljivo- sti, nobenega dvoma pa ni, da so za to krivi predvsem izvajalci del. O tem obširneje v temi ted- na na 5. strani. JANEZ VEDENIK Delavci Lesno industrijskega kombinata Savinja, ki so zaskrbljeni nad svojo in usodo kombinata, niso najbolj pripravljeni sodelovati pri prezaposlovanju. Prav tako se ne morejo sprijazniti, da bo morala ta celjska delovna organizacija v stečaj. Zato je Tone Zimšek, predsednik celjske občine, na četrtkovem izrednem zboru dejal, da bo treba \mstriti tudi odgovornost tistih, ki bodo zaradi svojih nepopustljivih zahtev povzročili, da tudi sedanji koncept reševanja tega Slovenijalesovega celjskega kombinata ne bo uspelo. O četrtkovem izrednem zboru delavcev Savinje, ki so se ga udeležili številni republiški predstavniki, poročamo obširneje na 3. strani. v. E., Foto: EDI MASNEC Mladinski pevsici festivai tudi letos z mednarodno udeležilo Letošnji, 17. mladinski pevski festival, bo od 28. do 31. maja v Narodnem domu v Celju ponovno združil v petju več kot tisoč mladih pevcev iz osmih evropskih držav. Za zvezno tekmovanje se ]e letos prijavilo 26 zborov iz skoraj vseh republik in obeh Pokrajin. Največ, kar 13, jih ^0 nastopilo v kategoriji de- '^liških zborov (C), devet v kategoriji mladinskih (A) in štirje zbori v kategoriji meša- •^ih mladinskih zborov (B). V mednarodnem delu tekmo- vanja pa bo nastopilo deset zborov iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Italije, Mad- žarske, Poljske, Velike Brita- nije in Jugoslavije. Kasneje se bodo lahko za mednarod- no tekmovanje prijavili še ti- sti jugoslovanski zbori, ki bodo na zveznem tekmova- nju osvojili zlato plaketo MPF. Pričakujejo, da bo v tekmovalnem delu festivala nastopilo okoli 1500 pevcev, od tega 400 iz tujine. Tudi letos bo razen tekmo- valnega dela festivala več spremljajočih prireditev, od otvoritvenega koncerta otro- ških pevskih zborov, do mednarodne razstave mla- dinske glasbene literature in zaklučnega koncerta združe- nih mladinskih zborov v mestnem parku, kjer bodo nastopili tudi vsi inozemski zbori. Znani sta tudi že obe stro- kovni žiriji, ki bosta ocenje- vali zbore. Zvezno žirijo se- stavljajo: Vid Marčen, Bo- ris Černogubov, Branko Džurkovič, Jože Fiirst in Dimče Nikolevski, medna- rodno pa: Branko Rajšter, Andreas Juon, Marko Mu- nih, Rudolf Schwarz in Bela Palloš. V tekmovalnem delu festi- vala bosta letos iz našega ob- močja nastopila sarno Mla- dinski pevski zbor OŠ I. celj- ske čete iz Celja, ki ga vodi Sonja Kasesnik, v zveznem delu ter Mladinski mešani zbor Tehnik, pod vodstvom Dragice Zvar, v mednarod- nem delu tekmovanja. F. P. I^očaiiati do regratal y Blagovnem centru sozda Merx so doslej kar dobro oskrbo- "sli potrošnike s sadjem in povrtninami, vendar se prav zdaj ^fečujejo z velikimi težavami. Zimsko vreme v Dalmaciji, od '^oder dobi Merx največ povrtnin, zlasti solate, je tudi tam ^pravilo svoje. Tako iz Dalmacije sporočajo, daje pomrznilo kar odstotkov solate, saj so tudi tam dva dneva zapored zabeležili rnmus 5 stopinj Celzija. ^Prav ta, sedaj pomrznjena solata, pa bi morala po dogovoru z '"^rxom oziroma njegovim Blagovnim centrom priti ta teden na Police Merxove trgovske rnreže prodajaln. Povprašali smo Rajka Šešerka, vodjo oddelka za sadje in "^^lenjavo pri Blagovnem centru v Celju, kako mislijo rešiti ta ^'''.oblem. Po njegovem mnenju ne bo mogoče povsem nadome- stiti izpada dalmatinske solate pri preskrbi celjskih in drugih Potrošnikov, čeprav računajo na solato z otoka Visa in še od ^Sod. MITJA UMNIK Jutri štafeta v T. Velenju štafeta mladosti, ki so jo mladi v soboto ponesli s Triglava po Sloveniji, bo jutri v Titovem Vele- nju, v soboto pa jo bodo prevzeli hrvaški mladin- ci. Prireditve ob njenem sprejemu potekajo v obliki sedmih festival- skih dni, ki pomenijo številne okrogle mize, kulturne prireditve, sre- čanja mladih in razprav- ljanje o najbolj aktual- nih problemih v družbi. Zaradi vsega tega je le- tošnja štafeta mladosti drugačna kot v preteklo- sti, svoj delež pa bodo k tej drugačnosti jutri, v petek, dodali še mladi s Celjskega. V Titovem Velenju se bodo namreč ta dan zvrstile otvoritve razstav, kulturni pro- gram najrazličnejših iz- vajalcev, stojnice ekolo- gov, mirovnikov, drob- nega gospodarstva... Na okroglih mizah pa bo- do mladi razpravljali o malih produkcijskih enotah, ekologiji, energi- ji in varčevanju ter o po- ložaju delavcev iz dru- gih republik. Več o tem na str. 2. TC Za bistro telcočino Voda Iz Polen Ibo odželala Konllčane Konjičani bodo za občin- ski praznik v oktobru že lahko nazdravili s kozar- cem čiste, neoporečne vode iz novega zajetja. Problemi z zdravo pitno vodo so v konjiški občini že stari in nekateri jih pripisu- jejo gradnji avtpceste, ki je skalila zajetje v Žicah. Kako- vost vode se poslabša, ko se tali sneg in ob nalivih. Stro- kovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane pa so pred dnevi v kraju Polene zavrtali v zemljo, ker predvidevajo, da bodo pod plastjo laporja na- leteli na vodonosni dolomit. Do konca meseca bodo sondirali do globine 400 me- trov in upajo da bodo z razi- skovalnimi vrtinami zagoto- vili zadostne količine vode za območje Slovenskih Ko- njic, Loč, Zbelovega in Žič, kjer živi približno 12 tisoč ljudi. Denar za raziskavo sta združili razen območne vod- ne skupnsti in Komunalne skupnosti še občinska in re- publiška raziskovalna skup- nost. Za ta dela so zbrali 100 milijonov dinarjev. V nasled- nji fazi pa načrtujejo izgrad- njo dveh 120 kubičnih rezer- voarjev in cevovoda, ki bi ga navezali na obstoječo omrež- je. Predračun za ta dela pa znaša 150 milijonov dinarjev. Prednost projekta je tudi v tem, ker predvideva prosti pad vode, medtem ko zdaj vsak liter požene črpalka, kar močno draži to tekočino. Trenutno plačujejo gospo- dinjstva in negospodarske dejavnosti za kubični meter vode 70 dinarjev, industrija pa 210 dinarjev. Z vodo iz Polen bo preskr- ba za dlje časa rešena, ne sa- mo količinsko, temveč predvsem po kakovosti. MATEJA PODJED 2. STRAN - NOVI TEDNIK mmmw 26. MAREC 1987« Okrogle mize, stolnice in še marsikaj . Festivalski dan v T, Velenju bo tutil letošnje slovo Slovenije od štafete mladosti v Titovem Velenju se bodo priredi- tve ob štafeti mladosti vrstile ves dan, najbolj zanimivo pa bo gotovo na dopoldanskih okroglih mizah. Seminar o ustanavljanju enot drob- nega gospodarstva so naslovili prvo. Mladi so prepričani, da te male, fleksi- bilne in visoko tehnološko opremljene enote pomenijo enega od vzvodov za preseganje krize in možnost zaposlo- vanja za vse tiste, ki jih bo prizadelo ukinjanje nerentabilnih proizvodenj. Govorili bodo o izkušnjah v svetu in doma, pri čemer bodo sodelovali dr. Tea Petrin, predstavniki Mikrohita in celjske Sinteze ter Razvojnega centra. Spregovorili pa bodo tudi o osebnem delu v družbenih dejavnostih kot so posebni servisi za varstvo otrok, ki jih tudi že uvajajo. O ekologiji in energiji v teh dneh že razpravljajo v mnogih okoljih, kjer so pripravili prireditve ob sprejemu šta- fete. V Titovem Velenju pa bodo k tem dodali še problematiko s celjskega ob- močja. Posebnost velenjskega festivalskega dne pa je tretja okrogla miza, ki se bo dotaknila položaja delavcev iz drugih republik. Predstavili bodo sociološke raziskave s tega področja, v razpravi pa bodo delavci govorili o svojem po- loŽEUu in predlagali rešitve za njegovo izboljšanje. Dotaknili se bodo družbe- nega položaja delavcev, odnosov med njimi in ostalimi prebivalci, govorili o življenju v samskih domovih .. .• Poleg teh treh okroglih miz pa bodo v Titovem Velenju poskrbeli tudi za številne druge prireditve. Tako bo kul- turni program v Rdeči dvorani obsegal nastope kantavtorjev, plesnih skupin, pevskih zborov in literatov iz različnih krajev regije. Od 10. ure dalje bodo v Rdeči dvorani postavili stojnice, na katerih bodo predstavili izdelke drob- nega gospodarstva, raziskovalne nalo- ge mladih, inovativno dejavnost, mož- nosti zaposlovanja in štipendiranja, prizadevanja mirovnikov, ekolo- gov ... V Kulturnem domu bodo v tem času zavrteli najrazličnejše filme, v dvorani kulturnega centra pa bo ob- činska prireditev Naša beseda. Pozabi- li niso niti športnikov, ki se bodo v teku po ulicah Titovega Velenja pome- rili ob 16.30 uri, nato pa bo praznova- nje mladih, kot so naslovili množično srečanje mladincev s Celjskega, po- bratenih in Titovih mest. Območni odbor za pripravo sedme- ga festivalskega dne zagotavlja, da so pripravili vse potrebno za jutrišnji uspešen zaključek bivanja štafete mla- dosti v Sloveniji. TC KOMENTIRAMO Zakiana govedoreja? Zadružna zveza Slovenije je za prirejo mesa in mleka zag- nala pravi krizni alarm. Slo- venska govedoreja se je na za- četku leta 1987 znašla v krizi, v kateri, četudi marca povišane, odkupne cene ne pokrivajo stroškov prireje niti ne na naj- produktivnejših kmetijah. V Kmetijskem inštitutu Sloveni- je so to izračunali na nasled- njem modelu za slovenske raz- mere skoraj idealne kmetije: dobrih 22 hektarov zemlje s pašnokosno rabo, 30 krav, 15 plemenskih telic, zahodnoe- vropski normativi za živo in strojno delo, kombinirana pa- sma govedi, letna mlečnost po kravi 5000 litrov mleka, od te- ga 4000 litrov iz osnovne krme in pri reji uresničena vsa znana tehnološka spoznanja. Model je vsekakor idealen saj imamo v Sloveniji Aom^ nekuj takšnih kmetij. Stroški za 1 liter mleka znašajo ta rrte. sec 130 dinarjev kar je za 25 dinarjev manj kot v opisani modelni (idealni) kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slove, nije. Pa še druga primerjava! Pf, mlečnosti 2500 litrov na kravo je moral kmet leta 1980 za na- kup traktorja rediti 7,4 krave, leta 1985 že 9 krav oziroma leta 1980 vzrediti 6,2 govedi in leta 1985 že 7,5 govedi. Iz opisanega in še drugih po. štenih kalkulacij je razvidno, da odkupne cene za meso in mleko ne zagotavljajo eko- nomske osnove za obstoj kme- tij. Slovenska govedoreja ta trenutek nima ekonomskih os- nov za nadaljnji razvoj in v pri- marni prireji mleka ni več no- benih ekonomskih rezerv. Posledice so nepredvidljive, predvsem pa dolgoročno po- gubne za slovensko živinorejo, svarijo strokovnjaki, kajti vso- ta vseh posledic bo materializi- rana v manjši proizvodnji in ponudbi hrane in s tem v pove- čani odvisnosti države od uvo- za hrane. To pa je ravno obrat- no od naših resolucijskih ci- ljev. Pri tem se moramo zave- dati da bo sanacija živinorej- ske proizvodnje- dolga in draga. Pesimizem pa priliva še raz- položenje v Jugoslaviji, ki na splošno slovenskim pobudam ali alarmom že lep čas ni in ne bo naklonjeno. Bati seje, da bo krizni alarm za govedorejo ostal še en glas vpijočega v puščavi, pa v goščavi kratko- ročnih apetitov zvezne vlade in tistih, ki nanjo pritiskajo, po uvozu hrane - mesa in mleka še posebej. Ni jih malo med njimi, mesarjev. MITJA UMNIK Borci so vpeti v živilenje z letne skupščine Zveze združenj borcev NOV občine Celje Organizacija Zveze zdru- ženj borcev NOV je še vedno- močno prisotna v političnem življenju občine Celje. To so že ob izteku preteklega leta potrdile letne seje krajevnih organizacij, v ponedeljek pa letna skupščina ZZB NOV ob- čine Celje, na kateri je kot gost sodeloval tudi predsed- nik Republiškega odbora ZZB NOV Bogo Gorjan. Poročilo o delu, uvodne be- sede predsednice Občinskega odbora ZZB NOV Celje Olge Vrabič in razprava na skupšči- ni so pokazali vpetost posa- meznikov in organizacije v probleme in težave naše druž- be. Resno zaskrbljenost je si- cer obladovala misel, da je na- ša družba sposobna premagati nastale težave z oslanjanjem na lastne sile. Pri tem so med svoje naloge začrtali bolj siste- matično delo z mladimi ljudmi pri prenašanju tradicij revolu- cionarnega izročila. Slišati pa je bilo tudi pozive proti mlač- nosti med borci, kadar je treba oporekati političnim in dru- gim odločitvam, ki ne peljejo iz krize. Ostri protesti zoper napade na Jugoslovansko ludsko ar- mado, zoper manifestacije re- trogradnih gibanj, zoper pla- kat za Dan mladosti, še zlasti pa prispevke v Novi Reviji za tako imenovani nacionalni program s svojimi napadi na NOB in pridobitve revolucije, so v razpravi prevladovali. Kljub temu pa niso pozabili na svoje neposredno okolje in živ- ljenje v njem. Že v preteklem obdobju so namenjali precej skrbi socialni in zdravstveni problematiki borcev. Kot po- memben uspeh so ocenili nov družbeni dogovor o prizavalni- nah, ki bo omilil položaj neka- terih borcev. To pa ni dovolj. Zahtevali so, da v Celju konč- no prično misliti tudi na stano- vanja, ki bi bila dostopna inva- lidom in izboljšajo komunalno urejenost. Opozorili so na teža- ve, ki jih imajo upokojeni bor- ci z tekočim vzdrževanjem sta- novanj in hiš ter predlagali spremembo predpisov, ki ure- jajo to področje. Tudi zahteva, da na občinski ravni bolj pri- sluhenjo in drugim komisijam in organom, jd bila uteme- ljena. Predsednik Komisije za raz- vijanje revolucionarnih tradi- cij in zgodovinsko dejavnost Rado Gabrovec je predstavil dva predloga Komisije. Pripra- viti nameravajo monografijo o narodnoosvobodilnem giba- nju v celjski občini ter označiti planinsko pot od pomnika do pomnika NOB, ki bo segla tudi preko občinskim meja. MILENA B. POKLIC IZ DVEH ZORNIH KOTOV Socialna varnost deiavcev Savinje Zaradi razmer v LIK Savi- nji se bo začasno v nekaterih občinah našega območja po- večalo število nezaposlenih, ki bodo upravičeni do denar- nega nadomestila, s katerim jim družba preko skupnosti za zaposlovanje zagotavlja minimalno socialno varnost. Zato bo potrebno v nekaterih občinah zvišati prispevno stopnjo za zaposlovanje da ta- ko zberemo potrebna sred- stva, ki jih tudi zvezni inter- ventni zakon opredeljuje kot izjemno, izven obsega sred- stev skupne porabe. Na celjski skupnosti za zapo- slovanje, kjer strokovna služba opravlja dela za šest občin na- šega območja, so ugotovili, da bodo verjetno največji proble- mi v celjski in šentjurski obči- ni in so sredi meseca v obeh občinah na izredni seji skupš- čine te interesne skupnosti obravnavali predlog za začas- no povišanje prispevne stop- nje od 1. aprila do junija. Do takrat naj bi tudi republika na- kazala del sredstev iz naslova solidarnostnega združevanja v tem letu! V Celju so delegati glasovali za začasno povišanje prispev- ne stopnje, v Šentjurju pa ne. Poglejmo si argumente za in proti v izjavah Alberta Lebi- ča, predsednika skupščine celjske skupnosti za zaposlo- vanje in Danice Dosedla. predsednice šentjurske skupščine te interesne skup- nosti. Albert Lebič: »Razprava na skupščini je pokazala, kako raznolika so mnenja delegatov v primeru LIK Savinje. Razmi- šljanja delegatov so bila zelo konkretna. Iskali so še druge možne rešitve, kako omiliti pritisk na povišane prispevne stopnje, vendar se je v tej prvi fazi pokazala izjemna solidar- nost predvsem delavcev zdru- ženega dela, ki se zavedajo, da je potrebno zaščititi delavce LIK Savinje, in jim zagotoviti socialno varnost. Zakon o za- poslovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti jasno opredeljuje, kako zagotavlja- mo socialno varnost delavcem, ki brez svoje krivde ostanejo brez dela. Delavec je upravi- čen do denarnega nadomestila iz sredstev skupnosti za zapo- slovanje in je kratkomalo ne- dopustno, da bi delavcem LIK Savinje, ki bi bili začasno brez- poselni, ne izplačevali denar- nega nadomestila. Skupnost za zaposlovanje pa je dolžna tem delavcem zagotoviti soci- alno varnost. Ne moremo de- lavcem kar reči, da denarja ni in naj počakajo, da bomo poi- skali druge možnosti. Iskali pa bomo še druge rešitve. Zato pa smo prispevno stopnjo poviša- li le začasno od 0,21, na 0.88 odstotkov od bruto osebnega dohodka iz dohodka.« Danica Dosedla: »V naši ob- čini ocenjujemo, da je nespre- jemljiv takšen sistem, da se sredstva za interesne skupno- sti odvajajo po sedežnem prin- cipu, torej ostanejo v občini, kjer je delavec zaposlen, soci- alno varnost pa zagotavljamo po domicilnem principu, torej iz sredstev interesnih skupno- sti, kjer delavec živi. Hkrati pa je naša prispevna stopnja za zaposlovanje še enkrat tolikš- na kot v celjski občini, torej v občii kjer naši občani delajo in kjer je tudi nastal ta problem. Repubiška solidarnostna bi- lanca pa zaenkrat še ne zago- tavlja sredstev za takšne pri- mere. Mislimo tudi, da gospo- darstvo naše občine ne bi pre- neslo več dodatnih obremeni- tev, v tem konkretnem prime- ru naj bi prispevno stopnjo po- višali od sedanjih 0,46 na 1,58, odstotkov. V kolikor pa bomo vendarle morali povišati pri- spevno stopnjo, da bi rešili morebitne probleme delavcev LIK Savinje, ki bi ostali začas- no brez zaposlitve, jo bomo zvišali na raven prispevne stopnje v celjski občini. Sicer pa so delegati na naši izredni .seji skupščine menili, da bi morali ta problem hitreje in bolj učinkovito reševati na re- gijski in republiški ravni.« VVE Manj nesreč pri delu Inšpektor dela, ki prihaja en dan v tednu iz Celja v Slovenske Konjice, je lani opravil v tej občini 400 de- lovnih ur in svojo pozornost usmeril tudi v sodelovanje z drugimi inšpekcijami zla- sti pri tehničnih pregledih. Pri nadzoru je inšpektor zak- ljučil, da se položaj na področ- ju varstva pri delu in delovnih pogojev delavcev znatno iz- boljšuje. V veliki meri gre to pripisati izobraževanju, ki ga v delovnih organizacijah v konji- ški občini dokaj dobro oprav- ljajo, prav tako občasnim prei- skusom znanja iz varstva pri delu. Da je nesreč manj, tudi tistih s poti na delo ali z dela, imajo prav tako veliko zaslug delovne organizacije, ki vlaga- jo precej denarja za oganizira- ne prevoze delavcev. Iz prijav o nesrečah pri delu, kijih dobi- va inšpekcija dela, pa je mogo- če ugotoviti, da so le-te v upa- danju v tistih delovnih organi- zacijah in pri samostojnih obrtnikih, ki jih neposredno nadzira občinska inšpekcija dela. Poročilo o delu inšpekcije dela in še drugih inšpekcijskih služb so obravnavali in sprejeli na izvršnem svetu, o tem pa bodo spregovorili še delagati na aprilski seji skupščine obči- ne Slovenske Konjice. M. PODJED Pravočasne priprave na volitve Delegati temeljne samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet so na zadnji seji predsedstva poudarili, da se morajo v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah pravočasno lotiti priprav na voli- tve skupščinskih delegatov. Le tako bodo namreč vplivali na kakovost železniškega prometa, od katere je odvisno zadovoljstvo potnikov in seveda tudi prevozni stroški blaga- i. f. Kljub izboljšanju gmotnih razmer upokojencem še vedno trda prede v dosedanjem razvoju sistema pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja je bilo minulo leto prelomnica, saj so morale vse pokojninske skupnosti zagotoviti popolno uresničitev določil zveznega pokojninskega zakona o sprotnem usklajevanju pokojnin. Na tej podlagi in še z nekaterimi dopolnilnimi ukrepi, ki jih je pred kratkim sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja v SR Sloveniji, se je lani v primerjavi s prejšnjimi leti, še zlasti v primerjavi z letom 1985, gmotni položaj upokojencev izboljšal. Povprečna slovenska pokojnina je bila lani 84.014 dinar- jev, povprečna starostna 94.949 dinarjev, povprečna dru- žinska pokojnina pa je bila 68.351 dinarjev na mesec. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je lani dosegel 122.460 dinarjev na mesec. Po noveli statuta pokojninske skupnosti Slovenije so lani sproti usklajevali tudi dodatek za pomoč in postrežbo v istih rokih in na enak način kot pokojnine. Višji pov- prečni znesek dodatka za pomoč in postrežbo je tako lani dosegel 47.677 dinarjev, nižji pa 23.838 dinarjev na mesec. Ker so med upravičenci do tega denarnega nadomestila predvsem upokojenci, je tudi to vplivalo na izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V zadnjih letih se število upokojencev povečuje, še pose- bej starostnih, saj se upokojujejo .tisti delavci, ki so se zaposlili po vojni. K hitrejšemu naraščanju števila upoko- jencev je nekaj prispevala tudi uvedba predčasne sta- rostne pokojnine. Lani se je število uživalcev starostnih pokojnin v primerjavi z letom poprej povečalo za 4,7 odstotka. Čeprav bi pričakovali, da se bo v sedanjih kriz- nih razmerah povečal pritisk na invalidsko upokojevanje se to ne dogaja. Vsa zadnja leta se sicer stalno povečuje število invalidskih upokojencev, lani pa se je porast celo nekoliko umiril. Po letu 1980 se je začelo zmanjševati število uživalcev kmečkih pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Takšna gibanja so razumljiva, saj so po letu 1984 kmetje skoraj v celoti zavarovani po zakonu o pokojnin- skem in invalidskem varovanju. Ugotovitev, da seje gmotni položaj upokojencev od lani izboljšal drži, vendar samo do trenutka, ko vsa prizadeva- nja izniči vsakdanja draginja, ki ne izzvzame nobenega, tudi upokojenca ne. ZDENKA STOPAR Izvajali bodo osnovne programe Te dni v mozirski občini za- sedajo skupščine samouprav- nih interesnih skupnosti, na katerih ocenjujejo uresniče- vanje nalog lani ter sprejema- jo finančne plane posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. V občini bodo za- gotavljali denar predvsem za izvajanje osnovnih in zago- tovljenih pogramov v izobra- ževanju, otroškem varstvu, zdravstvu, posebno pozornost pa bodo namenili raziskoval- ni dejavnosti. Pravijo, da združenega dela ne bodo bolj obremenjevali kot doslej. V otroškem varstvu si bodo prizadevali za to, da bi poveča- li število ur za pripravo otrok na vstop v osnovno šolo in to na 240 ur, v dnevno varstvo pa bo vključenih 380 otrok, kar je nekoliko več kot lani. Na po- dročju izobraževanja bodo po- večali število oddelkov podalj- šanega bivanja s šest na osem, pospeševali bodo ustanavlja- nje kmetijskih zadrug na šo- lah, uveljavljali fakultativni pouk tujih jezikov, kmetijstva, gozdarstva in turizma v sode- lovanju z organizacijami zdru- ženega dela v občini. Ena iz- med pomembnih nalog bo tudi ta, da bi zmanjševali odstotek učencev, ki ne nadaljujejo šo- lanja. V zdravstvu bo osnovna naloga zagotavljanje zdrav- stvenega varstva na dosedanji ravni, medtem ko bodo skušali več napraviti pri preventivni dejavnosti in zdravstveni vzgo- ji. Precej nalog je tudi v kultu- ri. Letos nameravajo zaposliti enega kulturnega animatorja, število knjig v knjižnici bodo povečali za 2000 ter obnavljali kulturne spomenike kot so ne- katera znamenja in katedrala v Gornjem gradu. V telesni kul- turi pa bodo letos namenili do- sti denarja tudi za gradnjo in vzdrževanje nekaterih šport- nih objektov, med katerimi ve- lja omeniti skakalnico na Ljubnem, športna igrišča v Novi Štifti in Šmartnem ob Dreti. V socialnem skrbstvu bodo letos dokončno rešili or- ganiziranje najracionalnejše oblike delovanja centra za so- cialno delo za območje mozir- ske občine. JANEZ VEDENIK 96. MAREC 1987 mmm NOVI TEDNIK - STRAN 3 Stečaj Savinje je neizogiben Delavcem Lesno indu- strijskega kombinata Savi- nja tudi na četrtkovem izrednem zboru ni mogel nihče sto odstotno jamčiti, (ja bodo uspeli v tej celjski delovni organizaciji ohrani- ti ekonomsko upravičena delovna mesta in da bodo preprečili najbolj grobo obliko stečaja. Kljub temu je konferenca sindikata Sa- vinje, ki se je takoj po zboru sestala s celjskim sindika- tom ocenila, da trenutno ni vzroka za organizacijo pro- testnega shoda pred sloven- sko skupščino. V četrtek je bila tudi letna seja Republiškega odbora sindikata delavcev gozdar- jev in lesarjev, ki sta se je udeležila Marjan Jeranko, sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov, in Tone Koklič, predsednik konfe- rence sindikata Savinje. Na seji so sklenili, da bodo Združenju lesarjev in goz- darjev predlagali, da najde ustreznejšo rešitev tudi za celjski tozd Pohištvo, ki naj bi šel v tako imenovani lici- tacijski stečaj. Stečaj tega Slovenijaleso- vega kombinata je torej ne- izogiben. Še vedno je uspeh prizadevanj za najem in kas- nejši prevzem osnovnih sredstev Savinje s strani sa- natorjev odvisen od širše družbenopoitične skupnosti, ki mora zagotoviti denar za vračilo dolgov in dolgoročna posojila za obratna sredstva za tekoče poslovanje. Ta sredstva naj bi, po besedah Janeza Štera, predsednika poslovodnega odbora sozda slovenijales, kije pripravljen odkupiti šempeterski tozd Pohištvo, zagotovila ljub- ljanska banka Splošna ban- ka Celje ter celjsko m žalsko združeno delo. Denarja tudi Bor Laško ni sosoben zago- toviti. Sicer pa je ta Lesninin laški tozd, po besedah Ota Raka, glavnega direktorja Bora Laško, pripravljen vze- ti v najem in kasneje odkupi- ti osnovna sredstva tozdov Žaga in Furnirnica. Z drugimi besedami, po- goji sanatorjev, ki naj bi na- stopili na javni dražbi kot ce- loviti ponudniki, se ne razli- kujejo bistveno od pogojev, ki so jih postavljali, ko naj bi prevzeli še sanacijo tega celj- skega kolektiva. Razlika je morda le v tem, da so tokrat republiški politiki priprav- ljeni s politično prisilo pre- prečiti razprodajo Savinje in da so največji upniki pristali na še bolj sprejemljive pogo- je. Po razgovoru na republi- škem izvršnem svetu so na- mreč priravljeni, kot je pove- dal Uroš Slavinec, predsed- nik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ter član republiškega izvrš- nega sveta, reprogramirati 60 odstotkov dolgov po 6 od- stotni obrestni meri. Delavci morajo dobiti delo pred stečajem Kar zadeva socialno var- nost delavcev Savinje, je tu- di po četrtkovem izrednem zboru jasno, da brez preza- poslovanja delavcev ne bo šlo v nobenem primeru. Celj- sko občinsko vodstvo je o tem razpravljalo tudi na re- publiškem izvršnem svetu in republiškem svetu Zveze sindikatov. Skupna ugotovi- tev je bila, da je treba v Savi- nji ohraniti tista delovna me- sta, ki so ekonomsko upravi- čena, tista torej, ki bodo za- gotavljala delavcem normal- ne plače in dolgoročno soci- alno varnost. Tako naj bi, po besedaii Miloša Pešca, predsednika celjskega izvršnega sveta, v šempetrskem tozdu Pohi- štvo ohranili 140 delovnih mest, v tozdu Žaga 68, v toz- du Furnirnica 55, v skupnih službah 18 in v tozdu Ener- getika 40 delovnih mest. Mi- loš Pešec je k temu še dodal, daje prostih delovnih mest v regijskem združenem delu dovolj, vendar delavci Savi- nje doslej niso pokazali pra- vega interesa. Res je sicer, da izobrazba delavcev Savinje v pretežni meri ne ustreza po- trebam, vendar je celjska ob- čina pripravljena zagotoviti sredstva za prekvalifikacijo. Miloš Pešec je delavcem tudi zagotovil, da bodo prezapo- slili vse, razen delavcev celj- skega tozda Pohištva, še pred uvedbo stečajnega po- stopka. Delavci celjskega tozda Pohištvo naj bi delali v Savinji še aprila, ko naj bi se našlo delo tudi za njih. Kar zadeva predčasno upokojitev posameznih de- lavcev, pa je Jože Stegne iz republiškega sveta Zveze sindikatov dejal, da tega de- lavcem v tem trenutku ne more nihče zagotoviti. So pa ob tem, po njegovem mne- nju, v celjski občini premalo naredili, da bi izkoristili vse možne oblike solidarnostne pomoči za delavce Savinje. K temu je Emil Štern, član predsedstva Centralnega ko- miteja Zveze komunistov Slovenije, dodal, da mora dobiti vsak delavec Savinje ustrezno službo. Še pred ste- čajem celjskega toza Pohi- štvo, pa mora vsak zaposleni v tem tozdu vedeti, kje bo delal. Delavce je tudi pozval, da naj ne podcenjujejo last- nega dela. Ne gre namreč za preživetje, temveč za per- spektivnejšo bodočnost. Da je temu tako, so dokazali tu- di delavci sami, ki hočejo de- lo in ne socialne podpore. Na četrtkovem zboru je bi- lo ponovno veliko govora o odgovornosti za nastali polo- žaj. Emil Štern je v zvezi s tem dejal, da bo Centralni komite vztrajal na razčišče- vanju odgovornosti in to ne samo bivšega vodstva Savi- nje, temveč tudi celjske ob- čine in sozda Slovenijales. Na ravnanje sozda je bila na- mreč izrečena vrsta kritičnih besed s strani delavcev, ki ocenjujejo, da sozd za svoj celjski kombinat ni naredil drugega, kot da je izstavljal račune. Janez Šter je takšne trditve zanikal. Delavci Savinje so soglaša- li s tem, da Slovenijales in Bor Laško najprej vzameta v najem osnovna sredstva po- sameznih tozdov, kasneje pa jih na javni dražbi odkupita. Zahtevali so, da tudi celjski tozd Pohištvo ne gre v licita- cij ski stečaj, temveč da se, tako kot šempeterski tozd, ustanovi kot posebna delov- na organizacija, ki naj bi za- poslovala najmanj 40 delav- cev. Kar zadeva prezaposlo- vanje delavcev, zahtevajo, da bo rok, ko bodo morali biti posamezni delavci na Skup- nosti za zaposlovanje, čim- krajši. V petek so ustanovili tako imenovani krizni štab, ki bo skupaj s celjskim sindi- katom spremljal prezaposlo- vanje delavcev. Od občin- skih in republiških funkci- onarjev pa zahtevajo, da od- govornost za nastale razmere dejansko raziščejo do konca. VILI EINSPIELER Četrtkovega izrednega zbora delavcev Lesno indu- strijskega kombinata Savi- nja, na katerem so bili tudi delavci šempetrskega tozda Pohištvo in predstavniki ptujskega tozda Lesna indu- strija, so se, poleg celjskega občinskega vodstva, udele- žili: Uroš Slavinec, predsed- nik republiškega komiteja za industrijo in gradbeni- štvo, Emil Stern, član pred- sedstva Centralnega komi- teja Zveze komunistov Slo- venije, Ivan Gorenc in Mi- lan Štruc iz Gospodarske zbornice Slovenije, Jože Stegne in Janko Golež iz re- publiškega sveta Zveze sin- dikatov, Milan Kavčič iz re- publiškega komiteja za de- lo, Janez Šter, predsednik poslovodnega odbora sozda Slovenijales in Oto Rak, glavni direktor Bora Laško. V Celju zaključili anketiranje javnega mnenja Za pomembno oporno točko za odločanje o referendumu za 4. samoprispevek so v Celju izbrali anketo javnega mnenja. Prejšnji teden so za mišljenje o samoprispevkih in posebej predvidenem programu za 4. samoprispevek pov- prašali 225 celjskih občanov v starosti od 18 do 70 let, obeh spolov in iz vseh delov občine. Ta teden v Razvojnem centru Celje zbrane podatke računalniško obdelujejo, prihodnji teden pa jih bodo tudi ovrednotili. To bo tudi osnova za nadaljne odločanje o referendumu. MBP; IZJAVE, MNENJA... Dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva CK ZKS na slovesnosti ob 85-letnici železničarske godbe Zidani most: »Pesem in godba sta jim bila tovarištvo, zbližanje, družba- muzika jim je bila - kot bi rekli v današnjem žargonu - socialni ali kar razredni faktor. Spontano in samoumevno so povezali narodno in razredno: slovensko je bilo isto kot proletarsko in revščina, je bilo godba in še pevski zbor; kar je bilo gosposko, je bilo nemško, tuje, drugačna kultura, drugačna zabava. Zmeraj smo bili narod proletarcev in naj nam nihče danes ne razlaga, da je skrb za našo nacionalno kulturo izdajanje razrednih inte- resov!« Olga Vrabič, predsednica Občinskega odbora ZZB NOV Celje o možnosti preseganja sedanjih težav: »Pri vseh problemih in težavah, s katerimi se soočamo, borci ne izgubljamo zaupanja in vere v to, da lahko naša socialistična družba obvlada nastale težave. V svoji zgodovini smo prestali mnoge težave in preiskušnje. Uspehe je zagotavljala ustvarjalna energija naših delovnih ljudi, sprostila jih je zavest, da z lastnimi silami gradimo boljšo bodočnost. Spoprijeli smo se s sovražni- kom, z obnovo porušene domovine, z gospodarskimi in drugimi težavami po resoluciji Informbiroja in premagali ekonomsko blokado. Obujanje zgodovinskega spomina na težke preizkuš- nje, ki smo jih uspeli obvladati, predstavlja del revolucionar- nega sporočila, ki bi ga morali posredovati sedanjim generaci- jam, ki niso doživele vojne in vseh težav povojne graditve." Jože Pelko, direktor Steklarne Boris Kidrič Roga- ška Slatina: »Pretežni izvozniki se upravičeno sprašujemo,^ kolikšen je dejanski interes te države za konvertibilni izvoz. Ce bi sodili po obnašanju nekaterih pomembnih institucij, kot so na primer poslovne banke, so vsi predpisi, vse deklarirane prednosti, ki naj bi jih imeli tisti, ki občutno več izvažamo, kot uvažamo, kot pesek v oči. Normalno in logično bi bilo, vs^ jaz si tako pred- stavljam, da bi se banke redno zanimale, ali potrebujemo devize za nakup najnujnejšega, da bi lahko čim več izvozili, tako pa je prav nasprotno. To prosjačenje za devize ob dejstvu, da smo lani izvozili za 11,51 milijona ameriških dolarjev in s tem uvoz pokrili šest kratno, je že prav komično in neresno.« POGLED v SVET Čas terja podjetnost v sedanjih, v marsičem kriznih razmerah je razumljivo, da so tudi mednarodni odnosi na dnevnem re- du razprav. Zlasti še gospodarski del mednarodnih odnosov. Saj je namreč na dlani, da zunanja politi- ka ne more viseti v nekakšnem va- kuumu, pospeševati dobre odnose zgolj na čisto politični ravni. V tem pogledu smo še zmerom v precejšnjem zaostanku. Znana so sporočila ob obiskih tujih državni- kov pri nas in naših na tujem, češ, politični odnosi med državama so prijateljski, odlični, brez proble- mov, a kaj ko trgovinska menjava tako močno zaostaja, tako pičla je. Kak zlobnež bi ob tem utegnil vprašati, čemu potem vse pehanje za dobre odnose s čim večjim števi- lom držav, če pa to ne eni ne drugi ne prinaša otipljivih koristi, izpri- čanih z izvozom in s tem z dotokom deviz. Za Jugoslavijo, s silovitim bre- menom zunanjih dolgov in z gospo- darstvom, ki že leta ne more priti na zeleno vejo produktivnosti in kvalitete in neinflacijskih gibanj, je to vprašanje zdaj eno osrednjih. Danes zaseda v Beogradu zvezni svet za mednarodne odnose. Na dnevnem redu so odnosi s sosedi, s sedmimi sosednjimi državami. Z njimi izmenjamo dobro šestino vsega blaga v izvozu in uvozu. To je precej, ni pa veliko. V zunajetrgo- vinskih odnosih se je pokazalo, da so dobri politični odnosi lahko do- ber pogoj za plodno gospodarsko sodelovanje, da pa so možne tudi izjeme. Z Albanijo, kot vemo, ni- mamo dobrih političnih odnosov, smo pa njen prvi trgovinski part- ner. Z drugimi besedami, to tudi pomeni, da je treba odnose s sosedi - in seveda tudi širše - utrjevati na vseh tistih področjih, kjer je to le mogoče. Če ne gre politično, pa go- spodarsko, če ne gre pri kulturni izmenjavi, pa na kakšnem drugem torišču. To tudi predpostavlja upošteva- nje vseh posebnosti naših sosedov. Od sedmih sosedov so trije v var- šavskem paktu, dva v atlantskem paktu, eden je nevtralen, eden, Al- banija, pa zunaj blokov. Te poseb- nosti - ne le kar zadeva mednarod- ni status posamezne države, mar- več tudi druge specifičnosti, nika- kor ne nazadnje različne odnos do naših rojakov, narodnih manjšin v različnih državah - vse to je treba imeti pred očmi pri oblikovanju bolj podjetne zunanje politike. Ta- ke, ki ne bo prinašala samo politič- nih poenov, marveč tudi gospodar- ske možnosti in, recimo kar narav- nost, koristi. Da glede na nujne potrebe današ- njega časa take, tako podjetne zu- nanje politike nimamo, vsaj mar- sikje ne, je treba kar priznati. Ne zato, da bi zanikovali tisto, kar je pri tem dobro, utečeno, uspešno. Tudi tega ni malo. A kot rečeno: izjemni časi terjajo tudi izjemno ukrepanje. Naglo, a vseeno premi- šljeno. Temelječe na analizah, pri katerih bodo upoštevani vsi plusi in minusi. Tudi mogoče nevarnosti in pasti. Z drugimi besedami: neuvrščena jugoslovanska zunanja politika se lahko še naprej potrjuje le v otiplj- vih rezultatih. Ne nazadnje pri kre- pitvi gospodarskih odnosov s tu- jino. Piše Jože Širceli Črtali In izključili komuniste Osnovna organizacija Zveze komunistov v kra- jevni skupnosti Šentjur-center je med najštevilnej- šimi v občini, hkrati pa tudi med najmanj aktivnimi. O tem problemu so doslej večinoma le razpravljali, iskali vzroke za takšno stanje in ga skušali spremeniti. Menili so, da je kriva v veliki meri struktura članstva, med katerimi prevladujejo upokojenci in študenti, ostali pa so aktivni v svojih delovnih okoljih, manj pa v krajevni skupnosti. Pred kratkim pa so se razreševanja razmer lotili bolj konkretno. Tako so štiri člane črtali, prav toliko pa so jih tudi izključili. Med njimi so tako starejši kot mlajši, razlog pa je predvsem njihova neak- tivnost in nepripravljenost za delovanje v Zvezi komu- nistov. Vendar pa za neaktivnost niso krivi le sami člani, pač bi lahko več naredilo tudi vodstvo osnovne organizacije. V zadnjem času se razmere izboljšujejo, zato v občini upajo, da bo tudi številčno močna osnovna organizacija postala aktivnejša. TC Kdo komu v pomoč? v Celju so prejšnji mesec ustanovili aktiv novinarjev in organizatorjev obvešča- nja v OZD celjskega območ- ja, pobudo za ustanovitev tega aktiva pa so dali v celj- skem mestnem aktivu in medobčinskem sindikal- nem svetu celjskega območ- ja. Razvoj in kakovostnejše obveščanje v delovnih orga- nizacijah celjskega območ- ja je podprl tudi član pred- sedstva republiškega sindi- kata. Drago Selinger. Čeprav glede enotnosti pri ustanovitvi aktiva ni bilo no- benih težav, pa se je zatakni- lo že pri opredeljevanju na- log novoustanovljenega združenja novinarjev in or- ganizatorjev obveščanja v OZD celjskega območja. Ne- kateri si namreč delo novi- narjev in organizatorjev ob- veščanja še vedno predstav- ljajo le kot podaljšano roko sindikata, pri tem pa pozab- ljajo na osnovno nalogo ob- veščanja. Gre namreč za to, da morajo novinarji in orga- nizatorji obveščanja skrbeti za objektivno in celostno po- ročanje o dogajanju v lastnih sredinah, v okviru aktiva pa naj bi reševali skupne sta- novske težave ter poskrbeli za dopolnilno izobraževanje in izmenjavo izkušenj pri svojem delu. Pri tem gre iz- postaviti predvsem prizade- vanja slovenskih novinarjev in organizatorjev izobraževa- nja, ki nimajo ustrezne izo- brazbe. V okviru Društva no- vinarjev Slovenije si namreč prizadevajo za razpis poseb- nega višjestopenjskega štu- dija, ki bi vključeval tudi ne- kaj specialnih znanj iz njiho- vega dela. Dilema okoli tega, ali naj se novinarji in organizatorji obveščanja v svojem aktivu ubadajo z aktualnimi sindi- kalnimi temami ali s svojim delom in težavami, na katere pri tem naletijo, je torej pov- sem odveč. Še veliko pa bo potrebno storiti - tokrat s pomočjo sindikata - da bodo v vseh delovnih kolektivih spoznali pomen obveščanja. Drago Selinger je namreč poudaril, da je neobvešče- nost tudi težji delovni prekr- šek in novinarji ter organiza- torji obveščanja bi morali imeti v svojih delovnih orga- nizacijah pregled in dostop do vseh informacij. Če bi uredili obveščanje v delov- nih organizacijah tudi z orga- niziranostjo delovnih mest, opisov del in nalog, nagraje- vanjem in pogoji dela novi- narjev ter organizatorjev ob- veščanja, bi v številnih de- lovnih organizacijah že zdaj lahko neprimerno izboljšali sistem obveščanja. MIRA GORENŠEK 4. STRAN - NOVI TEDNIK 26. i£C 1987 Pobuda za ustanovitev carinske cone ¥ečje vključevanje regijskega gespoiJarstva v mednarodno delitev dela Svet za mednarodne od- nose pri celjslii Socialistič- ni zvezi, Medobčinska go- spodarska zbornica in celj- ski aktiv gospodarstveni- kov so se odločili, da naj bi Celje kandidiralo za usta- novitev carinske cone, kot se po novem zakonu imenu- jejo proste carinske cone. Le-te so namreč učinkovit instrument za vključevanje regijskega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Ustanovili so inciativni svet, ki naj bi poiskal ustrezne proizvodne pro- grame. Za carinsko cono pa sta zaenkrat pokazala zani- manje le Zlatarna in Aero Celje. Celjsko združeno delo se v glavnem ne zanima za ustano- vitev carinske cone, ker zaradi še vedno nestimulativne deviz- ne zakonodaje vse mani izvaža. Drug problem je v tem, da so v celjski občini v zadnjih desetih letih ustanovili le tri nove to- varne. In nenazadnje, v celjski občini nimajo dovolj denarja za tako zahteven projekt, regij- sko gospodarstvo pa kaže za ustanovitev carinske cone še manj zanimanja kot celjsko. Stališče pobudnikov predlo- ga o ustanovitvi carinske con» je, da morajo v celjski občini preseči samozadovoljstvo go- spodarstva, ki se zadovoljuje z obstoječimi proizvodnimi pro- grami, namesto da bi v večji meri uvajalo nove zahtevnejše tehnologije. Pri tem je po- membna večja iniciativa po- slovodnih delavcev. Se pa po- budniki ob tem zavedajo, da država nima interesa za tovrst- no organiziranje gospodarstva, kar pomeni, da tega statusa ne bo lahko doseči. O prealogu za ustanovitev carinske cone naj bi v kratkem razpravljal tudi celjski izvršni svet in Svet za družbenoekonomske odnose celjske Socialistične zveze. Sicer pa je širša celjska regi- ja po blagovnem pretoku s 30 odstotki tonaže blaga, primer- nega za primarno racionaliza- cijo, na prvem mestu med vse- mi šestimi slovenskimi regija- mi. V skupnih blagovnih toko- vih regije je delež industrije in trgovine 82 odstoten. To daje tudi osnovo, po objavljenih za- konskih predlogih, za ustano- vitev carinske cone v Celju. Zlasti zato, ker je celjska regija močno zastopana tudi v zuna- nje trgovinskem prometu, še posebno pri konvertibilnem iz- vozu. Če naj celjsko in regijsko go- spodarstvo ohrani svoj izvozni ritem, mora po mnenju pobud- nikov v največji možni meri iz- koristiti tudi možnost vključe- vanja proizvodnih programov gospodarstva v carinsko cono. To velja tako za tiste proizvod- ne programe, ki so že danes izvozno naravnani in predstav- ljajo višjo stopnjo predelave oziroma dodelave, kot tudi za potencialne razvojne progra- me. Da bi v združenem delu te programe čimprej uresničili in jih vključili v bodočo carinsko cono, pa bo potrebna širša družbena materialna podpora. V.E. Sam pojem proste carin- ske cone se je pri nas prvič pojavil v zakonodaji leta 1963. Šlo je za spremembe in dopolnila carinskega za- kona iz leta 1959. Od takrat je v naši zakonodaji ves čas prisoten, vendar žal bolj kot pojem, manj pa kot vse- binsko opredeljen institut, ki bi spodbujal razvoj med- narodne menjave. Neučin- kovitost dosedanjih prostih carinskih con pri nas je v glavnem posledica velikih omejitev in obremenitev blaga, ki se je gibalo v taki coni. Tako je bilo treba na primer tudi za stroj, ki je bil uvožen za prosto carinsko cono, plačati carino. Lani je jugoslovanska skupščina na podlagi ocene, da se približno 20 odstotkov svetovne trgovine odvija prek prosto carinskih con, ki jih je po nekaterih podat- kih v svetu 360, sprejela Za- kon o carinskih conah in Zakon o posebnih pogojih za opravljanje zunanjega carinskega prometa v ca- rinskih conah. V smislu za- konskih odredb se lahko ustanovi takšna cona zara- di proizvodnje blaga za iz- voz, izvoza blaga in stori- tev, ter opravljanja drugih dejavnosti potrebnih za po- večanje izvoza. Z drugimi besedami, zakonodaja in praksa naj bi tokrat resnič- no omogočila razvoj carin- skih con in povečevanje mednarodne meniave. Še en izgubar v občini Po zaključnih računih v šentjurski občini ugotavljajo, da v industrijski proizvodnji, uvozu, izvo/u in zaposlo- vanju načrtovanega niso dosegli. Družbeni proizvod se je lani realno povečal za 15 odstotkov, pri industrijski proizvodnji pa beležijo skoraj 6 odstotni padec. Zaposlo- vanje se je povečalo le za 0,4 odstotke, kar tudi pomeni bistven zaostanek za načrti. Za osebne dohodke in skupno porabo so lani namenili več, kot pa je znašal dohodek. Povprečni osebni dohodek je lani v občini znašal nekaj več kot 100.000 dinarjev in s tem so dosegli 84 odstotkov republiškega povprečja. Po podatkih so si lani najvišje osebne dohodke izplačali v Bohorjevih skupnih službah in sicer v povprečju 134 tiso- čakov, najnižje pa v Toprovi Modi in sicer 70 tisočakov. Sicer pa je šentjursko gospodarstvo lani ustvarilo več kot 43.000 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 95 odstotkov več kot lani. Izvozili so za 2.600 milijonov dinar- jev blaga, od tega več kot polovico na konvertibilno po- dročje. Lanski rezultati torej niso posebej spodbudni, k temu pa so prispevali izgubarji v občini, ki se jim je pridružil še Tjgfun s Planine. Tako imajo izgubo v obeh Toprovih temeljnih organizacijah, Emovih Kotlih in Tajfunu. TC V tekstilni Preboid več za oseline doliodke Povečali se bodo v skladu z rastjo proizvodnje Kljub nekaterim težavam, ki so povezane zlati z naložba- mi, v tekstilni tovarni Pre- bold lanskega poslovnega le- ta niso zaključili z izgubo, kar so nekateri sicer pričakovali. Dejstvo pa je, da so se delavci samoodpovedovali, saj so bili osebni dohodki zares zelo niz- ki. To se je seveda poznalo v odhajanju delavcev v druga delovna okolja. Novega direk- torja preboldske tekstilne to- varne, Draga Pušnika smo za- to najprej povprašali, kako bo z osebnimi dohodki delav- cev v tej tovarni v naprej. Fušnik: "Osebni dohodki bodo odvisni predvsem od večje prozvodnje. Kolikor več- ja bo. toliko večji bodo osebni dohodki. Zaenkrat kaže dobro, saj prodaja izvrstno teče. temu pa seveda skušamo v čim večji meri prilagoditi tudi proizvod- njo. Lani je bilo precej težav. Zaradi pomanjkanja delavcev smo morali deloma ustaviti tretjo izmeno, k večji proizvod- ni v tem letu pa bodo seveda prispevale nekatere nove na- ložbe. Z modernizacijo predil- nice bomo lahko letos ob ena- kem številu zaposlenih pove- čali proizvodnjo preje za tisoč ton. Povrhu tega je preja še pr- ve kakovosti in brez vsakršnih vozlov. Novi pletilni stroji prav tako omogočajo večjo proiz- vodnjo nogavic, novi prevajal- ni avtomati in nove odsesoval- ne naprave v predilnici v Bio- gradu na moru, pa zagotavljajo takšno kakovost preje, da jo lahko brez skrbi tudi izvaža- mo. Prve rezultate bo letos da- la že tudi naša nova tovarna v Slunju. Lahko torej rečem, da se bo produktivnost ob doma- la enakem številu zaposlenih letos povečala in to se bo seve- da poznalo tudi pri osebnih do- hodkih.« - Obremenjeni pa ste zara- di številnih naložb tudi z obrestmi... Pušnik; "To drži, vendar brez vlaganj ne bi več šlo. Glavni del kratkoročnih dol- gov bomo premostili že letos. V ilustracijo naj povem, da so lani znašale obresti za posojila za obratna sredstva 318 odstot- kov več kot leto poprej. K lan- skim slabšim rezultatom pa so prispevale tudi zamrznitve prodajnih cen večjega dela na- ših izdelkov. Ta zamrznitev je trajala več kot pol leta in pred- stavljate si lahko, kakšen je bil izpad dohodka. S prodajo smo sedaj zadovoljni, saj je v febru- arju presegla vrednost 1.8 mili- jarde dinarjev.« - Lansko leto ste torej kljub vsemu nekako prebro- dili, letos boste zadihali neko- liko bolj sproščeno, vseeno pa verjetno brez naložb tudi v prihodnje ne bo šlo ... Pušnik: »Možnost imamo za najetje IFC kredita v vrednosti 2,2 milijona dolarjev, s tem po- sojilom bi modernizirali ople- menitilnico, saj bi lahko dobili novo belilnico - sedanja je sta- ra že petnajst let. nabavili bi nov razpenjalni .stroj in drugo. Letos načrtujemo, da bi okrog tega posojila uredili vse admi- nistrativne zadeve, oprema pa naj bi prišla k nam prihodnje leto. Na to posojilo je dvoletni moratorij, posojilo pa bi po preteku teh dveh let odplače- vali osem let. Menim, da gre za ugodno posojilo, saj ga bomo pričeli odplačevati šele potem, ko bomo že iz glavnih dolgov. J. VEDENIK Drago Pušnik je v tekstilni tovarni Prebold zaposlen že osem let. Nazadnje je bil di- rektor delovne skupnosti skupnih služb, pred tem pa vodja gospodarske službe in analitik. Pred prihodom v Prebold je bil direktor tozda Tkanine v celjski Metki. Zaradi slabe kakovosti pre- je, se je proizvodnja tkanin la- ni občutno zmanjšala, proiz- vodnja nogavic pa k sreči ne. Lani so bili dovolj dobro oskrbljeni z bombažem, zara- di, precenjenega dinarja pa so na tujem iztržili dve milijardi manj dohodka kot bi ga, če bi te izdelke prodali na doma- čem trgu. Kaj to pomeni, pove podatek, da so za vse osebne dohodke izplačali 2,5 milijar- de dinarjev. Steklarji veliko izvažajo steklarna Boris Kidrič je največji jugoslovanski izvoz- nik kristalnega brušenega in gladkega stekla za široko po- trošnjo. Okoli dva tisoč zapo- slenih v tej delovni organiza- ciji izvozi letno toliko kot ostalih osem tisoč v tovrstni proizvodnji. Z izvozom je lani dosegla 68 odstotkov celotnega prihodka v eksterni realizaciji, izvoz, ce- loten na konvertibilno tržišče, pa je znašal 11,51 milijona ameriških dolarjev. S tem so ga, v primerjavi s predlanskim, povečali za 21,4 odstotka. Le- tos naj bi rogaški steklarji izvo- zili za 14 milijonov dolarjev. Kljub šestkratnemu pokri- vanju uvoza z izvozom pa ima Steklarna Boris Kidrič neneh- ne težave pri oskrbi z reproma- teriali in rezervnimi deli, ker plačila v inozemstvo krepko zamujajo. Lanska ekonomska politika izvozu ni bila naklo- njena, kar se je kazalo zlasti v nerealni tečajni politiki, ko je bil ameriški dolar krepko pod- cenjen v primerjavi z ostalimi konvertibilnimi valutami ter v prepozno sprejetih ukrepih o uvedbi višjih izvoznih spod- bud, katerim seje pridružila še nepravočasno izplačevanje le- teh. S tem se je dohodkovna učinkovitost izvoza močno po- slabšala in delovno organizaci- jo ob zaključnem računu pri- peljala celo v izgubo v znesku dobrih tri sto milijonov dolar- jev. Samo zaradi padca vred- nosti dolarja so izgubili n^- manj milijardo dinarjev do- hodka. V Steklarni so že letos bolj optimistični, zlasti kar se izvo- za oziroma njegovih pogojev tiče. Da nameravajo letošnji planirani izvoz 14 milijonov dolarjev tudi doseči, govorijo izvozni podatki za letošnji ja- nuar. Lani so v tem mesecu izvozili za 939.977 dolarjev, le- tos pa za 1,005.846 dolarjev ozi- roma 12,6 odstotka več kot v lanskem januarju. MARJELA AGREŽ ,fi. MAREC 198? NOVnEDmi^^TRA^ ... pa vode ne Orzi Strehe ¥ Žalcu puščajo tudi zato, ker Je hotel Žalec na zunaj Itazatl, da Je zares mesto strehe na novih objektih ^, Žalcu puščajo. Da v zad- njih letih ni bilo mogoče ograditi niti enega po- piembnejšega družbenega pbjekta brez tašnih napak, je pravzaprav prava sramo- ta. Dobršen del denarja za yse te objekte so zbrali tudi 5 samoprispevkom delov- nih ljudi in občanov žalske občine, kar hkrati pomeni, da so s tem denarjem neod- govorno ravnali. Toliko bolj očitno je to, ko vemo, da bo treba za popravila obrati nove milijone di- narjev. Izvajalci gradbenih del si- cer dajejo garancijo za opravljena dela, toda stvari se od reklamacije naprej za- vlačujejo na sodiščih, kjer se izvajalci izgovarjajo na ko- operante in nadzorne in tako naprej. Skratka, krivca je ze- lo, zelo težko odkriti. Poglej- mo posamezne primere v Žalcu. Projektant osnovnošol- skega centra v Žalcu je bil celjski Razvojni center, iz- vajalec del tozd Ingrad iz Žalca, nadzor pa je opravljal Tone Hribar iz žalskega Za- voda za načrtovanje. Stane Lesjak, direktor tega zavoda pravi, da je Zavod že pred gradnjo dal mnenje, da mora biti streha na šoli dvokapni- ca, vendar tega mnenja niso upoštevali. Povrhu vsega ta objekt krasijo še kupole na strehi, kjer voda še dodatno pušča. Pri osnovnošolskem centru gre tudi sicer za zgre- šen objekt, saj so njegova značilnost tudi veiki in širo- ki hodniki, v katerih bi lahko mirno namestili posamezne učilnice. Predstavljajmo si samo, koliko je stroškov z ogrevanjem! Seveda je po to- či prepozno zvoniti, vendar bi lahko vsaj osnovnošolski center bil za vzgled, kako se ne sme graditi. Žal, se na tej napaki ni nih- če ničesar naučil, kar gre za- meriti tudi investitorjem. Tem bi moralo biti najmanj vseeno, kako funkcionalna bo zgradba. Problem pri žal- ski šoli je zdaj v tem, da je rok garancije že potekel in da nihče ne more »držati« iz- vajalca del za slabo opravlje- no delo. Levji delež za sana- cijo strehe bo torej sedaj tr- pela občinska izobraževalna skupnost. Za gasilski dom je bil pro- jektant Biro 71 iz Domžal, odgovorni projektant je bil inženir Kerševan, izvajalec del Gradiš Celje, nadzorni pa Slavko Vrhovnik iz Za- voda za načrtovanje v Žal- cu. V domu pokajo stene na več mestih in seveda tudi streha pušča. Že sedaj je jas- no, da je za to kriv statični izračun. Da bodo potrebni drugačni temelji, so opozar- jali pred gradnjo že nekateri stari Žalčani in lastnik hiše, ki je nekdaj stala na tem ozemlju, vendar takrat teh opozoril nihče ni jemal res- no. Posledice so vidne in predvsem drage. Za napako v statčnem izračunu je kriv izključno projektant. Da za- res gre za napačni statični izračun, so potrdili na osnovi raziskav tudi strokovnjaki Zavoda za raziskavo materi- ala iz Ljubljane. Investitor sedaj toži projektanta - dom- žalski Biro 71. Gasilski dom sodi v sklop doma SLO in druga faza tega doma je že zgrajena. V njem imata prostore občinski se- kretariat za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter občinski štab teritorialne obrambe. Tudi pri tem ob- jektu že pušča streha. Nad- zorni je bil Stane Mesarec iz Zavoda za načrtovanje, iz- vajalec del pa Ingrad Celje tozd Žalec. Streha je ravna in pripravljena za nadgradnjo, za potrebe SLO pa so jo vrta- li in nanjo nameščali različne antene. Tudi prevetravanja ni in v stavbi se pojavlja kon- denz. Torej tudi v teh prosto- rih ob nalivih kar precej de- žuje. V primeru gasilskega doma je treba zapisati, da je Gradiš sicer stvari že saniral, vendar se stanje ni bistveno popravilo. Poglavje zase je seveda kulturni dom. Projektant je bil Region iz Brežic, izvaja- lec del Ingrad tozd Žalec, nadzor pa je opravljal An- ton Hribar iz žalskega Za- voda za načrtovanje. Žalča- ni so na vsak način hoteli imeti kulturni dom, saj so se zanj izrekli tudi na referen- dumu za občinski samopri- spevek. Res je sicer, da ta program ni bil v celoti izpol- njen zaradi pomanjkanja de- narja, dom pa so vendarle ^ zgradili. Na voljo je bilo 90 milijo- nov dinarjev. Sprva je pro- jekt predvideval bakreno streho, vendar potem doma za takšen denar ne bi spravili skupaj. Saj vemo, kako drag je baker. Ingrad je zato pred- lagal, da bakreno streho na- domestijo s tako imenovano tegula opeko, ki jo proizvaja- jo sedaj tudi v Jugoslaviji. Pojavlja se vprašanje ali je projektant predvidel, kako naj bo streha krita s trgalo ali ne. Ingrad je za pokriva- nje strehe najel kooperanta Zupanca iz Hrastnika. Če pri prekrivanju strehe ni upošteval navodil projektan- ta, potem bo krivec za to, da streha pušča ta obrtnik in bo seveda stroške oziroma po- sledice, nosil izvajalec del. To bo v kratkem ugotovila posebna tričlanska ekipa strokovnjakov. Vsekakor pa se tudi v kulturnem domu pojavlja kondenz zaradi te- ga, ker ni pravega zračenja. Ingrad je sicer še pred tem predlagal tudi, naj streho prekrijejo z eternitom, ven- dar tudi zanj ni bilo dovolj denarja. Večina vseh teh zadev je sedaj tako rekoč pred sodiš- čem, postavlja pa se seveda vprašanja, kakšno je bilo pri tem delo nadzornih. Stane Lesjak pravi, da nadzorni ugotavlja to ali se na projek- tih vgrajujejo materiali, ka- kršne so predpisali projek- tanti. Lahko sicer predlagajo drugačne materiale ali dru- gačne izvedbe projektov, za to pa se morajo dogovoriti^ skupaj nadzorni, projektant,' izvajalec del in investitor, ki potem da končno soglasje. Delo nadzornega pa je, da kontrolira ali se dela izvajajo po projektu oziroma tehnič- ni dokumentaciji. Sicer pa izvajalec del jamči za objekt, da bo dobro zgrajen in za to daje tudi garancijo, ki po na- vadi traja deset let. Objekti so tudi zavarovani in denar za morebitne stroške na- knadnih sanacij priteče tudi od zavarovalnice. Vse skupaj pa so vendarle družbena sredstva in jasno je, da jih v takih primerih po nepotreb- nem zapravljajo. Osnovna resnica pri tej problematiki pa je ena sama. Dejstvo je, da za naše pod- nebne razmere ravne strehe niso primerne, pač pa strehe dvokapnice. Zavod za načr- tovanje v Žalcu je na to opo- zarjal že pred leti in takrat je občinski izvršni svet celo sprejel sklep, da morajo ob- vezno graditi samo objekte, ki bodo imeli streho dvokap- nico. Očitno so na ta sklep pozabili in so se še naprej odločali za gradnjo ravnih streh. Nekateri menijo, da so takšne strehe lepše, da neka- ko bolj sodijo k estetskemu videzu nekega mesta in da so za moderna mesta na sploh značilne ravne strehe. Žalča- ni v hotenjih, da bi njihovo mesto zares imelo videz me- sta, niso hoteli zaostajati. To se jim danes maščuje, pa se- veda ne samo pri strehah, ampak tudi na prenekaterih drugih področjih, vendar je to že druga tema. Če bi upo- števali, da so za naše pod- nebne razmere najprimer- nejše strehe dvokapnice, ki morajo seveda imeti tudi pravilen naklon in pravo kri- tino, potem bi bilo danes manj problemov. Teh pa ni- majo samo Žalčani. Tudi v Titovem Velenju strehe puš- čajo in v Laškem, kjer je naj- lepši primer za to hotel Hum, tudi. JANEZ VEDENIK Osnovnošolski center v Žalcu je le eden od številnih družbenih objektov v tem kraju, kjer imajo težave zaradi slabo opravljene gradnje. Fomanlkanje zdravil premoščajo lekarne ¥ Celju Imajo dvomesečne zaloge Tako kot za vrsto drugih iz- delkov, so tudi za zdravila težki časi. Delovne organiza- cije, ki jih izdelujejo, se odlo- čajo za tiste, ki jim prinašajo dohodek. Od njih živijo, zato je razumljivo, da ukinjajo re- gistracijo cele vrste zdravil, tudi takšnih, za katere ni Ustreznih nadomestnih zdra- vil. Kljub temu v lekarnah te- Sa še ni pretirano občutiti, saj skušajo lekarne težave zmanj- ševati z zalogami. V Celjskih lekarnah, ki skr- bijo za osrkbo z zdravili v še- stih občinah območja, imajo dvomesečne zaloge, v lekarni Center v Celju pa celo še večje. Velike zaloge, ki sicer blažijo ftihanja na tržišču, prinašajo s Seboj vrto težav, zlasti lekar- nam. Zanje so potrebni veliki skladiščni prostori, vežejo de- fiar. poleg tega pa jih je tudi težko obnavljati. V strahu, da bi ostale brez zdravil, se lekar- •^e vseeno odločajo za nakupe pri veledrogerijah. ki pa zaradi tega skoraj nimajo zalog. Naro- be svet. bi rekli povsod po Evropi. Zdravila, vsaj nadomestna, je v celjskih lekarnah pretežno še vedno mogoče dobiti. Da ne bi prišlo do resnih motenj pri oskrbi z zdravili, lekarne me- sečno obveščajo Republiški komite za zdravstveno in soci- alno varstvo o tem, katerih preparatov nimajo. Poleg pri- zadevanj republiškega komite- ja pa so jamstvo, da ne bo pri- šlo do resnih motenj, tudi zdra- vila v posebnih rezervah. Kot nam je povedal direktor celjskih lekarn Jože Gorenc, se pri njih bojijo, da bodo morali močno zmanjšati zaloge. Ra- zlog je denar, ki ga zaloge veže- jo. Drugod v Sloveniji namreč občinske zdravstvene skupno- sti zagotavljajo denar za zaloge zdravil namensko v vrednosti storitev. V Celju za to menda ni razumevanja, pa čeprav je Zdravstvena skupnost Slove- nije pozvala vse občinske zdravstvene skupnosti, da po- magajo zagotavljati zaloge v le- karnah. MILENA B. POKLIC MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CEUU Enodnevni zaslužek, vplačan od 27. februarja do 11. marca OBČINA CELJE ZZB NOV Celje 21.743 ZSS Občinski svet Celje 141.290 OK SZDL Celje 96.995 OK ZKS Celje 110.674 OK ZSMS Celje 55.923 OK ZRVS Celje " 12.526 MS SZDL Celje 25.242 MS ZKS Celje 49.582 ZS Triglav OS Celje 2.064.240 Mladinska knjiga trgovina na vel. Celje 93.000 OBČINA MOZIRJE Slatinšek Fran, Ljubija 115 Mozirje, enodnevni zaslužek delav. Suzana, Darja, Berta ^ 9.000 OBČINA ŽALEC Dom Nine Pokom Grmovje 446.916 HP Žalec ^ 626.264 OBČINA ŠMARJE Zdravilišče Rogaška Slatina TOZD Zdrav, dejav. 6.238.073 OBČINA SLOVENSKE KONJICE Del. univerza Slovenske Konjice, tov. Milan Pugelj, tov. Emil Roje 53.346 REKAPITULACIJA PO OBČINAH Celje 9.621.228 Žalec 7.167.427 Šmarje 6.839.495 Laško 3.598.030 Mozirje 54.515 Slov. Konjice_53.346 27.334.041 6. STRAN - NOVI TEDNIK 26. MAREC 1987 Urbanistična zasnova Šentjuria Osnutek urbanistične zas- nove Šentjurja je bil mesec dni v javni razpravi in v tem času so v krajevnih skupnostih Šentjur-center, okolica in na Komiteju za družbeno planiranje zbrali pripombe krajanov ter or- ganizacij združenega dela. Na podlagi teh pripomb so oblikovali spremembe, ki so jih vnesli v predlog urba- nistične zasnove in o kate- rih bodo razpravljali dele- gati občinske skupščine. Tako naj bi na osnovi teh predlogov družbeno stano- vanjsko gradnjo širili proti Hruševcu in ne ob cesti proti Celju, namesto blokov pa naj bi tam gradili center trgov- skih in obrtniško-servisnih dejavnosti. Športno rekre- acijski center naj bi širili proti Pesnici, center kraja pa proti občinski knjižnici in vrtcu. Precej razprav med krajani je bilo okrog lokacije nove avtobusne postaje. Gradili naj bi jo med železni- ško postajo in Tolom, čeprav nekateri predlagajo sedanjo lokacijo. S tem so povezani tudi načrti Tola, ki bi se rad širil, pa se doslej ni mogel, ker predlog urbanistične zasnove še ni bil sprejet. Po sedanjih urbanističnih načr- tih bodo morali spremeniti svoje želje, da bi ob tovarni zgradili novo industrijsko prodajalno, saj je njena seda- nja lokacija sredi tovarniške'-'- ga dvorišča neprimerna. V predlogu tudi ohranjajo vari- anto, ki načrtuje gradnjo podvoza pri Bohorju za po- vezavo s Hruševcem in nad- voz na cesti Šentjur-Planina pri industrijski coni. Sicer pa bodo zadnjo besedo k vsem tem predlogom dali še delegati občinske skupščine. TC Prestavitev železnišice proge Celje - T. Velenje Gradbena dela na podvozu Kersnikove ulice v Celju navzlic slabemu vremenu, dobro napredujejo. Tako bodo v soboto, 28. tega meseca prestavili železniško progo na novozgra- jeni most, s čirper bo omogočena nadaljnja gradnja podvoza še za magistralno cesto Vzhod-Zahod. Zaradi teh del v soboto ne bodo voziU potniški vlaki med postajo Celje in postajališčem Lava. Na tem delu bo organiziran prevoz potnikov od 7. do 17. ure z avtobusi, ki bodo vozili po veljavnem železniškem voznem redu, postavljeni pa bodo pred železniško postajo. Od post^ališča Lava do Velenja bodo potniški vlaki vozili normalno^__^________ , _ ^ Za Partizana ni denarja Problem v krajevni skup- nosti Vojnik jeiobnova do- ma TVD Partizan. Društvo se je v zadnjem času aktivi- ralo, nekatere sekcije so de- lovne, vendar dejavnosti društva v propadajočem domu ne morejo razvijati. Društvo nima najnujnejših sredstev za svoje delo, zato so zanje zaprosili ZTKO Celje. To vprašanje je sprožil na eni izmed zadnjih sej občin- ske skupščine v Celju v ime- nu krajevne skupnosti Vpj- nik tudi delegat Karel Ži- bret. Odgovor ZTKO v Delega- tovem poročevalcu, češ da društvo T\^D Partizan iz Voj- nika ni poslalo poročil o svo- jem delu na podlagi česar bi dodelili sredstva, ni zadovo- ljil krajanov. Dom TVD Partizan v Voj- niku je že dalj časa neoskr- bovan, je pa potreben popra- vila, zlasti letos, ko so neka- tere sekcije oživele. Sem spada rekreacija žensk, mla- dine in pionirjev, rokomet- na, košarkaška, odbojkarska in šahovska sekcija. Radi bi oživeli tudi nogomet. Krajevna skupnost želi vse dejavnosti pod eno streho, zato pa nimajo prav nobenih možnosti, ker je dom, tak kot je, neuporaben. Krajani so do zdaj s prostovoljnim de- lom uredili igrišče, za vse ostale adaptacije pa potrebu- jejo denar. Mogoče poročila o delu za lani res niso zadovoljila vod- stva ZTKO, kajti vodenje društva je voluntersko, zato je bil mogoče program dru- štva prikazan pomanjkljivo. Kljub temu pa bi jim morali nakazati vsaj del sredstev za redno dejavnost društva. Potrebujejo pa tudi denar za obnovo propadajočega doma TVD Partizan. Ker ni bilo prav nič odobrenih sred- stev od ZTKO Celje, bodo pridobitev namembnostnih sredstev za dom dah v pro- gram samoprispevka krajev- ne skupnosti Vojnik. Mislijo pa Vojničani tudi v bodoče veliko del opraviti - tako kot doslej - s prostovoljnim delom. Z. S. V spomin narodni čitalnici v celjski krajevni skup- nosti Center so se pred leti dogovorili, da bodo krajev- ni praznik praznovali 19. marca, na dan ustanovitve Narodne čitalnice v Celju. Letos mineva 125 let od njene ustanovitve. Ta jubilej so krajani obeležili z odkrit- jem spominske plošče čital- nici, ki je v tistem času po- menila veUko dejanje rodo- ljubov v takrat pretežno nemškutarskem Celju. Od- kritje spominske plošče na gostišču Ojstrica je zato po- memben kulturni dogodek za Celje in okolico. Sicer pa so se ob krajev- nem prazniku te krajevne skupnosti vrstile številne, predvsem športne, priredi- tve že od začetka tega mese- ca, bilo je tudi nekaj strokov- nih predavanj za krajane, krajevno skupnost so obi- skali tudi predstavniki po- bratenih krajevnih skupno- sti iz Pirana in Doboja. Pri organizaciji in izvedbi prire- ditev so sodelovale tudi raz- ne ustanove in društva s po- dročja te krajevne skupnosti kot naprimer Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in center za klubsko dejavnost Osnovna šola L Celjske čete pa je imela na ta dan Dan šole, kjer so učenci predsta- vili izvenšolske dejavnosti in lastno ustvarjalnost, obiskali pa so tudi nekaj delovnih or- ganizacij na območju te kra- jevne skupnosti. Po odkritju spominske plošče je bila slovesna seja skupščine krajevne skupno- sti v Narodnem domu, sledil je kulturni program v kate- rem so sodelovali mladi ustvarjalci in igralci celjske- ga gledahšča. VVE O vlogi in pomenu Narodne čitalnice v Celju je zbranim krajanom in gostom govorila Anka Aškerc, predsednica skupščine celjske kulturne skupnosti. KOMENTIRAMO črni dan za invalide Vsako leto člani društva in- validov občine Žalec pripravi- jo ob mednarodnem dnevu in- validov vrsto prireditev. Da bi te prireditve uspele, trajajo pri- prave tudi po dober mesec. Njihovi organizaciji mnogi ra- di pomagajo, saj vedo. da bodo zbrani denar porabili racional- no in v prave namene. Tako se je tudi letos vrsta delovnih or- ganizacij in še posebej zasebni- kov odločila, da na takšen ali drugačen način pomaga. Inva- lidi so jim bili hvaležni, saj so videli, da niso sami in da ljudje razumejo njihove težave. Zal pa so bili razočarani nad nečim drugim. Invalidi iz žalske občine so onemeli, ko so opazili, da so vsi plakati, ki so obveščali o javni kulturni prireditvi ob mednarodnem dnevu invali- dov potrgani z javnih mest. Po- trudili so se, da so na plakate poleg programa napisali tudi vabilo vsem, ki bi radi priso- stvovali kulturni prireditvi, kjer so vsi nastopili brezplač- no, napisali tudi tiste, ki so jim pomagali s praktičnimi darili ali denarnim zneskom. Na jav- nih mestih pa so ostali plakati za študentski ples, razne disko klube, nogometne tekme . . . Vse bi še človek razumel, če bi ostal vsaj eden ali dva plakata, pa ni. Razumljivo je, da je to člane društva invalidov težko prizadelo. Kdo je proti njiho- vemu delu in zakaj? Kljub barbarstvu in tisti dan. ko je bila prireditev, snežnemu metežu. seje v dvorani kultur- nega doma zbralo okoli 300 lju- di, kije navdušeno pozdravilo nastopajoče s pesnico Meto Rainer. ki slavi 90 let. na čelu. To je bil samo skromen obliž na organizatorjeve rane. Upra- vičeno pa se sprašujejo zakaj ni bil raztrgan ali odtrgan niti en drug plakat. TONE VRABL Razumevanje potreb prizadetih Društva - takšna in drugačna - so pri svojem delu vedno bolj odvisna od pomoči združenega dela. Med tistimi, ki bi brez nje samo životarila, je tudi Društvo za pomoč priza- detim s cerebralno paralizo celjskega območja. Društvo že nekaj mesecev organizira računalniški krožek, ki ima za prizadete otroke izredno pomembno vlogo, saj računalništvo ne le pomaga razvijati okrnjene telesne funk- cije, marveč odpira tudi nove možnosti zaposlovanja. V društvu se tega zavedajo, zato so se za pomoč obrnili na vrsto organizacij združenega dela. Že skoraj razočaranim nad slabim odzivom, jim je obete na boljšo prihodnost odprlo Gorenje, ki jim je podarilo barvni televizor za delo računalniškega krožka. Sedaj bo lažje, menijo v društvu in že razmišljajo o novih računalnikih. MBP Brigadirsko kviz tekmovanje v okviru 40-letnice mladinskih delovnih akcij organi- zira Občinska konferenca ZSMS Žalec brigadirsko kviz tekmovanje, ki bo 4. aprila ob 19. uri v dvorani Hmezada v Žalcu. Tekmovalo bo dvanajst tričlanskih ekip, vprašanja pa bodo zajemala obdobje prvih delovnih brigad od leta 1946 do 1948, ko so bila leta obnove porušene domovine. Drugi sklop vprašanj zajema obdobje MDA po letu 1977 in lO letnico prve žalske brigade, kije odšla na akcijo v Kruševac in Brkine. Tretji sklop vprašanj bo iz brigadirskega življenja in četrti zajema glasbeno področje. Na kvizu bodo s svojo ekipo sodelovali brigadirji veterani udeleženci MDA Brčko Banoviči in Šamac-Sarajevo in udeleženci prve MDA v žal- ski občini leta 1977. T. TAVČAR OBRAZI Milan Batistič Za Celjana se ima Milan Batistič lahko šele od usod- nega leta 1948, ko so ga v organih za notranje zadeve zadolžili za vprašanja vzgoje milice OLO Celje, drugače povedano, postal je »šef« in- dustrijske milice. Nato je bil nekaj časa Vojničan kot ko- mandir postaje Ljudske mi- lice, dokler ni poklicne kari- ere v organih za notranje za- deve v Celju zaključil kot kriminalist. Tudi za Drameljčana bi Milana Batističa lahko imeli, če upoštevamo, da je bila Drameljčanka Karlinca kri- va, da sta se vzela 1951. leta, nato pa z dvema otrokoma, sinom in hčerjo, poskrbela vsaj za »enostavno repro- dukcijo« Slovencev. Sicer pa je Milan doma iz goriške Vrtojbe, kjer se je pred 60-leti rodil v težaški delavski družini, zaznamo- vani s krutim bojem za vsak- danji kruh. Revolucija in partizanstvo sta ga komaj dobrih 14 let starega fantiča potegnili vase, vojna pa zaz- namovala povsem logično tako, kot je zaznamovala ti- sto generacijo »na pravi strani«. Delati zagnano in predano se je naučil v zgodnji mlado- sti in med revolucijo ter voj- no, pa v vseh poklicno-služ- benih oblikah dela v organih za notranje zadeve in pri ljudski milici. »Če se danes ozrem na ti- sta viharna leta, komaj mo- rem verjeti, kako mladi smo dobili velike odgovornosti,« se spominja. »Poskušali smo jih opravljati po najboljši vo- lji in vesti. To so bili časi, ko nihče ni spraševal za višino osebnega dohodka ali za pla- čilo nadurnega dela. Vse to je bilo tedaj normalno, kar je bilo več, je bilo udarniško delo ali pa v značaju službe in njene odgovornosti.« Deset let je Milan Batistič delal tudi v predhodniku na- še časopisne hiše v ekonom- ski propagandi, praktično do tistega časa, ko se je celjska radijska in časopisna hiša združila s ČGP Delo, še prej pa ubirala bolj ali manj sa- mostojna pota. Tudi tu je de- lo opravljal zagnano in pre- dano, kot tudi izjemno druž- benopolitično aktivnost. To je ohranil zdaj še najbolj v borčevski organizaciji v Ce- lju, v krajevni skupnosti K. D. Kajuh ih v lovski druš- čini, ki mu pomeni sprosti- tev, nabiranje kondicije in tovarištvo, ki ga je, žal, naš vsakdanjik tako zelo potisnil v pozabo. MITJA UMNIK ,6. MAREC 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 7 pekli smo Mlakarjev kruh ^ nori pekarni ¥ Celju so končno spekll pnrl kruh v noči od minulega četrt- j do petka smo v novi in- dustrijski pekarni Mlinsko "fgdflovalne industrije ■liupaj s takratno izmeno ^Itov in v navzočnosti Eda ^epišnika, direktorja MPI jjzda Merx spekli prve ko- ličine domačega kruha, v l^elju bolj znanega kot do- jjači beli kruh iz Mlakarje- pekarne na Dolgem polju. Ta znana celjska pekarna ,g šla v zaslužen pokoj, na jalost številnih Celjanov, to pa je bil hkrati izziv za peke ^.r^ovl pekarni, da dokažejo, Icako je tudi v novih, sodob- nejših pečeh mogoče speči dober kruh. Poskus je uspel in po pr- ^fih reakcijah potrošnikov je Ijruh okusen in zelo malo za- ostaja, če sploh, po kvaliteti, ja Mlakarjevim kruhom. Po mnenju Eda Stepišnika je uresničena dolgoletna želja Jelavcev Mlinsko predelo- valne industrije Celje, kajti z jbratovanjem nove indu- itnjske pekarne je bilo nekaj spletov in celjski potrošniki ' uradni otvoritvi pekar- kruh morali počakati a meseca. Zastoji niso 1 po krivdi MPI, am- gradbenega izvajalca, bilo potrebno dodatno .up aviti tla v dvorani nove [pekarne. Obratovodja nove pekarne iflg. Zvone Cizelj: »Upamo, da bo vse v redu z obratova- njem nove pekarne, tudi da- našnja nočna peka je dobro uspela. Zadovoljni smo tudi s kakovostjo tukaj prvič spe- čenega kruha in mislim, da bodo z njo zadovoljni tudi potrošniki oziroma kupci. Mi se bomo trudili, da bomo to kakovost zadržali.« Prvo nočno peko kruha v novi industrijski pekarni je vodil Milan Kuzem, pek- specialist iz Sevnice, ki ima že nekaj izkušenj pri peki kruha v enakih pečeh, pa tu- di v Sevnici so že dokazali, da znajo v takšnih pečeh speči izvrsten kruh. Tudi tehnolog ing. Leon Trunkl obljublja kakovo- sten kruh, prav tako spretna posadka pekov. Med njimi smo za občutke in delovne razmere v novi pekarni pov- prašali Vlada Golubiča, pe- ka-oblikovalca, ki se je iz bivše Mlakarjeve pekarne preselil v novo: »No. priznati moram, da so v novi pekarni ugodnejše delovne razmere, da se v njej da speči tudi zelo dober kruh, pa, manj je fizič- nega napora.« Na vprašanje o sentimen- talni vezanosti na Mlakarje- vo pekarno nam ni hotel od- govoriti, saj se je izgovoril, da bi rekel narobe, karkoli bi rekel. Sam pa tudi nisem pri delu pekov opazil za laika vidnih sledov manj naporne- ga dela. Morda tudi zato, ker so mi ob tretji uri zjutraj oči že lezle skupaj. Vsekakor pa sem v kruh ugriznil s takšno slastjo, kot ne pomnim. MITJA UMNIK Foto: EDI MASNEC ¥ soboto tekmujejo računalnikarji Zveza organizacij za tehnič- no kulturo iz Celja je organi- zator regijskega tekmovanja iz računalništva za učence os- novnih šol. Sodelovah bodo učenci os- novnih šol iz vseh osmih občin našega območja ter iz nekate- rih občin koroške regije. Šole bodo poslale po enega najbolj- šega »računalnikarja« iz nižjih razredov, in po dva iz višjih razredov. Tekmovanje bo v pi- onirskem domu Cvetke Jeri- nove v Celju. Najboljši bodo dobili praktične nagrade in se-^ bodo udeležili še republiškega tekmovanja, ki bo 25. aprila v Ljubljani. Za najboljše v repu- bliki pa bodo organizirali po- letno šolo računalništva, ki bo med poletnimi počitnicami prav tako v Ljubljani. VVE Meritve za UKV oddajnik za Radio Šmarje Lani novembra so občani v šmarski občini izglasovali re- ferendum za samoprispevek. V programu je med drugim tudi postavitev UKV oddajni- ka za Radio Šmarje pri Jel- šah, saj je sedaj slišnost te pr- ve slovenske lokalne radijske postaje slaba. Pred kratkim so se v Šmarju sestali predstavniki RTV Ljub- ljana, medobčinskega sveta ZK in medobčinskega sveta SZDL Celje ter predstavniki soustanoviteljev šmarskega Radia, da bi se med drugim dogovorili o akcijah za uresni- čitev omenjene naložbe. Kaže, da so se stvari le pre- maknile z mrtve točke. Stro- kovnjaki RTV iz Ljubljane opravljajo v tem času meritve za določitev takšne lokacije za oddajnik, ki bi omogočal sliš- nost v vseh treh občinah, sou- stanoviteljicah, za občino Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju in Slovenske Konjice. M, A. Obnova koče na Homu Planinsko društvo Zabuko- vica, ki je med najmnožičnej- šimi v Sloveniji, saj ima kar 1500 članov, je na zadnjem občnem zboru sprejelo delov- ni program za letos. Osrednja naloga bo obnova njihovega planinskega doma na Homu. Z deli bodo začeli takoj, ko bo za to dovolj ugodno vreme. Dom bodo prepleskali, uredili to- plotno izolacijo, v notranjosti pa podrli eno steno in postavili pravo domačo krušno peč. Ko bo skopnel sneg, bodo tudi očistili okolico in poti do koče na Homu, kije izredno priljub- ljena planinska točka v Savinj- ski dolini. Podpredsednik PD Zabukovica Srečko Čulk je ob tej pomembni akciji povedal, da bodo večino del opravili člani sami in prostovoljno v zadnjih dneh vsakega tedna. Sicer pa od lani nimajo več stalnega oskrbnika, pač pa to delo ob sobotah in nedeljah, ko je dom odprt, opravljajo člani društva. Dom na Homu lahko odprejo tudi med ted- nom, če je za to pri posebnih skupinah zanimanje. Ob obno- vi doma bodo skrbeli še za de- lo z mladimi, ki so združeni in aktivni v planinskem odseku na osnovni šoli v Grižah, razvi- jali in ohranjali bedo tradicije NOB, označevali planinske po- ti, prirejali predavanja in seve- da organizirali za članstvo, ta- ko kot vsako leto, številne izle- te po naših gorah. T. VRABL Letovanje na Pagu in v Savudriji Občinska zveza prijateljev mladine iz Celja je razposlala razpis za letovanje otrok vzgojnovarstvenim organiza- cijam, šolam in delovnim or- ganizacijam v celjski občini. Letos bodo otroci lahko leto- vali v treh izmenah v Savudriji in na otoku Pagu. Letovali bo- do v šotorih; v prvi izmeni od 7. do 16. julija v Savudriji sku- paj z velenjskimi taborniki, v drugi izmeni od 21. do 30. julija na Pagu skupaj s taborniki iz Celja in v tretji izmeni, od 10. do 20. avgusta, v Savudriji v mednarodnem kampu Dečje- ga odmarališta iz Zagreba. Deset dni letovanja stane 56 tisoč dinarjev, kar lahko starši plačajo v treh obrokih. Do sub- vencije bodo upravičeni otro- ci, ki prejemajo otroški doda- tek. Prijave sprejema zveza prijateljev mladine do 20. maja. 8. STRAN - NOVI TEDNIK mm 26. MAREC 1981 Z godbo so slavili delavske zmage »Kot ambiciozen, stremljiv, čeprav majhen narod - naj- manjši, ki v Evropi vso svojo kulturo zgledno vzdržuje in razvija sam, brez pomoči, se- veda potrebujemo tudi viso- kokvalitetne ansamble, ki jih tudi imamo. Toda vsaj tako potrebujemo vseh sto deset pihalnih godb, vseh devetdeset glasbenih šol, vseh tristo narodnozabavnih ansamblov in tisoč petsto zbo- rov - če bi jih bilo še enkrat toliko bi jih še zmeraj ne bilo preveč. K^jti noben narod, no- bena skupnost ni še kulturna, če je kulturna samo v dveh ali treh paradnih.ansamblih: žive- ti mora zdravo in kulturno ro- dovitno življenje iz najširše os- nove, iz širokega razumevanja z najvišjo kvaliteto,« tako je med drugim dejal dr. Matjaž Kmecel v slavnostnem govoru, ki ga je imel ob proslavi 85 - letnice železničarske godbe iz Zidanega mosta. Godba iz Zidanega mosta ima danes pomembno vlogo v kulturnem življenju v Zida- nem mostu in razvoju železni- čarske godbe pri nas. Njene korenine pa so zraščene z de- lavskim gibanjem o čemer naj- bolj priča datum ustanovitve godbe, 1. maj 1902. leta. Od ustnovitve naprej je bila zida- nomoška žlezničarska godba prisotna tam, kje so se slavile delavske zmage, in tam, kjer je vrelo, kot naprimer 15. aprila 1919. leta pri veliki stavki že- lezničarjev. Njen repertoar, ki je obsegal napredne in revolu- cionarne skladbe, so okupator- ji med vojno zadušili tako, da so godbi zasegli inštrumente in premoženje. Vendar so člani svojo dejavnost preusmerili v delo osvobodilne fronte, šest jih je odšlo v partizane, trije med njimi so padli. Že junija 1945. leta se je železničarska godba iz Zidanega mosta ude- ležila partizanskega mitinga v Zidanem mostu. Od takrat deluje nepreneho- ma; nastopa na vseh železni- čarskih prireditvah, občinskih in krajevnih manifestacijah, zadnja leta nastopa tudi v za- mejstvu. Uspešno so premaga- li krizo zaradi upadanja član- stva, pri čemer gre precejšnja zasluga novemu dirigentu Ivu Guliču. Pomladil je vrste s pi- onirji in štipendisti in po zaslu- gi godbe ima danes Zidani most dislocirani oddelek glas- bene šole, ki jo pridno obisku- je podmladek godbe. VVE V Šoštanju 19. republiška razstava Likovni svet otrok v osnovni šoli Karel De- stovnik Kajuh v Šoštanju bo- do v soboto, 28. marca odprli tradicionalno, tokrat že 19. re- publiško razstavo Likovni svet otrok. Slovesna otvori- tev s kulturnim programom bo ob 11. uri. Tudi letošnja razstava bo pod pokrovitelj- stvom Pionirskega lista iz Ljubljane, in sicer pod geslom Varujmo naše okolje. Na natečaj je iz številnih os- novnih šol sirom po Sloveniji prispelo preko 2000 del v naj- različnejših tehnikah. Novost pa je, da prvi sodelujejo na raz- stavi tudi vzgojno varstvene ustanove. Strokovna komisija je za razstavo odbrala preko 400 del. Razstava bo zelo pre- gledna in didaktično urejena po zaslugi likovnega strokov- njaka Toneta Skoka in ob po- moči neumornega organizator- ja Toneta Bahorja, pomočnika ravnatelja Kajuhove šole. Za razstavo so ob pomoči kulturne in izobraževalne skupnosti občine Velenje izda- li tudi lep katalog v nakladi 750 izvodov in s številnimi lepimi barvnimi reprodukcijami. Ta- ko bo katalog hkrati tudi učni pripomoček za likovne in dru- ge pedagoge, še zlasti, ker so v njem kar trije tehtni prispevki priznanih strokovnjakov: He- lene Berce-Golob, Karla Kor- deša in Iva Mršnika. Ob slovesni otvoritvi razsta- ve bodo petim šolam podelili enakovredne nagrade, desetim šolam in likovnim pedagogom pa priznanja za njihov vsako- letni prispevek k tej republiški razstavi. S svojimi likovnimi deli bodo na razstavi na temo o varstvu okolja sodelovali tudi številni mladi likovniki iz šol celjskega območja. VKOJC PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje: V ponedeljek, 30 marca in torek, 31. marca ob 17. uri VVilliam Shakespeare: KAR HOČETE za; in 6. šolski abonma ter izven. Mladinski kulturni center KLjUB: V četrtek, 26. marca ob 19.3(1 uri predavanje z diapozitivi o Himalaji Janka Horvata. V petek, 27. marca ob 20. uri koncert skupine Demolition group; Dolenjske. V soboto, 28. marca ob 20. uri koncert skupine Grad iz Reke. V sredo, 1. aprila ob 20. uri koncert skupine Avtomobili iz Nov( Gorice. Narodni dom Celje: V petek, 27. marca ob 19. uri skupni koncer dekliškega pevskega zbora mladinskega kulturno umtniškega dru štva Srednje šole za trgovinsko dejavnost in moškega pevskegj zbora Prosvetnega društva Anton Bezenšek iz Frankolovega. V pro gramu sodelujejo tudi člani recitacijskega krožka. Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje: V četrtek, 26. marca ob 9 uri nastoj) mladinske gledališke skupine Amaterskega gledališčj Železar Store z igrico ALI SLIŠIŠ KEKCA in lutkovne skupin« kulturnega društva Pedagog Srdnje pdagoške šole z igrico MAČJE IN ČUKASTE PESMI. V četrtek, 26. marca ob 11. uri nastop lutkovnega gledališča Pionir skega doma z igrico MOJCA POKRACULJA. V četrtek, 26. marca ob 13. uri nastop dramske skupine celodnevna osnovne šole Fran Roš z igrico PRIHRANJENI FUNT. Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje: V petek, 27. marca ob 9. ur: nastop recitatorske skupine kulturnega društva Srednje ekonomske šole BILE SO SVETLE SANJE, nastop učencev gledaliških delav nic Srednje tehniške šole maršala Tita z recitaloma PODOBE PES- NICE JANE KVAS in MOJA DUMA. V petek, 27. marca ob 11. uri nastop mladincev kulturnoumetni- škega društva Zarja in učencev osnovne šole Franja Vrunča z recita- lom LJUBIM MLADOST ter nastop učencev gledaliških delavnk Srednje tehniške šole maršala Tita z musicalom ANJA IN VOLK tei recitalom LASTNE PESMI. V petek, 27. marca ob 13. uri nastop učencev kulturnega društva Anton Aškerc iz Srednje družboslovne šole z igro BEG, učencev Srednje zdravstvene šole s komedijo PODLAGA ZAKONSKA SREČE, plesne skupine Srednje zdravstvene šole s predstavo D MODERNA PLESA in soloples Zorice Romanovič. Dom kulture Titovo Velenje: V petek, 27. marca ob 19.30. uri b gledališka skupina Stane Sever iz Škal uprizorila Partljičevo df NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI. Dom kulture Šmarje pri Jelšah: V nedeljo, 29. marca ob 17. >. bodo domači amaterski gledališki igralci uprizorili Sygnovo igi VRAŽJI FANT ZAHODNEGA SVETA. Kulturni dom Bistrica ob Sotli: V petek, 27. marca ob 19. uri bode člani amaterske igralske skupine Tihi optimisti iz Podčetrtka uprizo- rili Speevackovo delo NAŠI TRIJE ANGELI. Kulturni dom Kozje: V soboto, 28. marca ob 19. uri bodo član amaterske igralske skupine Tihi optimisti iz Podčetrtka uprizoril Speevackovo delo NAŠI TRIJE ANGELI. Kulturni dom Zibika: V nedeljo, 29. marca ob 15. uri bodo član: amaterske igralske skupine Tihi optimisti iz Podčetrtka uprizoril Speevackovo delo NAŠI TRIJE ANGELI. Glasbena šola Titovo Velenje: V soboto, 28. marca ob 16. uri in v nedeljo, 29. marca ob 10. in 16. uri bo občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Dom kulture Titovo Velenje: V petek, 27. marca ob 10. uri priredi- tev občinske revije Naša beseda. Dom kulture Šmartno ob Paki: V petek, 27.marca ob 17. uri prireditev občinske revije Naša beseda. Zdravilišče Laško: V soboto, 28. marca ob 19.30 uri koncert Aka- demskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Celja. Zdravilišče Dobrna: V soboto, 28. marca ob 19. uri bodo člani amaterske gledališke skupine iz Pivovarne Laško uprizorili delo Iva Brešana SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA. RCT Unior Zreče: V večnamenski dvorani v Zrečah bodo v soboto, 28. rnarca ob 19. uri gostovali igralci mariborskega gledališči z GORENJSKIM SLAVČKOM. Tekmovanje mladih glasbenikov ¥ Titovem Velenju so se Izkazali glasbeniki s Celjskega v prostorih velenjske glas- bene šole so od 11. do 15. mar- ca pokazali svoje sposobnosti učenci in študenti glasbe iz Slovenije. Na tekmovanju, ki je bilo že šestnajsto, so se predstavili mladi glasbeniki, ki igrajo klavir, harfo in tro- bila, predstavile pa so se tudi komorne skupine in orkestri. Tekmoanje so spremljali glasbeni strokovnjaki iz Slove- nije in izbrali med nastopajoči- mi tiste, ki se bodo udeležil zveznega tekmovanja. Le-to bo v Dubrovniku ali Zagrebu. Tu- di iz širšega celjskega območja je bilo precej mladih tekmo- valcev, od katerih si jih je ne- kaj »priigralo« pravico do na- stopa na zveznem tekmovanju. To so: pianistka iz Titovega Velenja Jelka Veber, celjski trobentač Dejan Žohar ter Šol- ski godalni orkester in Harmo- nikarski orkester iz Celja. Ivan Marin, direktor glas- bene šole v Titovem Velenju: >'Pri organizaciji tega tekmo- vanja ni bilo zapletov, vsi tek- movalci so.bili disciplinirani in mi kot organizatorji smo izred- no zadovoljni z vsemi, ki so prišli k nam. Vsaka organizaci- ja tekmovanja ni odvisna le od organizatorjev temveč tudi od udeležencev. Nastopilo je pre- ko štiristo mladih glasbenikov. Najboljši med najboljšimi pa se bodo udeležili zveznega tek- movanja, kjer bodo Slovenijo gotovo dostojno zastopali. Po- vedati moram, da je bilo zani- manje med ljudmi za to tekmo- vanje, ki je potekalo v treh dvoranah hkrati, izredno veli- ko. Dvorane so bile skorajda ves čas polne. Kolegi so mi pt vedali, da so bili nad tem ks malo presenečeni. Zadovoljn' pa smo lahko tudi z nast'"- tekmovalcev iz Celja in Titove- ga Velenja, ki so naše celjsko področje kar dobro zastopali.' NATAŠA GERKEŠ Uvrstitve predstavnikov iz širšega celjskega območja: h vir I. kategorija: Tijana Radovanovič (GŠ Fran Korui Velenje) 75,25 točk-3. mesto, Urška Umek (GŠ Žalec) 57,75 toi- Klavir II. kategorija: Katja Marin (GŠ Titovo Velenje) 78 tot-. 3, mesto, Klemen Golner (GŠ Celje) 77 točk-3. mesto, Katj- Skornšek (GŠ Titovo Velenje) 76,50 točk-3. mesto. Barbar. Vasle (GŠ Celje) 74,25 točk-3. mesto in Polona Petek (GŠ Celjel 68,75 točk. Klavir III. kategorija: Jasmina Salkovič (GŠ Ristc Savin Žalec) 55,6 točk, Katja Kindlhofer (GŠ Celje) 55,2 točke, Karin Cokan (GŠ Celje) 55,2 točke. Klavir IV. kategorija: Jelka Veber (GŠ Titovo Velenje) 91,2 točke-1. mesto, Darinka Kom- pan (GŠ Titovo Velenje) 78 točk-3. mesto. Trobenta 1. katego- rija: Blaž Zaveršnik (ZOŠ TOZD GŠ Celje) 69,25 točke, David Polutnik (ZOŠ TOZD GŠ Celje) 68,75 točke, Mitja Kovač (VIO Žalec TOZD GŠ Risto Savin) 62.25 točke. Trobenta II. katego- rija: Janez Šabec (ZOŠ TOZD GŠ Celje) 76,75 točk-3. mesto, Tomaž Majcen (ZOŠ TOZD GŠ Celje) 68 točk. Trobenta lil kategorija: Dejan Žohar (GŠ Celje) 91,75 točk-1. mesto. Pozavna II. kategorija: Marko Zaveršnik (GŠ Titovo Velenje) 71,75 točk-3. mesto. Komorne skupine s trobili: kvartet tro- bent (GŠ Celje) 76,38 točk-3. mesto. Simfonični orkestri i kategorija: Simfonični orkester Titovo Velenje 84 točk-2. mesto. Godalni orkestri: Šolski godalni orkester Celje 91 točk, 1. mesto. Harmonikarski orkestri: Harmonikarski orkester Celje 92 točk-1. mesto. P/laretovo Praznovanje korakov Noviteta velenjskega literarnega gibanja - Hotenja Uredništvo Hotenj, ki že dlje časa uspešno deluje pod okri- ljem Zveze kulturnih organi- zacij Velenje je izdalo knjižni prvenec Mareta Cestnika - Praznovanje korakov. Delo je izšlo v nakladi 500 izvodov in prinaša sedem enot kratke proze, knjiga pa je opremlje- na z avtorjevimi fotografija- mi in krokijevskimi verzifi- kacijami. Odgovorni urednik Hotenj Ivo S. Stropnik je ob tej pri- ložnosti za Cestnikovo knjigo zapisal: »Cestnikovo prozav- zetje nas navdaja s paralelo ti- šini, ki se zariše ob begu v dru- gačnost prave poezije, skozi opustošeno idiličnost in razga- ljeno intimo. Moč tega literar- nega dela je v pestrem diapa- zonu bogatega zaklada slik umetniškega jezika in v stabil- nem aktu sodobnega zapisa neustrašenosti očitnega glago- la. Potopis z linije za Zahodno Afriko, Vzhodno Azijo in Ame- riko služi cestnikovskemu izrazu samo kot obrobni motiv za uresničitev semantične, zo- lajevsko odkrite fabule, ki jo v ospredju tvori s polteno subtil- nostjo, dajanjem in vzem.a- njem, a ne telesa, temveč kon- trasta in manjšine (slovenske- ga jezika). Praznovanje kora- kov predstavlja samo izbor li- terarno ustvarjenega opusa, a vseeno v zadostni meri argu- mentira svetovom monotono- sti, kako bodo norosti nedora- slega sveta vendarle počakale. In bodo. Vsaj v cestniško mla- di, skrivnostni in polteno mi- kavni prozi.« Ob izidu Cestnikove knjige pa se velja spomniti, da ured- ništvo Hotenj pravzaprav ne predstavlja nove založniške hi- še, s svojim desetletnim delo- vanjem izdajanja literarnega zbornika in knjižnih prvencev (Kumer, Stropnik, Rezman, Bačič, Gajser, Cestnik in Bre- šar v tisku) pa zagotovo pome- ni »perutnico« lokahzmu to- vrstne kulture. Gre namreč tu- di za to, da v omenjeni publi- kaciji sodelujejo literati iz več kot 30 slovenskih občin. Ured- ništvo Hotenj pripravlja v tem letu razširjeno izdajo te literar- ne publikacije in zato še pose- bej vabijo k sodelovanju zlasti tiste literarne ustvarjalce, ki svojega dela še niso predstavili s pomočjo redne založbe. Tek- ste v slovenskem jeziku, a ne glede na njihovo zvrstno ali ge- neracijsko pripadnost bodo zbirali do 30. junija v uredni- štvu Hotenj. MATEJA PODJED Jubilejni koncert v soboto so v Domu krajanov v Zagradu znova nastopili pevci moškega pevskega zbora domačega kulturno umetniškega dru- štva Svoboda. Tokrat so s koncertom pro- slavili svoj jubilej, 10-letnico skupnega pre- pevanja. Večer, na katerem so devetim čla- nom moškega pevskega zbora podelili tudi Gallusove značke, so popestrile še pevke ženskega pevskega zbora upokojencev iz Laškega. Oba zbora vodi zborovodja Julij Goric. Ob jubileju so se pevci, seveda, spomnili prehojene poti, s katero so lahko kljub ne- katerim težavam, ki so jih pestile, zadovolj- ni. Največ težav so imeli z odhajanjem pev- cev in menjavo zborovodij, kaže pa, da so se zdaj v zboru zbrali resnično tisti, ki želijo vztrajati skupaj in so pripravljeni tudi trdo delati. To se kaže tudi pri rednem in resnem obiskovanju vaj, saj le redkokdaj kdo izo- stane. K sreči vsaj s prostorom za vaje niso nikoli imeli problemov, saj jim je osnovna šola Frana Kranjca rade volje odstopila eno od svojih učilnic. Veliko podpore pa imajo pevci Svobode iz Zagrada tudi med svojimi zvestimi poslušalci, ki so jih tudi na sobot- nem koncertu nagradili s toplim aplavzom. 26. MAREC 1987 lOVI TEDNIK - STRAN 9 ZiiriiMiiisča sm uspešna Osnovno vprašanje ostaja: kako do novih zmogljivosti? z milijon in šeststo tisoč nočitvami so v slovenskih naravnih zdraviliščih lani ustvarili osem odstotkov vseh nočitev v Sloveniji. S povečanjem za kakšnih 50 tisoč nočitev (v primerjavi z letom 85) je bila izkorišče- nost oziroma zasedenost po- stelj kar 81 odstotna. Nič novega ni, da je to v primer- javi z ostalim turizmom da- leč največ, zato je osnovno vprašanje, ki si ga zastav- ljajo tudi v Poslovni skup- nosti slovenskih naravnih zdravilišč v Celju, kako do novih zdraviliških zmoglji- vosti. Takšnega skoka, kot so ga v slovenskih naravnih zdra- viliščih pri nočitvah do.segli od leta 84 na 85, lani sicer ni bilo, a vendar je bilo v letu 1986 za tri odstotke več noči- tev kot predlani. Pri tem so bili dokaj uspešni tudi v vseh petih zdraviliščih na celjskem turističnem ob- močju, saj so, z izjemo La- škega, kjer pa zaostajajo le za odstotek, povsod zabeležili porast nočitev. V odstotkih izraženo, so bili na našem območju pri tem najuspeš- nejši v Topolšici (118) in Atomskih toplicah (107), po številu nočitev pa v Rogaški Slatini (359 tisoč), kjer so pri tem najuspešnejši tudi med vsemi ostalimi slovenskimi zdravilišči. Malce drugačne so primer- jave pri pregledu udeležbe tujih gostov v skupnem šte- vilu nočitev. Najuspešnejši so namreč v Termah Porto- rož, Moravskih toplicah in Radencih, na našem območ- ju pa so s 35 odstotki nad povprečjem tudi v Rogaški Slatini. Na celjskem seje šte- vilo tujih nočitev lani najbolj povečalo v Dobrni, najbolj pa so, primerjalno s prejš- njim letom, nazadovali v To- polšici. Tudi v Laškem so si- cer imeli kar za 22 odstotkov več tujih nočitev, kar pa je le dokaz več, da si zgolj z in- deksi ne moremo ustvariti realne slike. Število tujcev je namreč v Laškem še vedno zelo skromno, med vsemi slovenskimi zdravilišči naj- manjše. V celoti gledano so / Po- slovni skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč s takšni- mi rezulati lahko zadovoljni. Podobno velja za zdravihšča na našem turističnem ob- močju, kjer sicer dosegajo skoraj polovico vseh zdravi- liških nočitev v Sloveniji. Nekaj slabši pa so, predvsem če jih primerjamo z nočitva- mi in številom gostov, fi- nančni rezulati. Dejstvo je si- cer, da nikjer niso imeli rde- čih številk in da je v pov- prečju tudi dohodek naraš- čal nekoliko hitreje kot po- rabljena sredstva, vendar pa je akumulacija toUkšna, da bi lahko s tem denarjem vsa slovenska zdravilišča zgradi- la le en hotel s sto postelja- mi. To pa je, glede na pov- praševanje in že omenjen do- ber odstotek povprečne za- sedenosti, premalo. Nedvomno so vzroki skromne akumulacije v neu- strezni ekonomski politiki, ki izvozu v turizmu ne priz- nava enakopravnega položa- ja z izvozom blaga. Še vedno je potrebno dokazovati in prepričevati, da je realni te- čaj dinarja eden pomembnih faktorjev, ki bi vplivali na prizadevanja za povečanje števila tujcev. Namesto tega so bila lani dolarska vplačila izravnana z domačimi, to pa so že zadeve, ki lahko precej omejujejo razvoj. Posodobitev in večanje zmogljivosti načrtujejo v Moravcih, Rogaški Slatini in Dobrni, do konca srednje- ročnega obdobja tudi še v Dolenjskih in Čateških topli- cah ter Podčetrtku in tudi Laškem, le v Topolšici zaen- krat o tem ne razmišljajo, saj imajo še precej rezerv v se- danjem hotelu. Pri vlaganjih si zdravilišča precej obetajo tudi od Ljub- ljanske banke, kjer pričaku- jejo ugodnejše kredite (ugodnejše predvsem zaradi daljših odplačilnih pogojev.) Pri snubljenju tujcev pa naj bi poleg bančnikov pomaga- le tudi zbornične in druge meddržavne komisije. Ena takšnih večjih in obetajočih akcij trenutno poteka v Ku- waitu. V zdraviliščih še vedno upajo, da bo deklarativna podpora zveznih in republi- ških organov turizmu prine- sla tudi kaj v praksi in da bo tako bolj stimuliran tudi de- vizni priliv. Prav zaradi tega so propagandne akcije v po- slovni skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč še vedno pretežno usmerjene v tujino. Letos imajo v načrtu pet sa- mostojnih nastopov (v Stutt- gartu, Celovcu, Innsbrucku, Gradcu in na Dunaju), v so- delovanju z zahodnonemško zdraviliško turistično agen- cijo »Fit« pa bodo nastopili še na štirih zahodnonemških sejmih. Z našim Centrom za ekonomsko in turistično propagando so se že udeleži- li Berhnske borze, priprav- ljajo pa se še za nastopa v Gradcu in Milanu. R. PANTELlC V prihodnosti si precej obetamo od tujcev, od nji- hovega sovlaganja v izgrad- njo novih hotelov. Žal sa oba zakona, ki govorita o tem, zakon o vnaprejšnjem odkupu kapacitet in zakon o sovlaganjih tujcev, še pre- cej neusklajena in v določe- nih zadevah premalo opre- deljiva. Takšen je recimo že samo problem okoli lastni- štva in vpliva na poslova- nje, da v tujini za sovlaga- nja v naš turistični razvoj ne kažejo pretiranega nav- dušenja pa veliko prispeva- jo tudi že znana stalna spre- minjanja predpisov itn---- Za turistično zanimiv icral Pretekli teden so se na red- nem občnem zboru sestali čla- ni turističnega društva Žalec, ter pregledali kako so gospo- darili lani ter si zadali pro- gram dela za letos. Med prireditvami, ki so jih pripravili lani, je bila največja 5. žalska noč, ki je iz leta v leto obsežnejša in zahteva vedno več dela. Žal pa zanje finančno ne pomeni prav mnogo, saj so zaslužili samo 476 tisoč dinar- jev. Ostali dobiček so pobrali gostinci, ki turističnemu dru- štvu še niso vsi poravnali ob- veznosti. Tako se je društvu dogodilo tudi pri organiziranju razstave malega gospodarstva n gospodarstva, pri neplanira- ni organizaciji slovesne podeli- tve priznanj Turistične zveze Slovenije za najlepše urejene kraje pa so razen prvega mesta skupini tranzitnih in izletni- ških krajev pridelali le dvesto tisoč dinarjev stroškov. Zato so sprevideli, da bodo morali s tistimi, s katerimi bodo sodelo- vali, v bodoče biti bolj dosled- ni, sklepati obvezujoče pogod- be, da ne bodo, kot doslej, po- tegnili krajši konec. V letu 1986 so že osmič ocenjevali urejenost okolja, najboljšim podelili priznanja, na najslabše pa opozorili krajevno skup- nost, organizirali so več preda- vanj, izlet v Goriška Brda itd. V planu za leto 1987 so spre- jeli program aktivnosti in fi- nančni načrt. Dogovorili so se, da bodo z doslej vpeljanimi ak- cijami nadaljevali, prav tako bodo organizirali žalsko noč in še nekaj drugih prireditev. skupaj s hortikulturnim dru- štvom bodo pripravili vsaj dva izleta, sodelovah bodo tudi v akcijah sorodnih društev v Žalcu in Savinjski dolini, po- stavili bodo več napisnih tabel in izdali turistični vodnik in razglednico Žalca. Ob koncu občnega zbora so imeli turistično predavanje Obiščimo sončno Grčijo, prof. Hubada iz Ljubljane. T. TAVČAR Na občnem zboru sta pred- stavnika Turistčne zveze Ce- lje Mimica Volovšek in Lojze Lipnik podelila Stanetu Jak- šu, Ivanu Koscu in Oskarju Šosterju bronaste značke Tu- ristične zveze Slovenije. »Janko Meh, predsednik Turističnega društv Žalec: »K sodelovanju želimo pri- tegniti osnovno šolo, da bi ustanovili turistični kro- žek, s katerim bomo sodelo- vali. « Vrtnicam se bo pridružilo tudi manj žlahtno cvetje v kraju, kot je Rogaška Sla- tina, ki se upravičeno lahko ponaša z jugoslovanskim tu- rističnim šampionatom za le- to 1985, ima turistično dru- štvo toliko večjo in pomemb- no vlogo. Oblikovalec in usmerjevalec turističnega razvoja in utripa kraja na- mreč ne more biti le Zdravi- lišče. V tovrstni razvoj mora biti vključen sleherni prebi- valec Rogaške Slatine. Turistično društvo v Roga- ški Slatini deluje že polnih pe- tintrideset let. v svojem sesta- vu ima danes šest komisij za posamezna področja. Za razvoj in žlahtenje turizma v Rogaški Slatini imata najpomembnejše mesto komisija za estetsko in turistično vzgojo in komisija za urejanje okolja. Vzgoja podmladka za bodo- če turistične delavce je glavna naloga komisije za estetsko in turistično vzgojo, ki je predla- ni za svoje uspehe prejela tudi znani turistični nagelj. Komisi- ja sodeluje z obema osnovni- ma šolama v kraju, organizira privlačna predavanja za učen- ce višjih razredov ter oglede Zdravilišča, kjer se mladi lju- dje seznanjajo z dejavnostmi, poklici in opravili v gostin- stvu. Svojevrstna akcija so semi- narji za bodoče mlade turistič- ne vodiče, ki traja že tri leta. Po seminarju so izpiti, potem pa so ti mladi ljudje, v glavnem sedmo in osmošolci, priprav- ljeni in usposobljeni za vode- nje turističnih skupin po kraju in okolici. Z novim šolskim letom naj bi v osnovni šoli v Ratanski vasi za učence sedmih in osmih razredov uvedli turistič- no vzgojo kot fakultativni predmet. Program za sedem- deset ur pouka je že priprav- ljen, denar za to pa bo zagoto- vilo turistično društvo. Tudi na ta način naj bi v Rogaški Slatini pridobili in vzgojili bo- doči kader za potrebe turizma. Glavne naloge komisije za urejanje okolja so organizacije predavanj, čistilnih akcij v kra- ju in ocenjevanje stanja ureje- nosti hišnih okolij. Vsako leto sta dve čistilni akciji, ki posta- jata vse bolj množični, saj se miselnost in tovrstna kultura iz leta v leto izboljšujeta. Za priznanje in spodbudo pode- ljuje turistično društvo Roga- ška Slatina oziroma komisija za urejanje okolja vsako leto najvišja priznanja, zlato, srebr- no in bronasto vrtnico ter 15 pohval. MARJELA AGREŽ Lojze Libnik, predsednik TD Rogaška Slatina: »Pomemb- no je, da ni urejeno le središče Rogaške Slatine, ampak da je urejena tudi okolica, zlasti ce- ste, ki so danes skoraj vse as- faltirane. Pri tem seje izkaza- lo združeno delo tega območ- ja, ki po posebnem samou- pravnem sporazumu, ki so ga posamezne delovne organiza- cije sklenile s krajevno skup- nostjo, oddaja dodaten odsto- tek sredstev za krajevno in- frastrukturo.« 10. STRAN - NOVI TEDNIK 26. MAREC 1987 Sramota je, da moramo hrano uvažati Poceni hrana nI porok za lastni razvoh opozarja Srečko Čater Tudi v Sloveniji je ogro- žena osnovna čreda. Na ra- čun cen kmetijskih izdel- kov še vedno skušamo ohra- njati standard naših delov- nih ljudi in občanov. Prišli smo celo tako daleč, da mle- ko in mlečne proizvode in še kaj uvažamo iz držav evropske gospodarske skupnosti. Ni dvoma, da je naša živinoreja trenutno spet v veliki krizi. O tem smo se pogovarjali s Sreč- kom Čatrom, vodjem Hme- zadove farme v Podlogu pri Šempetru. Čater: »Z vso odgovor- nostjo trdim, da smo se v za- sebnem in družbenem kme- tijstvu znašli v slepi ulici. Za- koni nam omejujejo pridobi- vanje dohodka, saj so cene naših izdelkov po stoodstot- no družbeno kontrolo, med- tem ko se lahko cene vhod- nih materialov prosto formi- rajo in uživajo tudi določene protekcionizme. To še zlasti velja za cene energije, pral- nih sredstev in drugih kom- ponent, kijih nujno potrebu- jemo za proizvodnjo kako- vostnega, higiensko neopo- rečnega mleka.« - Kžg bi bilo treba po va- šem najprej storiti, da bi se stanje izboljšalo? Čater: »Stabilizirati bi mo- rali cene vseh vhodnih mate- rialov in se potem dogovoriti za neko pariteto, ki bi zago- tavljala enake možnosti pri- dobivanja dohodka za celot- no gospodarstvo vse do že nekaj časa najbolj zapostav- lienega kmetijstva.« - Vi ste tudi član republi- škega in zveznega odbora - indikata delavcev v kme- tijstvu. Vem, da ste na te probleme že večkrat opo- zarjali. Kaj nameravate sto- f iti sedaj, ko je položaj še posebej kritičen? Čater: »V naslednjih dneh se bomo sestali s predsedni- kom republiškega sveta Zve- ze sindikatov, Mihom Ravni- kom. Pojasnili mu bomo, kakšen je položaj v slovenski živinoreji. Vedeti je namreč treba, da je ciklus obračanja sredstev v naši panogi naj- manjši in živinoreja ne pre- nese tako visokih obresti. V kmetijstvu že nekaj let ni- smo imeli sredstva, s kateri- mi bi lahko gospodarili. Od- visni smo od najemanja dra- gih posojil, ki so kljub temu, da so manjša kot veljajo za prenekatere druge, še vedno predraga. Še zlasti zato, ker se sredstva v živinoreji ne obrnejo niti enkrat letno.« - Na te probleme opozarja- te že dolga leta, položaj pa se ni popravil... Cater: »Opozorila so res na- letela na gluha ušesa. Mi pa ne moremo biti več nekakšna so- cialna varovalka za lajšanje problemov standarda. Sami smo že tako ogroženi, da se so- cialne politike pri pridobiva- nju živeža ne moremo več iti.« - Verjetno imate svojo vizi- jo rešitev vseh teh pro- blemov? Čater: »Predvsem bi morali upoštevati tržne zakonitosti. Tako bi bili tudi kmetijci spo- sobni pridobivati dohodek, ki nam glede na vložena sredstva in vloženo delo gre. Do sedaj smo bili pripravljeni črpati sredstva iz drugih dejavnosti, denimo hmeljarstva. Sedaj pa je tudi hmeljarstvo v takšni krizi, da ne more zagotavljati niti lastne reproduktivne spo- sobnosti. Obstoj 1100 plemen- skih živali v Hmezadu je tako ogrožen. Družbeni sektor kot sestavni del slovenskega kme- tijstva, je nujno potreben, gle- de na to, da imamo plemensko največ vredne krave, da gre za visoko genetsko vrednost in ne nazadnje za matično čredo. Likvidacija matične črede pa bi imela katastrofalne posledi- ce. Na vse te probleme smo opozarjali sekretariat za kme- tijstvo, živinorejsko poslovno skupnost Slovenije in ne na- zadnje Gospodarsko zbornico, stvari pa se prepočasi rešujejo. Živina mora jesti, treba jo je molzti, iz leta v leto pa potre- bujemo več dragih materialov, ki so nujno potrebni za večjo kakovost mleka« - Potrošniki pa že sedaj tarnajo, da sta mleko in meso draga ... Čater: -Sam sem vedno za- govarjal stališča, da živila niso predraga. Drage so ostale stva- ri, ki vplivajo na naš standard. Kdo sploh mi lahko reče, da liter mleka ni vreden več kot pet kilogramov premoga? Za liter mleka je treba prebiti ne- kaj ur v hlevu, osemeniti kra- vo, opraviti še mnogo drugega dela in končno organizirati vse, da bi mleko prišlo od kra- ve do potrošnika. Premog pa je dar narave. Sprašujem se, ali je možno proizvajati kilogram govedine za 800 dinarjev. Za ohranjanje standarda naših de- lovnih ljudi bi bilo treba storiti kaj več kot pa le umetno zniže- vati cene živil. Da je nekaj hu- do narobe, govori tudi poda- tek, da lahko danes iz držav EGS uvažamo po bagatelni ce- ni mleko, mlečne proizvode in meso. Te države so vlagale ogromno denarja v kmetijstvo. Kratkovidnim politikom se to morda zdi celo dobro, ko pa bomo naše kmetijstvo do kon- ca uničili, cene iz teh držav ne bodo več tako ugodne kot so sedaj. V Vojvodini so v letih od 1975 do 1980 skoraj v celoti po- klali živino. V Beogradu danes pravega mleka, razen v dveh, treh prodajalnah, ni mogoče več kupiti. Uvažati ga je treba iz Madžarske. Sam pa menim, da je narodna sramota, da mo- ramo petinštirideset let po osvoboditvi hrano uvažati, medtem ko je je bilo v stari Jugoslaviji dovolj celo za izvoz.« JANEZ VEDENIK Praviien rez do solz ¥ konjiški občim obnavljajo vinograde Najbolj skrbni vinograd- niki so vinsko trto že obre- zali, zavedajoč se, da pravi in pravočasni rez lahko ve- liko pripomore k pravilno obloženemu trsu. Marec in čas tja do 10. aprila, pravijo vinogradniki, pa je najpri- mernejši za rezanje vinske trte, ki se ob pravilnem rezu zasolzl. V konjiški občini je z vino- gradi v zasebnem in družbe- nem sektorju poraslih 220 hektarjev gričev. Najbolj vi- norodna območja so Skalce, Loče, Gabrovnik, Tepanjski vrh, Klokočovnik, okolica Lipoglava, Zbelovska in Žič- ka gora. V teh vinogradih zlasti dobro uspeva sorta la- ški rizling, ponekod pa tudi žametna črnina in modra frankinja, vendar v konjiški občini pridelajo več belega kot rdečega grozdja in tudi povpraševanje za belim vi- nom je zadnje čase večje, pravijo v konjiški kleti, kjer stiskajo grozdje. "v sodih pa ni vsako leto enakih količin vina. Pozeba, ki je pred dvema letoma obi- rala namesto vinogradnikov, je naredila veliko škodo, ki jo bodo mnogi vinogradniki čutili še nekaj let. Zavoljo pozebe je bilo potrebno 10 hektarjev vinogradov v za- sebnem in družbenem sek- torju posekati in na novo za- saditi. To delo opravljajo v vinogradih v konjiški občini načrtno. Nekaj denarja za obnovo vinogradov po poze- bi so dobih tudi iz republi- škega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabo hra- no, in sicer minulo jesen. To- rej še ravno pravi čas, da lah- ko zdaj obnavljajo vinogra- de. Kmetijska zadruga je do- bila za sanacijo vinogradov v zasebnem sektorju 10,8 mili- jonov dinarjev. Na osnovi dolgoročne pogodbe za od- dajo grozdja je bilo 23 kme- tov-kooperantov upraviče- nih do nepovratnih sredstev za obnovo vinogradov. MATEJA PODJED Z dvajsetimi litri v sneg in mraz Niso vse kmetije velike. Tudi majhne so, kot so veli- ke in majhne tudi tovarne. Ena takšnih, majhnih, je Hladinova v šmarski kra- jevni skupnosti Zagorje, kjer je svet tako hribovit, da večjega pridelka ni mo- goče pričakovati. Ljudje, povečini kmetje, se ukvar- jajo predvsem z govedorejo in prašičjerejo. Pred desetimi leti sta Mi- loš in Karolina Hladin iz vasi Gaberje podrla dvesto let staro hišo, ki jo je krepko za- majal potres, prav tako hlev ob njej. Najprej sta začela z gradnjo nove hiše, predlani pa še z gradnjo hleva in silo- sa ob njem. Ker sta koope- ranta šmarskega Kmetijske- ga kombinata, sta dobila ugodno posojilo, največ pa sta si morala pomagati s pridnimi rokami. V novem, sodobno oprem- ljenem hlevu, so štiri molzni- ce in štiri teleta, kijih spitata do teže stotih kilogramov, nato pa oddata kombinatu, v svinjaku je šest plemenskih svinj. Ker je Miloš zaposlen v Gokopu v Rogaški Slatini, je večina kmečkih opravil na Karolininih ramah. Zarana je treba pomolsti krave, po- tem pa se, vsako jutro, peš odpraviti do najbližje zbiral- nice, do koder je pol ure ho- da. Pozimi še več. kajti treba je gaziti v snegu in mrazu. V Zagorje prinese vsak dan okoli dvajset litrov mleka, katerega kakovost je vedno dobro ocenjena. Mlečne pro- ge namreč v Zagorju še ni. »Vsaka hiša bi dala nekaj mleka, če bi tudi tod peljala mlečna proga, tako pa ga od osmih kmetov v naši vasi od- dajamo le trije. Z avtomobil lom do zbiralnice pa se ne bi splačalo, saj dvajset litrov mleka dnevno ne prenese stroškov za gorivo,« je pove- dala o svojem vsakodnev- nem jutranjem opravilu. Dobra dva hektarja imata svoje zemlje, tri v najemu. Koruzo za silažo pridelata in peso za svinje. Da je umetni gnoj predrag, pravi Karolina, in da ga zato ne moreta kupi- ti toliko, kot bi ga bilo treba. Zato ga bosta letos porabila le za travnike, za njive pa nič. Hladinova sta tudi člana strojne skupnosti, skupaj s še dvema kmetoma iz vasi Topolovo. Strojev in naprav si ne bi mogla kupiti, pa tudi splačali se ne bi za tako majhne površine oziroma pridelek. Vsi trije člani stroj- ne skupnosti si tudi drugače pomagajo med seboj, da je delo čim prej opravljeno. V strojni skupnosti morata biti sloga in razumevanje. Trije otroci so pri hiši: Marjan, ki hodi v sedmi ra- zred osnovne šole v Lesič- nem. Robi je četrtošolec, Ire- na pa je v drugem razredu. Robi pravi da bo kmet, da bo pozneje on gospodar in da bo šel v srednjo kmetijsko šolo v Šentjur. Z nasled- stvom torej Hladinova nima- ta skrbi. Da si le Robi ne bi premislil! MARJELA AGREŽ 26. MAREC 1987 mm mmmi NOVI TEDNIK-STRAN 11 Stroge partijske kazni v sobotni prilogi »Dela« z dne 14. 3. 1987 in v Novem tedniku z dne 12. 3. 1987 je bilo objavljeno pismo tov. Ivana Grabrijana - pomočni- ka glavnega direktorja DO LIK Savinja pod naslovom ..STROGE PARTIJSKE KAZNI ZA ODGOVORNE DELAVCE LIK SAVINJA« oz. »STROGE PARTIJSKE KAZNI«. Avtor v njem navaja svoj pogled na celoten proces ugotavljanja odgovornosti med člani zveze komunistov za nastale katastrofalne raz- mere v delovni organizaciji. Ker je »v tem njegovem po- gledu« cel kup namernih dezinformacij in laži, delov- na skupina, ki je sodelovala na sestankih OO ZK meni, da mora javnost seznaniti s sledečim: Občinski komite se je v mesecu novembru 1986 po- drobneje seznanil s težkimi razmerami v DO LIK Savi- nja. Na seji na kateri so bili prisotni tudi sekretar MS ZKS tov. Rine, predsedniki družbenopolitičnih organi- zacij delovne organizacije in drugi vodstveni in strokovni delavci Savinje se je komite seznanil s težkimi razmera- mi v DO LIK Savinja. Na seji a kateri so bili prisotni tudi • akretar MS ZKS tov. Rine, predsedniki družbenopoli- tičnih organizacij delovne organizacije in drugi vod- stveni in strokovni delavci Savinje seje komite seznanil z veliko izgubo, v polletnih bilancah sicer spretno skrito ter velikanskimi dolgovi de- lovne organizacije. Občinski komite je podprl predlog Iz- vršnega sveta o ukrepu druž- benega varstva ter zavezal vse organizacije in člane ZK znotraj delovne organizacije, da z vsemi razpoložljivimi si- lami pripomorejo k zaustavi- tvi slabšanja razmer v delov- ni organizaciji. Na tej seji je komite zahteval tudi pomoč širše družbenopolitične skupnosti, združenega dela Celja ter SOZD Slovenijales, da fmančno, kadrovsko in svetovalno pomagajo. Ker se je že takrat predpostavljalo, da bo verjetno prišlo do pre- razporejanja delavcev ne-le znotraj delovne organizacije, ampak predvsem v druge OZD, je OK ZKS apeliral na vse odgovorne dejavnike, da se konstruktivno vključijo v zaposlovanje delavcev. Osnovna skrb je torej bila na tej seji in po njej namenje- na delovni organizaciji, nje- nim možnostim za obstoj ter njenim delavcem, ki ves čas trajanja agonije LIK doživ- ljajo svojo lastno, veliko huj- šo, kot si jo kdor koli izven njih in tistih, ki z njimi težke trenutke bijejo,. lahko zami- šlja. Ob tem osnovnem priza; devanju občinskega komite- ja le-ta ni mogel in ni hotel mimo dejstva, da so praktič- no vsi najbolj odgovorni vo- dilni in vodstveni delavci de- lovne organizacije člani naše organizacije. Zato je zadolžil komuniste v DO LIK, da ugotovijo moralno-politično odgovornost za nastale raz- mere in prikrite bilance. Do sedaj napisano, delovna sku- pina navaja zato, ker je iz pi- sanja tov. Grabrijana moč sklepati, da je občinski ko- mite Celje v DO LIK Savinja uprizoril »lov na čarovnice«, ne glede na okoliščine, de- jansko odgovornost posa- meznika in nujnost reševa- nja delovne organizacije. Ker ugotavljanje odgovor- nosti, zaradi stalne odsotno- sti in stalnega opravičevanja najožjega vodstva delovne organizacije v LIK Savinja ni steklo, je OK ZKS imeno- val delovno skupino z name- nom, da le-ta pomaga OO ZK pri ugotavljanju moralno-po- litične odgovornosti za na- stale razmere. Delovna skupina izjavlja, da je delovala v skladu z do- ločih statuta ZKS in ZKJ. Delovna skupina ni vpliva- la na višino izrečenih ukre- pov. To po statutu lahko sto- re le OO ZK. Tovrstne obtož- be s strani tov. Grabrijana so žalitev članov OO ZK DSSS, članov tovariškega razsodiš- ča, ki je bilo legitimno izvo- ljeno in delovne skupine. Delovna skupina svojega dela in sodelovanja pri ugo- tavljanju odgovornosti prek sredstev javnega obveščanja ne misli braniti. Niti tov. Grabrijan, niti kdor koU drug od odgovornih ne more uspeti v svojem prizadeva- nju preusmeriti pozornost javnosti od bistvenega in to je neizbežen stečaj, neizmer- na agonija zaposlenih ter ve- liko odgovornost vodilnih in vodstvenih, na manj bistve- no, to je na domnevno nepra- vilne in krivično vodene po- stopke proti odgovornim. Kdor koli misli, da so bile kršene njegove pravice oz. da so bili kršeni postopki (in ti, ne pa vsebina so za tov. Grabrijana najbolj pomemb- ni) pozna ustrezne organe v zvezi komunistov, kjer lah- ko, oz. če lahko, to dokaže. Za tov. Grabrijana bo seveda to težje. Prav on je namreč edini izmed komunistov LIK, ki je ob spoznanju, da se odgovornosti ne bo dalo izogniti izstopil iz Zveze ko- munistov Jugoslavije. 00 ZK DSSS je na osnovi določil statuta izstop spro- vedla, vendar ga je tudi v skladu s statutom politično ocenila. Politično oceno iz- stopa je OO ZK enoglasno (vsi člani so glasovali za) sprejela. OCENA JE SLE- DEČA: »OO ZK je sprejela izstop Grabrijana iz ZK, upošteva- joč oceno tovariškega razso- dišča OO ZK, da bi Grabri- jan bil glede na razmere v DO in ugotovljeno krivdo, iz zveze komunistov sicer IZK- LJUČEN, če ne bi predhod- no podal izstopne izjave iz ZK. Grabrijan Ivan je kot po- močnik glavnega direktorja absulutno kriv za: - samovoljno, absoluti- stični odnos do podrejenih, nehumane odnose do ljudi, - samopašnost in nezako- nito poslovanje, saj bi moral kot dipl. pravnik skrbeti za zakonito in pravno naravna- nost poslovanja in sprejetih odločitev ter ukrepati s polo- žaja funkcije pomočnika glavnega direktorja za OKP, - kot prvi odgovorni za področje kadrovske politike v DO in samega kadrovanja je postopal skrajno nestro- kovno, - bil je kadrovski absulu- tist, - medčloveški odnosi v DO so bili zaradi njegovega vzvišenega in absolutistične- ga delovanja in vedenja na samem robu znosnosti, - avtokratsko vodenje in obnašanje od splošno-ka- drovskega področja, - za popolnoma zgrešeno kadrovsko politiko, - najožje sodelavce je izbi- ral izključno po kriterijih lo- jalnosti, pokornosti in brez- kompromisnega izvajanja njegovih odločitev, - oviral je zakonito delo samoupravnih organov, v dokaz je, da so se v 4-letih zamenjali 4 tajniki organov upravljanja, 2 pravnika, bli- zu 800 delavcev pa je odšlo iz DO od leta 1980 dalje. (Oceno podpisal sekretar OO ZK)«. Prav bi verjetno bilo, da bi se tov. Grabrijan zamislil nad mnenjem članov OO ZK o njem in njegovem delu. DELOVNA SKUPINA OK ZKS Celje Nekatere trditve tov. Gra- brijana zahtevajo osvetlitev še z druge strani in ne samo s tiste, od katere jih gleda on. Tov. Grabrijan se ne stri- nja s politično oceno njego- vega dela in ugotavlja, da se »o uspešnosti opravljanja delovnih nalog pomočnika glavnega direktorja za OKP« še do danes z njim ni nihče pogovarjal. To ne bo čisto dr- žalo. Drži samo to, da si ni- smo vzeli toliko časa za po- slušanje njegovih dolgovez- nih obrazložitev, kot bi on želel. Pri tem mu ni bilo ško- da časa, pa še tega je porabil izključno zato, daje povedal, kako ni nič kriv in kako je največ časa v službi porabil zato, da seje boril proti intri- gantom znotraj Savinje. Do- bro se spomnim najinega po- govora, ki bi ga moral ime- novati monolog Grabrijana, saj v najnem »razgovoru« ni- sem imel priložnosti poveda- ti več kot dva ali tri stavke, razen seveda, če bi ga preki- nil, kar bi pa pomenilo ne- varnost, da bi ga prizadel in da bi zapustil mojo pisarno. Kljub temu, da se razgovora dobro spomnim, pa so mi očitno možganske celice, v katerih je bil shranjen poda- tek, da žeU tov. Grabrijan iz- stopiti iz ZK, odmrle. Ostaja pa še druga možnost, da tov. Grabrijan tega takrat sploh ni omenil in je to prihranil za nadaljevanje pogovora, do katerega pa ni prišlo. Tov. Grabrijan išče razloge za gospodarski polom Savi- nje v objektivnih okolišči- nah. Tu bo moral analizirati samo dva podatka. V okviru lesnopredelovalne industrije je po ZR-86 LIK Savinja pri- spevala preko 28% izgube, delež zaposlenih pa je 5,3%. Razmerje je takšno, da lahko nepoznavaiec ugotovi, da je bilo poleg objektivnih oko- liščin še cela vrsta subjektiv- nih, za katere pa seveda po Grabrijanovi verziji ni kriv on, ampak delavci, ki ga niso ubogali, komunisti, ki so obremenjeni z oportuniz- mom in seveda občinski fo- rumi, ki so vodili podtalno vojno proti sicer učinkoviti ekipi v LIK. Kar se tiče do- kazovanja pravilnosti ali ne- pravilnih poslovnih odloči- tev, to ne more biti stvar OO ZK, ampak strokovnih orga- nov (SDK, strokovnjaki), ki bodo morali v postopku, ki že teče, ugotoviti kakšna je stopnja materialne odgovor- nosti bivših odgovornih de- lavcev v Savinji in to predv- sem na zahtevo delavcev Sa- vinje. Za ocenjevanje moral- ne odgovornosti pa je za ZK popolnoma dovolj ugotovi- tev, da mora LIK Savinja v stečaj in da bodo brez dela ostali vsi zaposleni v DO. In na koncu: OK ZKS je na svoji 12. seji, dne 4. februarja 1987 v 4. sklepu zahteval, da se ugotovi tudi odgovornost občinskih funkcionarjev za stanje v LIK Savinja. STANE MELE, OK ZK Celje Sovražniki živali Društvo za varstvo živali v Celju ugotavlja, da je v Celju in okolici vedno manj huma- nih ljudi in ljubiteljev živaU. Tako smo spet ugotovili, ka- ko sovražijo pse in mačke v Opekarniški c. 10 v Celju. V tem bloku je hišni svet prepovedal hišniku, da bi imel psa, ki bi ga ob svojem delu tudi potreboval. Pes v hišnikovem stanovanju, kije v kleti, nikogar ne moti in ne ovira, ker ima pred stanova- njem ograjen prostor. Stano- valci pa so psa polivali z vo- do. Tudi lajal je pes le, ko je bil v hiši nemir. Sprašujemo se, s kakšno pravico hišni svet prepoveduje človeku, da bi imel psa, če je ljubitelj živali? MELITA FURLANI, Celje Dan žena v Medlogu Zavzeta kulturna in druž- benopolitična delavka Da- rinka Joštova je s svojo igral- sko skupino pripravila za praznik žena v dvorani de- lovne organizacije Oprema v Medlogu lepo prireditev, ki je navdušila vse prisotne v nabito polni dvorani. Igralska skupina se je predstavila z dramatiziranim odlomkom iz Puškinovega romana Evgenij Onjegin. Takole je Darinka Joštova v svojem uvodnem govoru na prireditvi obrazložila od- ločitev za izbiro te Puškino- ve pesnitve. »Kljub našim skromnim razmeram smo se odločili, da podarimo ženam za 8. marec droben biser iz svetovne literature, odlomke iz Puškinovega romana Ev- genij Onjegin; lahko, da za- radi lepote umetnine same, lahko zato, ker je Puškin lju- bil vse lepo in tako zavzeto opeval harmonično žensko lepoto.« Dandanes še marsikje buč- no proslavljamo praznik 8. marec. Nadvse lep in kultu- ren dogodek v Medlogu pa meje spodbudil, da napišem te vrstice v zahvalo in prizna- nje kulturni skupini iz kra- jevne skupnosti Medlog, ki nam je lahko za vzgled, kako dati povdarek duhovnim vrednotam tega praznika. Kulturna skupina je s svo- jim sporedom sodelovala tu- di na prireditvi ob Dnevu že- na v kulturnem domu v Što- rah in tudi tu doživela hvale- žen sprejem. Letos se spominjamo 150. obletnice smrti Aleksandra Sergejeviča-Puškina, zato menim, da bi bilo prav, ko bi to lepo prireditev še kje doži- veli. PETER SIMONITI, Celje Lep 8. marec • Zahvaljujemo se vsem or- ganizatorjem v KS Škofja vas za proslavo ob 8. marcu. Hvala tudi skupini Kroky za prijetno glasbo, plesni sku- pini in otrokom iz vrtca za lep program. Hvala še Etolu, Aeru in Tovarni volnenih odej za prispevke k srečelo- vu. Posebna hvala pa gre to- varišu Klančniku za lepe be- sede ob našem prazniku. MARIJA LESJAK, Škofja vas Upokojenke v celjskem Domu upokojencev smo kar štiri dni praznovale dan že- na. 6. marca so nastopile di- jakinje gimnazije s petjem, deklamacijami in simbolič- nimi vajami. Hvala jim. 7. marca je nastopil godal- ni oddelek glasbene šole iz Celja pod vodstvom tovariša Marvina. Lepo izvajane toč- ke so nas navdušile. 9. marca je nastopil otroški zbor iz VVZ. RazveseUle so nas ljubko petje, deklamaci- je in srčkane vaje. 12. marca so nam peli pev- ci pod vodstvom mlade diri- gentke, ki je pevski zbor izredno točno vodila. Prosi- mo jih, da nas še kdaj obiš- čejo. PAVLINA KLANCNIK, Celje Mladi in kmetijstvo Dobili smo zelo zanimi- vo pismo, ki oporeka po- stopkom žirije pri zak- ljučnem kvizu Mladi in kmetijstvo v Mestinju. Ker je pismo nepodpisa- no, ga ne moremo objavi- ti. Pozivamo avtoija, da nam sporoči svoje ime in točen naslov. UREDNIŠTVO Borcem V. Prekomorske brigade Obveščamo vas, da bo zbor brigade oziroma tovari- ško srečanje v soboto, 6. junija 1987 v Krškem. Prijave za srečanje zbirajo OO ZZB NOV do 31. 3. 1987. PODODBOR 12. STRAN - NOVI TEDNIK 28. Vsak otrok je drugačen, ampak lep Ivana Golob - babica Iz Zadrečke doline Sredi vsemirskih cest, sredi nemirnih mest, sredi želja in skrbi čudež zori. Skoz medenico, kot skoz slavolok, stopil bo v družbo veselih otrok in dobrih in slabih ljudi. (Janez Menart) Najbrž je bilo še nedorasle- mu dekletu izpod Dobrovelj tako usojeno. Usojeno, da bo kot babica v vsej Zadrečki dolini pomagala na svet 600 otrokom. Tudi o tem danes premišljuje Ivana Golob, v majhni a prikupni hiši, ob cesti bliže Vologu kot Bočni, čeprav sama, pa ne osamlje- na. Vsa sveža v mislih, trdna v spominih, prelistava svoje beležke in babiške dnevnike izpred vojne, med vojno in po njej. Pred njo zaživijo drugi časi, najprej dekliški, ki so ji še v otroško dušo vtisnili tudi tragično mož- nost rojstva. Mati ob porodu ni preživela, niti komaj roje- no bitje ne. Srečno naključje Deklica izpod Dobrovelj je srečno naključje pripeljalo pod okrilje mozirske babice Ane Venišnikove, kateri Iva- na ni bila samo služkinja in gospodinjska pomočnica. Postala in ostala je del njiho- vega doma. Samo svoji go- spodinji se ima zahvaliti, da jo je, nadvse pridno in bistro dekle, spravila v babiško šo- lo v Ljubljani. >>To so bila najlepša leta mojega življe- nja,« pravi Ivana Golob. »Nekoč ne bova več sama, nekoč ne bova več le dva, po sredi tretji bo in ta bo nama mnogo več morda kot jaz sem tebi, meni ti, ko v srcih najbolj plameni. Med nama bo, po sredi bo, a vendar čakam ga težko: če že pregraja bo in jez, pomaga nama tudi čez.« (Jože Šmit) Najbrž je posebna zgodba tista o »odkupu« let, saj je bila za vpis v babiško šolo tedanje Dravske banovine Ivana še premlada, ampak dejstvo je, da sta obe ženski uspeli. Nova babica je diplomirala na tedanji babiški šoli v" Ljubljani 28. februarja 1939, kakšen mesec pod mentor- stvom delala pri babici Ve- nišnikovi v Mozirju, in se s 1. aprilom 1939 zaposlila v Za- drečki dolini. Sobo je dobila pri Žvižovcu v Vologu, pravi porod pa je doživela še isti večer v neposredni bližini svojega novega doma, na kmetiji Tratarjevih v Bočni. Prvi babiški koraki »Začetek je bil zelo težak. Veste, bila sem še mlada in m.iadih babic porodnice sploh niso bile navajene. Lažje bi mi šlo, če bi bila starejša. Pa tudi babic ljudje na splošno še niso bili vsi navajeni. Prav led sem mora- la prebijati v začetku svojega poklicnega dela,« pripove- duje babica Golobova. Sčasoma so jo ljudje v do- lini vendarle spoznali, spre- jeli, ker se je dokazala s svo- jim vestnim delom in pred- vsem znanjem. Resno, če- prav mlado dekle nekzg nad dvajset let, se je uveljavilo, ni »scagalo«, pa čeprav je Ivana že mislila, da ne bo šlo. V moralno in strokovno po- moč ji je bila ves čas babica Ana Venišnik iz Mozirja, vedno pripravljati mladi ko- legici pomagati s strokovni- mi in drugačnimi, življenj- skimi nasveti. »Ko sem se čez dve leti po- ročila, je bilo zame lažje. Po- stala sem tudi sama mati in porod sem začela doživljati drugače. Ne smem reči, da sem lažje delala, mogoče ce- lo težje, ker sem z ženskami ob porodih bolj trpela. Poro- de sem začela drugače doživ- ljati. Pa ne mislite, da se mi ženske prej niso smilile. No, malo manj že, ampak potem, ko sem sama rodila, so se mi še bolj,« se spominja Ivana Golob spremembe v svojem, intimnem doživljanju pokli- ca. »Pa srečo smo imeli, ker smo imeli izredno dobrega zdravnika iz Gornjega grada, dr. Lautner je bil to.« Bil je izvrsten porodničar, kar je bilo za tisti čas in za razmeta- na naselja po vsej dolini, od Nazarij, Rečice, preko Šmartnega ob Dreti, Bočne do Gornjega grada in Nove Štifte, še posebna prednost za ženske v vsej dolini. s konji, največ pa peš v snegu ali dežju, mrazu ali vročini. Klicu na pomoč pri porodu se je bilo treba odzvati ob vsakem času. Ba- bica in zdravnik sta šla. Ali v Rovt na Menini, ali drugami v odmaknjen hribovski dom obrobja Zadrečke doline. »Najhuje je bilo med voj- no. Srečavala sva se enkrat z Nemci, drugič s partizani. Tudi strah me je bilo, čeprav moram reči, da nasilja nisem doživela. Tudi pri porodih dveh partizank sem bila in vse seje srečno končalo. Ena je rodila tu blizu, v Šmart- nem ob Dreti, druga pa na Brdu.« Vse to je zapisano v belež- kah in strokovnih babiških dnevnikih Ivane Golob. Na- tančno, z vsemi podatki. Li- stam po dnevniku. Kraj: Rovt na Menini. Ura prvega obiska babice: 22.15. Razmi- šljam, kakšno je bilo takrat vreme. Je bila noč, tema kot v rogu, ali je luna osvetljeva- la pot, ko je Ivana pešačila po dve uri ali še več do osam- ljene kmetije. Kolikokrat je šlo za las, za žiljenje žene, matere in otroka? Babica Ivana Golob je odšla in se vrnila. Zgodaj zjutraj, ali po- noči. Kolikokrat je dan za- menjala za noč, kot je to da- no dojenčkom, ki jim je po- magala na svet. Na svet med dobre in slabe ljudi, kot pra- vi pesnik. Ali je med pešačenjem raz- mišljala o svojih nebogljen- cih? Štiri otroke je sama ro- dila. Ob dveh ponoči je za- mesila testo, za kruh in peko v krušni peči. Zjutraj je bil kruh pečen, ona pa je že spet obirala ravna ali bolj strma pota podeželske babice. Do Brda, čez Dreto, ali na drugo stran, v bregove Menine pla- nine. To SO moji otroci Okrog 600 je otrok, ki jim je pomagala na svet. Mnogo jih ni več živih. Nekateri so uspeli v življenju, drugi so omagali. Nekateri so zrastli pokončni, drugi bolj upog- njeni. Usoda jih je razmetala po svetu. Edino v babičnem dnevniku so še vedno sku- paj. Pa v porumenelih belež- kah in v skrbnih zapisih. Tam so še vsi, ne samo sku- paj, tudi živi so vsi. Njenih 600 otrok. Vsak drugačen, ampak vsak lep - takšen je za babico Ivano Golob vsak novojorenček. Rada pouda- ri: »Veste, otroci so se mi vsi zdeli tako lepi. Vsak je dru- gačen, ampak tako lep.« Letos, nekaj pred božičem, si bo Ivana Golob čestitala za sedmi križ. Spet bodo oživeli spomini. V toplih copatah in s povitimi nogami (»Noge me matrajo, to je že res«) bo sedla k topli krušni peči. Njeni otroci bodo zraven, pa vnuki. Če ne bo nobenega od tistih 600 otrok, pa bo prav gotovo prišla katera od nji- hovih mam. »Včasih jih po več pride na obisk, tudi po štiri na en dan. Rade me obi- skujejo, to že moram reči. Pa obujamo spomine in koliko- krat se nasmejimo. Škoda, ko sedajle, ko ste vi na obi- sku, ni nobene ženske. Bi lahko še ona 'kaj povedala, kako je bilo včasih.« Spominjala se bo babica Ivana Golob, ne samo prve- ga poroda, ali zadnjega. Spomnila se bo, skupaj z obiskovalkami, kako je bilo treba včasih porodnice siliti v bolnico, v porodnišnico. »Ali ni čudno, kako se je vse spremenilo. Sedaj pa sa- me tako rade gredo. Pa zdravstvena osveščenost! Včasih so mi tudi polena me- tali pod noge, ko sem organi- zirala posvetovalnice za ne- go otrok in za porodnice.« Materinska ljubezen je kot milost. Če je, potem je to bla- goslov - če je ni, potem je ni mogoče ustvariti. Če se takš- na ljubezen zrcali tudi v očeh babice, je to sreča tudi za druge ljudi. V očeh babice Ivane Golob se takšna ljube- zen zrcah. Tudi danes. MITJA UMNIK »Zibala sem te mesecev devet v telesu svojega skrivnostni zibki, vsak gib tvoj spremljala, ko prsti šibki iz mene tipali so v vnanji svet.« (Oton Župančič) Komaj 22-letna babica Ivana Golob nasto- pi službo leta 1939. Takole pa so si jo vtisnile v spomin matere iz Zadrečke doline. NOVINARJEV V Čas ni zia z nekim vodilnim tovariši njegovo pobudo. Še njegovii sva le našla ustrezen termim Prišel sem točno ob napi cenim najin dogovor in va delovni čas izmerjen na mia Že tajničin nasmešek min nasmeška ni obetala. »Tovariš direktor je zadr^ minut. Boste kavico?, je bili^ V petnajstih minutkah sval nikoder. Nato je izginila šel minutk. »Oprostite, z drugem Takoj pride, čez pet minut a Čez petnajst minutk direki se zarezi s širokim smehljaji dobili, sicer pa imate novim Požrl sem slino in vse osti na svojo lastno sejo uredniš da ne bom tnogel opraviti s pravic itd. Čas pač ni zlato\ infarkte in krajšo življenjski .■M Maja Debič in Ingrid Grešnik i riju. 1 Lepi uspehi skromnega smučai Simon KoražUa Je obetaven smučarski reprezentant Tudi v Celju imamo smučarja, ki je član mladinske jugoslovanske B reprezentan- ce? To je Simon Koražija, ki obiskuje 2. letnik srednje gradbene šole. Po belih smučinah se je prvič zapeljal, ko mu je bilo šest let, nato pa je iz leta v leto doka- zoval, da bo zrasel v obetajočega šport- nika. Spoznala sem ga na Golteh, kjer je na med- narodni FIS tekmi za ženske nastopil kot predtekmovalec. Progo je v obeh tekih do- bro izpeljal, za razliko od deklet, saj so od teh prišle na cilj le štiri. »Proga je bila za njih prezahtevna in zelo poledenela,« je ra- zložil skromni in simpatični Simon. O svojih prvih smučarskih korakih je po- vedal: »S sedmimi leti me je v smučarski klub Merx Celje včlanil oče. Na začetku, ko sem pričel smučati, sem večkrat tudi padel, toda to mi ni vzelo poguma. Takoj, ko sem vstopil v klub, sem pričel tekmovati. Naj- prej na klubskih in manjših tekmah, kasne- je pa smo pričeli z regijskimi in z mi tekmami. Član mladinske I tance pa sem od lani.« Kako pa usklajuje šolo in »Trenutno je šola še vedno na pf kajti če bi se poškodoval, ne bi it ga poklica. Sedaj, ko obiskujem lo, mi gredo precej na roko pri sošolcev si pfepišem učno snov, občasno pomagata tudi oče in težje pa se je potem vse naučiti. Delovni dan Simona Koražije zlično. Če je na treningu, potem i njem prepleta gimnastika, zvečf kor je časa, spremlja televizijski toda kaj, ko je treba kmalu v pf' hodnji dan se namreč obeta zop' Poskusil se je že v vseh smučarsli ! nah: slalomu, veleslalomu, smul< ■ veleslalomu. Strahu pred strmin ' se spušča pa Simon ne pozna." trema pa je, trema. Če te je i' strmini nima smisla spustiti.« Visokoletečih ciljev si Simon ^ ■ vil, kljub temu pa se že lahko [ dobrimi rezultati: »Najraje se š!- ko sem bil prvi na pokalu reput mu in veleslalomu. To je bilo lan Šapki. Lani sem dosegel nekaj di^^ ; tatov v veleslalomu na FIS tekrri'' sem bil na državnem prvenst^ smuku.« Še mnogo je stvari, o katerih pogovarjala s Simonom, toda i\ vabil sončen zimski dan, zato sen' stila belim smučinam, po katcf'^' rad spusti v tistih redkih trenutK' ' treninga. NATAS.^ ' Vse boljši mladi celjski smučar, že tudi državni reprezentant v svoji kategoriji, med vožnjo na strminah Golt. poto: UUBO KORBER ,9«7 NOVI TEDNIK - STRAN 13 hiirnem vparjevalniku v raziskovalno tehnološkem laborato-- te dolgo lovila za sestanek na se je vključila v igro. Končno iBJe. p času, da bi dokazal, kako ^da ima kot vodilni tovariš iljiv, saj po telefonu takšnega I je, da počakajte kakšnih pet nde v sekundo slajša, ila kavico, direktorja pa še od pa se vrnila čez kakšnih 15 la sem govorila z direktorjem. « tide. »Ste me pa le dočakali,« niste jezni, vidim, kavico ste dovolj časa.« pa zamolčal, da bom zamudil agotovo še na zbor delavcev, moupravljalskih dolžnosti in arje. Pomeni jim lahko samo MITJA UMNIK Kaj je Sadeks? Sadeks je ena izmed petih temeljnih organizacij Hme- zadove delovne prganizacije Agrina. Svoj sedfež ima poleg graščine v Novem Celju. Nji- hova glavna dejavnost je od- kup, predelava in dodelava zdravilnih zelišč, gozdnih sa- dežev, jagodičevja, koščiča- stega sadja in mehkužcev ter seveda prodaja vsega tega. Osnova dela je odkup, ki sega v Srbijo in Bosno in je vezan na šest odkupnih po- staj. Te so v Markovcih pri Ptuju, v Sanskem Mostu, v Prijedoru, v Sarajevu, v Bač- ki Palanki in Doboju. Naj- večja zbirna centra, od koder se organizira tudi prodaja, sta v Marko vcih pri Ptuju in v Prijedoru. Iz odkupnih po- staj v času sezone šoferji obi- skujejo odkupovalce na tere- nu in odvažajo še sveže vse, kar so odkupili. Na centru v Žalcu in na odkupnih posta- jah je zaposlenih 62 de- lavcev. Ski- en- je? itu, ne- šo- Od mi laj- ra- ča- ili- m, 'ri- ^g. 5li- er- eri ni. Po ila- i 2 m, lo. ovi ^1- Pa I v 'ko ^ar Pu- irenene oastawijaio, mar ne? Pogovor s Tonetom TIsllem razkriva dogodke v ŽRK Aero Celje v rokometnem klubu Aero se že vrsto let menjujejo trenerji kot po tekočem traku. Obiskoval- ci tekem pa se verjetno sprašuje- jo, zakaj? Pred štirinajstimi dne- vi je, sredi prvenstva, prišlo po- novno do zamenjave na trenerski klopi. Mladi trener Tone Tiselj je svoje mesto »odstopil« Slavku Iveziču. Vloge trenerja članske ekipe si se kar hitro »naveličal«. Kako pa se je sploh pričela? »Da bom postal trener sem izve- del na Tartinijevem trgu v Piranu sredi avgusta. Imel sem občutek, da ekipe ni hotel nihče prevzeti, ker je bila močno oslabljena. Ker sem bil mlad in neizkušen ter do- kaj ambiciozen, sem prevzel eki- po, ki si je šele v zadnjem kolu spomladanskega dela prvenstva zagotovila obstoj v II. zvezni ligi. Delo smo dobro zastavili. Rezulta- ti so bili iz vseh strani pozitivno ocenjeni, potem pa se je v 3. kolu zgodilo tisto, česar sem se najbolj -bal. Poškodoval seje igralec, kije bil največja avtoriteta (Vito Sel- čan), dva dni kasneje smo izgubili še Doberška. Nato je nastopilo eno najtežjih obdobij zame in za igralce v zgodovini celjskega ro- kometa. Sledil je nekajtedenski premor in pričele so se priprave na spo- mladanski del prvenstva, ki si jih še vedno vodil ti... »Na začetku priprav za drugi del prvenstva sem naletel na velike težave. Vsi ključni možje v klubu so dajali, pred prvo ekipo, pred- nost mladinskemu državnemu pr- venstvu. Tako smo tri tedne treni- rali po ločenem programu. Z izredno skromnim igralskim ka- drom, ki sem ga imel na voljo, ni- smo utegnili opraviti večjega šte- vila taktičnih treningov. Z vsemi osmimi igralci, na katere sem lah- ko resno računal, sem imel le tri treninge pred zadnjim tednom pred pričetkom prvenstva. Tre- ningi so bili slabo obiskani zaradi bolezni, študijskih obveznosti, po- škodb . . . Vendar pa seje stanje iz dneva v dan popravljalo. Za pozi- tivne spremembe smo poskrbeli sami: igralci in jaz z dialogi in z razgovori s celotno ekipo. Tako je bilo razpoloženje v tednu, v kate- rem je bila prv'a tekma, zelo dobro. V vsem pripravljalnem obdobju sem bil praktično brez tehničnega vodje in pomočnika.« Kdaj pa si izvedel, da boš mo- ral zapustiti trenersko klop? »V torek, 24. februarja, sem še vodil trening, po njem pa smo se sestali igralci, uprava kluba in jaz. Takrat sem izvedel za zamenjavo. V sredo je bil trener že Slavko Ive- zič, v petek pa prva tekma v spo- mladanskem delu prvenstva.« Če pobrskaš nekoliko po spo- minu, ali bi lahko kakšno napako odkril tudi pri sebi? »Spoznal sem, da trener ni samo mož, ki je prisoten na treningih in tekmah, ampak mora neprestano spodbujati in pomagati pri delu vsem ostalim delavcem v roko- metnem klubu. Kot mlad trener tega nisem delal in to je največja napaka. Tudi proti ljudem v upra- vi sem bil premalo agresiven in sem premalo uveljavljal svoje zah- teve o nujnosti nastavitve tehnič- nega vodje in pomočnika trenerja. Ko sem prvič naletel pri njih na gluha ušesa, nisem več vztrajal, kar se je kasneje pokazalo kot ne- gativno. Očitali so mi, da smo v pripravljalnem obdobju dosegali slabe rezultate, kar je bilo res. Vzrok za to je bila slaba udeležba na treningih, zaradi česar smo opravili zelo malo na področju taktike. Imeli smo tudi prešibke sparing partnerje. To so bili mla- dinci, ki naši prvi ekipi niso bili niti fizično niti taktično kos. V teh mesecih, ko sem bil trener sem ugotovil, da so najbolj pridni, pri- zadevni, z največjim obiskom na treningih starejši igralci. Pri mlaj- ših igralcih, ki jim ne moremo oporekati kvalitet, pa je bilo v nji- hovem delu izraženih premalo ambicij, da bi nadaljevali svojo ro- kometno pot s takšnim uspehom, kot so jo pričeli.« Kaj je bil torej dejansko vzrok za zamenjavo trenerjev? »Mislim, da vzrok za zamenjavo ni bilo moje slabo delo. Ekipa, ki je bila slabša, predvsem pa manj izkušena, in sem jo vodil jaz (lani jo je vodil izkušeni trener prof. To- ne Goršič), je dosegla boljši rezul- tat kot ekipa v sezoni 1985/86. Po točkah je bil rezultat sicer enak, vendar smo mi izgubili eno točko za zeleno mizo, imeli smo težji raz- pored tekem in že na gostovanjih smo dosegali izredno ugodne izide proti vsem ekipam. Edina črna točka je bil poraz v Šidu, kar pa je bilo razumljivo po porazu doma in izgubi dveh izkušenih igralcev - Selčana in Doberška. Zavedam se, da nisem idealen trener in da sem delal napake, vendar, če sem jih delal, bi bil na to lahko opozorjen že prej. Očitki lahko letijo na vse ostalo, nikakor pa ne na rezultat. Sam čvrsto stojim za fanti, ki so se po najboljših močeh trudili na vseh tekmah in izborili ugoden re- zultat, ki je obetal tej mladi ekipi zanesljiv prodor po lestvici navz- gor. Pravi vzrok za zamenjavo se verjetno skriva tudi v slabem delu drugih posameznikov. Sprašujem se, ali so trenerji v Celju krivi, da imamo iz leta v leto skromnejšo ekipo? So trenerji krivi, da igralci odhajajo? Prepričan sem, da ne. Trenerji v Celju delajo prave čude- že. Zagotovo lahko množičen od- hod domačih igralcev nadomesti- mo sami v RK Aero Celje, kajti prav delo z mladimi je najuspeš- nejše v tem rokometnem klubu. Sedaj pa so še nekateri, ki iščejo in vzgajajo mlade igralce in tako omogočajo normalno delo prve ekipe, dobili obvestilo, da z njiho- vim delom v klubu niso zado- voljni. Takšen primer je Miloš Rovš- nik, ki je žrtvoval veliko prostega časa za vzgojo mladih celjskih ro- kometašev.« In kaj boš počel sedaj? Ali boš prevzel delo z mladinsko ekipo? »Povsod je bilo objavljeno, da bom prevzel delo z mladinsko eki- po. Ker pa stanje v klubu in delo s srednjimi selekcijami ni posreče- no zastavljeno in ker mi je izvršni odbor kluba v pisni obrazložitvi zelo ponesrečeno in na nizkoten način sporočil vzrok za zamenja- vo, sem se odločil, da bom s svo- jim treneskim delom v celjskem rokometu zaključil, dokler se ne bodo razmere bistveno spreme- nile. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC Ni ga zdravila čez čaj Obiskali smo Hmezadov Sadeks, kjer "VarlJO" zdravilna zelišča Ni ga zdravila čez dober čaj, je vedno trdila moja te- ta. Svoje in otroke drugih je obilno nalivala z njim, pa čeprav ni bil vedno dober v mojem pomenu besede (na primer kot čokolada), po- magal je. Teta je že vedela, kaj je treba dati v vročo ali mrzlo vodo, kdaj in kje je bilo treba čudežno, običaj- no nič kaj ugledno zelišče pobrati, kako posušiti, zmleti, namočiti... Vsi otroci, ki smo ji prišli blizu, smo morali pri tem poma- gati. Veste, to je velika znanost. Da pa je pitje čaja tudi umet- nost in užitek, so vedeli že stari narodi. Ampak o čaju so pametni ljudje napisali že romane. Kaj neki bi rekli k drobnim stekleničkam, ki jih je vedno več v lekarnah in na policah trgovin z živili? Samo kapljica (dve ali tri, po navodilu) v skodelico vroče vode in žeje tukaj čaj. Prav- zaprav me to ne zanima. Za- nimalo pa me je, če je vsebi- na te skodelice enakovredna tisti s čajem na tradicionalen način. Strokovnjaki, ki so se domislili, kako se čarobne kapljice naredi, to morajo vedeti. Obiskah smo jih v žalskem Sadeksu. Brez poskušanja ne gre v Sadeksu je pogovor ste- kel ob skodelici čaja nežnega okusa in zaenkrat še brez imena. O čajih, ki jih v rekla- mah in na policah trgovin srečujemo pod imeni Kami- lan, Kanisan in Mentolan. »To so čajni ekstrakti v obli- ki kapljic. Priprava je eno- stavna, odlikuje jih prijeten okus, vrednost pa jim dajejo tudi zdravilni učinki. V Ka- milanu kamilica, v Kanisanu kamilica, janež in propolis, v Mentolanu poprova meta. To so šibke učinkovine, a preiz- kušene, saj jih dnevno upo- rabljamo v domačem zdra- vilstvu. To so standardni ek- strakti s trajnostjo dveh let. V njih je ohranjeno naravno razmerje sestavin in so brez umetnih dodatkov.« Tako nam je razložil dr. Boleslaw Dabrowski, strokovnjak, ki ga je pot pred sedmimi leti pripeljala iz Poljske preko Zvezne republike Nemčije in Švice v Slovenijo, iz Inšti- tuta Borisa Kidriča v Ljub- ljani v Sadeks. Prav gotovo mu lahko verjamemo. Nav- sezadnje mora sam poskuša- ti vse tisto, kar dela: »Izdelki morajo ohraniti okus.« Ško- da, da to ne velja tudi za vse druge izdelke naših delovnih organizacij. Ampak trije že znani čajni ekstrakti so za raziskovalce že pretekli čas. Sedaj iščejo nove. Inženirka Maja Debič nam je povedala, da so teh- nološko raziskovalno razre- šili že celo paleto osvežilnih čajnih napitkov. Gre za ekso- tične družabne čaje z oku- som marakuja, kivija . .. Enega izmed njih imamo v skodelicah. Dober je, ampak na okus se bo treba še nava- diti. Raziskovalca tokrat za spremembo čaja ne pijeta. Da bi za trenutek pozabila, da sta v službi. Ko malce povrtamo, kaj bodo raziskovali in razvijali v bodoče, je malo zadrege, ker vsega tudi ni dobro po- vedati. Zaradi konkurence, jasno. Izdajo nam le, da jim zamisli ne manjka in, no, morda bi lahko povedali tudi to, da razvijajo napitek za na- domeščanje izgubljenih mi- neralov in tekočine za delav- ce na težkih delovnih me- stih. Ne skrivajo, da jim pri tem z nasveti pomagajo stro- kovnjaki iz biotehnične in medicinske fakultete. Izvoz se splača Dandanes je že skoraj smrtni greh, če ob obisku ka- Branka Gorišek ob vparjalniku, neobhodnem pripomočku za pripravo ekstraktov in še marsičesa drugega. terekoli delovne organizacije novinar ne povpraša o nje- nih prizadevanjih na izvpz- nem področju. Grešiti seve- da ni lepo, torej: »Izvoz je pri nas najpomembnejša usme- ritev, saj trga doma za večino proizvodov ni. Letno izvozi- mo za milijon in pol dolarjev, v glavnem v Fracnijo, Nem- čijo, Italijo in druge zahodno evropske države in to le zelo redko pod ceno!« Jani Ma- hor dela v prodaji in bo že vedel. V izvozu pa niso glavna zvez- da čajni ekstrakti. Tu nastopa- jo predvsem eterična olja in ekstrakti kot polproizvodi. Se- veda so tudi ti narejeni iz ze- lišč. Ker je tudi pri nas veliko ljudi, ki se spoznajo na zdravil- na zelišča, ki jih Sadeks odku- puje, povprašamo še o njih. Ampak odkupujejo skoraj vse: kamilico, cvet lipe, cvet vijoli- ce, valeriano, arniko, koprivo, meliso, poprovo meto, liste breze, sipek, brinje, bezeg in »mnogo drugih vrst zdravilnih zelišč ter njihovih plodov.« Sveže in posušene. Očitno lahko s Sadeksom so- deluje kdor želi. Celo tisti naj- bolj počasni. Pri njih se na- mreč začne glavna sezona dela sredi aprila z odkupom polžev. Prodajajo jih žive, takšne, ka- kršni so, ali pa sortirane po ve- hkosti. V mcOu se prične od- kup gob, ki traja do sredine oktobra. Odkupujejo jih sveže aH posušene, na odkupnih po- stajah pa jih tudi dodatno pre- delujejo. Lahko jih skuhajo ali nasolijo (temu se reče slanica), razrežejo in posušijo, prebrejo, očistijo ali pa zamrznejo. Količina in kakovost odkupa je v veliki meri odvisna od vre- menskih pogojev, na uspeš- nost prodaje pa lahko vplivajo tudi stvari, ki jih sploh m bilo mogoče predvideti. Lani jim jo je, tako kot vsem prideloval- cem hrane, s stroški in škodo zagodla černobilska katastro- fa. Radioaktivnost in zdravilna zelišča le ne grejo skupaj. Neverjetno, kam človeka pripelje skodelica čaja. Do pol- žev in Černobila. Tako je, če pride človek na obisk k prijaz- nim ljudem, ki so povrhu še zgovorni. MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC 14. STRAN - NOVI TEDNIK mm muM 26. MAREC 1987 ATEUE. TISKARNA, TRGOVINA, RAZGLEDNICE Pionirji fotografirajo Kako so živeli naši dedki in babice so v uri fotografije zabeležili člani foto krožka v Podčetrtku. Tako nadaljujejo serijo arhivskih posnetkov z njihovega kraja in seveda pridno nabirajo točke v naši akciji Pionirji fotografirajo. Iztekla se bo ob koncu maja, ko skupaj s Fotolikom pripravljamo tudi raz- stavo najuspešnejših fotografij in ko bomo pripravili tudi zak- ljučno slovesnost s podelitvijo nagrad in priznanj za najuspeš- nejše. Današnjo fotografijo je prispeval Bogdan Anderluh. Kot za vse ostale iz Podčetrtka, pa tudi za Bogdana velja, da se mora bolj potruditi pri sami fotokemični obdelavi fotografije. Zgornji del je namreč preveč osvetljen (spodnji pa premalo), kar lahko popravimo s tem, da z roko pri osvetlitvi zadržimo odvečno svetlobo, kije napravila predvsem črne obraze. Nekoliko je tudi drobnih pikic (smeti), kar pomeni, da bo potrebno skrbneje čuvati negative. Za objavljeno fotografijo poklanja Fotolik vrednostni bon za 1500 din. Lep pozdrav, dragi liralci in dopisniki! Lepo se je začela tale letošnja pomlad, kajne? No, za tiste, ki ljubijo sneg, morda res. Vsi dru- gi pa, ki že tako nestrpno čakamo na prvo pomlad- no cvetje, smo pa že kar malo nejevoljni. Vendar pa: na prav vsako stvar lahko pogledamo z dveh koncev in tako je neka moja mala znanka tale za- pozneli sneg komentirala takole: »Zima je prišla re- či Na svidenje!« Torej: nič slabe volje. Tudi sonca in vročine bo letos še toliko, da ju bo- mo imeli vrh glave. Zado- voljni pa z vremenom ta- ko ali tako nismo nikoli. Vsaj vsi ne. Vaša Nadja Orientacija v našem kraju živim v kraju, ki ni tako velik, a je kar znan. Leži ob reki Savi- nji. To ni Celje, temveč Laško, ki je od Celja oddaljen le 12 kilome- trov. Prvo večje naselje pred La- škim je Debro. Tu je štirinajst petnadstropnih blokov. Tu je tu- di samopostrežna trgovina in še nekaj obrtnikov. Večje naselje je tudi Rečica. Tu je veliko kmetij in enonadstropnih hiš. Tu pa je tudi industrija: Rudnik Laško, kjer kopljejo rjavi premog. To- varna izolacijskega materiala TIM Laško in lesna industrija Bor Laško. Od Debra proti cen- tru mesta Laško je zdravilišče. Tu pripravijo večkrat razna pre- davanja, kulturne prireditve ali filmske predstave, ki si jih paci- enti v kinu ne morejo ogledati. Imajo pa tudi bazen, v katerem se kopajo pacienti in ostali gost- je. Na začetku mesta Laško je dom Dušana Poženela, v kate- rem prirejamo razne prireditve ob praznikih. V hotelu Hum pa prirejajo razne plese in priredi- tve. Čez most se pride do osnov- ne šole Primoža Trubarja ter do por.iožne šole in do glasbene šole Dušana Poženela. Imamo pa tudi cerkev, ki je zelo stara in mestno knjižnico. Pod zdravstvenim do- mom je še prva lekarna v La- škem. Ena najznačilnejših prireditev v našem kraju je Pivo in cvetje in Pisani balon. Pivo in cvetje traja ves teden in ta čas prikazujejo različne zanimivosti. Glavni del te prireditve pa je v soboto in nedeljo, ko je parada piva in cvetja. Na Pisani balon pridejo predvsem otroci. Tako je razvit turizem v La- škem. TATJANA ŠULER, 6. c OŠ Primož Trubarja T A6i