%«***<&«.%**-««** **.<&„* ^ -*%Hfc7V& 7s«?-w ^^2-*^ ¥17 t|.ll*r ^.3111 a.?4s":°,l da pride do sestanka še ta te- den in torej pred skupnim sestankom izvršnih odborov sindikatov, ki bo 18. in 19. januarja. Sindikati tudi govore o naraščajočem nezadovoljstvu, kolikor »bi se ohranil sedanji zaskrbljujoči položaj*. Minister za delo Donat Cattin je imel danes na ministrstvu napovedano tiskovno konferenco o gospodarskem in socialnem položaju, ki je vzbudila veliko zanimanje in ki je bila tudi po vseh pričakovanjih zelo ostro polemična. Minister je v bistvu povedal, da je kljub «vroči jeseni* in še obstoječih sindikalnih borbah narodni dohodek narastel in to v višji meri, kot je predvidel načrt. Vse to brez »socialnega miru*, v težkem mednarodnem finančnem položaju in ob nepravilnih javnih izdatkih. Donat Cattin ni zanikal posledic sindikalnega gibanja na gospodarski položaj, čeprav se »nekateri krogi sklicujejo na sindikalna gibanja, prav v razdobju ko so najmanj ob sežna*. Ugotovil pa je, da so sindi- i">iiiii„iiiii„„|||||||,|||||||,||||||„|||ii„i„i„i,iI,nn,iiiui,„imii„iniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iitiit Pomoč slovenskim zamejskim šolam ® tem je razpravljal odbor IS za znanost, kulturo in prosveto LJUBLJANA, 13. Republiški se-ora n 23 prosveto in kulturo je pri-2,avi1 podrobno analizo o šolstvu prebivalstvo slovenske narodnosti a■^“jodnjih državah — v Italiji, vstriji in Madžarski. Na osnovi odh^ ° ^°Lre analize se je danes »In za znanost in prosveto pri venskem izvršnem svetu zavzel !? da se naša pomoč sloven-in rt™1 šolstvu v zamejstvu poveča d Q® tudi sicer posvetimo več temu, se mnoga nerešena vprašanja tem področju bolje urede.. Ve azPrava je izhajala iz ugotovit-°a jg bil po vojni storjen g^oemben premik glede šolstva za jl^e^ee v zamejstvu in da se jc Ppoalno — čeprav počasi in raz-•no —. proces tudi ves čas pomikal Pr^. Vendar pa še obstaja cela bok Urejenih stvari, ki jim bo v prihodnje posvetiti več po-urnosti. Na eni strani gre za to, S1 naj povsod, kjer prebiva Sev 6n?ka manjšina, razvili po ob-2a in kvaliteti primemo šolstvo Da „s °vensko manjšino, na drugi Eo;ipe za to, da bi naj poleg peda-Pomoči iz matične domovine stv^i tudi za to, da se to šol-v " ne razvija samo oziroma predla?. s Pomočjo in podporo iz da h^- s'ovenske domovine, ampak dl,., “°1 j požene korenine tudi v v državi, v kateri deluje. nG** se je zp>^el 7 a to, da bi Pripravljenem gradivu raz-..J® tudi drugi pristojni or-Ban» v Sloveniji. Seja ZIS ,^?t)GRAD, 13. — Zvezni izvršni Ijaj * 33 denašnii seji razpravni0 nekaterih vprašanjih s podkvi3 družbene dejavnosti in go-inito^S'5e Politike ter odnosov VeuT^tvom. Na podlagi porot Ku m® an^a Jugoslavije v izvT*°®^ana Oresčanina je zvezni v. ^ svet proučil tudi stanje in “5*00* VejTr^tvom. Na podlagi poročila Ih, ^Poslanika Jugoslavije v Pekin-ana Oresčanina je zvezni vet proučil tudi stanje in za nadal.jni napredek od-2 z LR Kitajsko. ^ V^?ni skupščini bo predloženo, njh splošni zakon o finanč- bo redstvih za šole. Na ta način SvojS^Llikam omogočeno, da s tnanf31 zakoni uredi.jo zagotovitev ^^2 ane osnove na tem področ-tpdi •V®zt'i izvršni svet je proučil šolstvi1. rmscije zveznega sveta za šaajih° Jn kulturo o aktualnih vpra-delavnJ°lan-ia otrok jugoslovanskih Na v ’ zaP°slenih v inozemstvu. ®Vet Kanen seje .je zvezni izvršni Drogr ^r®učil predloge v zvezi s aeKa‘*mom kulturnega in prosvet-Lanxi,„ s°delovanja Jugoslavije z ^akrJ!' Nizozemsko, Albanijo in bijaJTr v tem in prihodnjem letu fazUr(^lcu'al več mednarodnih spo- ®°Nbi pred stanovanjem britanskega ministra &ta ^^N, 13. — Dve bomba, ki B°vzr°čilj znatno materialno Pted ’ eksplodirali preteklo noč bistra vanjem britanskega ni bister del° Roberta Carra. Mi ko, jtQJ0 Lil doma z ženo in hčer-°ti vlvJ^iDirik*0 do Prve eksplozije rv?ni , vratih, ki je porazbila premil A^-h' Carr ie tako’ P0' udv (. ozužino v stanovanje sose--ie, zaslišal drugo elcsplo-udi ministrov avtomobil, ki je bil parkiran pred stanovanjem, je bil poškodovan. Atentat je globoko odjeknil v britanskem javnem mnenju, ki ni vajeno na tovrstna dejanja političnega terorizma. Minister Carr je v teh dneh v središču ostre polemike med vlado in sindikati. Carr je namreč podpisal vladni predlog 0 spremembi sindikalne zakonodaje, ki bi močno omejila sindikalno svobodo. Ta vladni načrt je sprožil ostro reakcijo sindikatov, ki so včeraj priredili stavke po vsej državi. Desničarski tisk obtožuje »levičarske ekstremiste*, da so izvršili atentat, ki so ga obsodili tudi sindikata in predstavnik laburistične opozicije, bivši premier Wilson. kalne borbe samo eden izmed faktorjev gospodarskega položaja in da obstajajo drugi, ki imajo večjo težo pri zmanjševanju produktivne ekspanzije. V bistvu je Donat Cattin ugotovil, da skuša sindikate dolžiti za vse slabosti, ki obstajajo v italijanskem gospodarstvu. Zanimivi so naslednji podatki o lanskoletnih gospodarskih uspehih: poprečne plače in mezde so se zvišale za 16,5 odst., zaposlenost se je zvišala za 2 odst. in narodni dohodek za 5,6 odst. Na gospodarstvo so v večji meri kot sindikalni boji vplivale »kreditne omejitve in dodatni fiskalni odvzem*, s čimer je minister direktno kritiziral vladini zakonski dekret o konjunkturi. Sindikalne napetosti pa je mogoče rešiti samo z reformami struktur in z gospodarsko politiko, ki bo reševala o-srednja vprašanja, kot je zaposlitev. Donat Cattin je odkrito obdolžil «stranko krize* za težave, saj je povzročila, da predolgo časa ni bilo jasne gospodarske politike. Izvršni odbor PSI jte danes pričel razpravo o reformah, ki jo bodo jutri nadaljevali, poglobili pa na seji centralnega komiteja stranske, kjer bodo tudi predlagali, da se De Martino izvoli za predsednika stranke. Ob štirih ponoči so se na kongresu PLI dogovorile štiri odločilne struje o novi razdelitvi mest v vsedržavnem svetu in v izvršnem odboru. V bistvu so ohranili večinski sistem in je prišlo do kompromisa med predlogom Malago-dijeve stroje o 70 odstotkih za večino in opozicijskih struj o 60 odstotkih, tako da bo večina prejela 66 odstotkov mest. Vendar pa predstavlja bistveno novost, da bodo prisotne vse ene struje, ki bodo na kongresu prejele najmanj 7 odstotkov glasov in je predviden različen mehanizem do največ treh takih struj ter bi v takem primeru prejela najmočnejša opozicijska struja 16 odst., nato pa 12 odst. in 6 odst. O tem sporazumu je prišlo danes do ponovnih razprav in do raznih izpopolnitev, tako da so se podrobneje dogovorili za razna mesta in to tudi v izvršneon odboru ter so končno sklenili, da bodo v vsedržavnem svetu prisotiii vsi poslanci, vendar pa ne sme biti več kot 35 odstotkom neizvoljenih članov. Med razpravo na kongresu so predstavniki struj izrekli dokaj o-stre kritike na dosedanjo politiko in je bil zlasti odločen predstavnik skupine »presenza liberale* posl. Bonea, ki je dejal, da že od 1946. le la vodi PLI bitko zadnje straže in da Malagodijevo vodstvo politično ni bilo jasno. Levi center je propadel, ker ni znal izdelati stvarne strategije reform, PLI pa se je skušala vključiti v ta »fantom*. Za skupino «rinnovamento* je Za-nooe dejal, da se politika stranke vodi samo v parlamentu brez sposobnosti mobilizacije množic. Bistven je odnos z vsemi sestavnimi deli demokratičnega političnega življenja, katerega je PSI nujen sestavni del. Govori se solidarnosti laičnih skupin, ki se hočejo upreti reakcionarnim poskusom, katoliškemu integralizmu in komunističnemu birokratizmu. Zaključil je, da morajo kot nasprotniki levega centra ustvariti resno alternativo. Kongres PLI se je nepričakovano zavlekel, zato so danes tudi sklenili, da ga bodo nadaljevali še v petek in da ga ne bodo končali v četrtek, kot je bilo prvotno predvideno. RIM, 13. — Predsednik republike Colombo je danes dopoldne sprejel predsednika republike Niger Hamani Diorija, ki je na obisku v Rimu. Obravnavala sta zlasti sodelovanje med afriškimi in evropskimi državami. Resolucija CK KPČ PRAGA, 13. — Češkoslovaška tiskovna agencija »Četeka* je danes objavila obsežne izvlečke iz resolucije, ki jo je decembra odobril centralni komite KPČ in v kateri se o-bravnava dogodke 1968. leta ter opravičuje sovjetsko intervencijo. V resoluciji je rečeno, da je bila intervencija čet varšavskega pakta nujna, da se prepreči državljansko vojno s tisočerimi mrtvimi, da je prišlo do ostrega protirevolucionarnega položaja in da je »na tisoče* Čehoslovakov pozvalo SZ, da intervenira. Obtožuje se Dubčka in druge voditelje, da so paralizirali par ti jo. SG DREVI V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI Danes zvečer ob 20.30 bo v mestnem gledališču »Verdi* v Gorici gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta s pretresljivo dramo Leva Tolstoja »Moč teme*. To bo prvo abonmajsko gostovanje SG v letošnji sezoni in po nedavnem sporazumu med SPZ, ZSKP, SG in občinsko ustanovo EMAC. V glavni ženski vlogi bo po daljšem času nastopila pred svojim občinstvom goriška rojakinja Bogdana Bratuževa, nekdanja članica SG, potem članica mariborskega gledališča in v letošnji sezoni ponovno članica SG v Trstu. Poleg nje bodo v glavnih in važnejših vlogah nastopili še vsi ostali člani SG, med katerimi Anton Petje, Jožko Lukeš, Rado Nakrst, Leli Nakrstova, Silvij Kobal in drugi. — Na sliki B. Bratuževa in A. Petje niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB JORDANSKA VOJSKA NE SPOŠTUJE POGOVORA 0 PREMIRJU S PALESTINCI Splošna starka v vsej Jordaniji Sindikati protestirajo proti vladnemu načrtu za uničenje palestinske revolucije AMAN, 13. —Tudi po zadnjem dogovoru o prekinitvi ognja med predsednikom jordanske vlade in predstavniki palestinskih gverilcev, se v Amanu in ostalih krajih Jordanije še ni vrnil mir. Čeprav so se spopadi oonejili, je bilo vendar v pretekli noči slišati v raznih pre delih glavnega mesta streljanje z lahkim orožjem, iz drugih mest pa prihajajo vesti o večjih ali manjših spopadih. Tudi danes so bili v Amanu vsi uradi in trgovine zaprti. Glavna zveza delavskih sindikatov je danes napovedala za vso Jordanijo splošno stavko za nedoločen čas v znak protesta proti »zločinskemu načrtu za uničenje palestinske revolucije*. Zveza jordanskih sindikatov ne bo prekinila stavke, dokler ne bodo sprejete sledeče zahteve: Popoln umik jordanske vojske iz mest in s podeželja ter njena premestitev na položaje, kjer bi sicer že morala biti, za boj proti sovražniku; konec ne gotovega in ustrahovalnega stanja ter aretacij in dovoljenje palestinskim gverilcem, da nadaljujejo s svojo dejavnostjo proti sionistom. Poleg tega sindikalna organizacija zahteva aretacijo in obsodbo vseh plačanih elementov, ki izvajajo v Jordaniji imperialistični načrt za uničenje palestinskega odporniškega gibanja. Predstavnik palestinskega odporniškega gibanja je v Kairu izjavil, da so zaprosili vse arabske države naj pošljejo v Jordanijo skupni vojaški korpus. Iti bo imel nalogo da ščiti palestinske gverilce pred napadi vojske kralja Huseina. Predstavnik Palestincev, je poleg tega zahteval tudi stroge sankcije proti Jordaniji. Medtem ko jordanska vojska še vedno izziva gverilce in jih napada, so se preteklo noč ponovno sestali predstavniki jordanske vlade in palestinskega osvobodilnega gibanja skupno s člani medarabskega odbora za premirje. Danes zjutraj pa so se ponovno sestali predsednik jordanske vlade Tali, predstavnik gverilcev Bakr in načelnik arabskih opazovalcev general Hilmi. O teh sestankih niso v Amanu izdali nobenega sporočila, vendar pa jih lahko povezujemo s sestankom, ki ga je imel predsednik medarabskega odbora za premirje v Jordaniji Lad-gham v Londonu s kraljem Huseinom. Ladgham je ob povratku v Tunis, kjer se bo sestal z arabskimi diplomatskimi predstavniki izjavil, da mu je kralj Husein izrazil željo, da se čimprej prenehajo krvavi spopadi in vzpostavi mir v Jordaniji, kar povzroča velik nemir tudi v ostalem arabskem svetu. Izjavil je, da je kralj za dokončno rešitev spora, ki naj omogoči jordanski vladi, da bo popolnoma sodelovala s palestinskim osvobodilnim gibanjem. Poleg tega je kralj Husein spanje! pred- Jordanska vojska na amanskih ulicah. Premirje, Iti je bilo podpisano, ni trajalo niti pol dneva. V Jordaniji Huseinovi vojaki neprenehoma napadajo palestinske gverilce niiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniuiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Delegacija palestinskega osvobodilnega gibanja prispela na sedemdnevni obisk v Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — V Beogradu so se včeraj pričeti razgovori članov delegacije palestinskega osvobodilnega gibanja (PIO) z zastopniki zvezne konference SZDLJ, zveznega odbora zvez* borcev narodnoosvobodilne vojne, zveze mladine In drugih družbeno-politlčnih organizacij. Delegacija, ki je gost SZDLJ, se bo med sedemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji razgovarjate z zastopniki družbenopolitičnih organizacij o dvostranskem sodelovanju. Kot je znano, Je Jugoslavija zadnja leta nudila občutno pomoč preko raznih družbenopolitičnih organizacij palestinskemu osvobodilnemu glba- materlalom. Pomoč so prav tako pošiljal! sklad za pomoč žrtvam a-gresdje In kolonialne dominacije pri zvezni konferenci socialistične zveze, jugoslovanski Rdeči križ, Zveza sindikatov ln Zveza mladine. Delegacija palestinskega osvobodilnega gibanja, M Jo vodi član centralnega In izvršnega odbora dr. Hattb, je danes obiskala zvezni odbor zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije, kjer se je razgovarjala z zastopniki zveznega odbora. Ob tej priložnosti so zastopniki palestinskega osvobodilnega gibanja izrazih zadovoljstvo, da se nahajajo v krogu jugoslovanskih nju v zdravilih, krvni plazmi, me- partizanov, katerih izkušnje jim da-dicinsloih instrumentih In z drugim | nes koristijo v lastni borbeni prak- si. Palestinski predstavniki so seznanili svoje gostitelje s sedanjim stanjem v palestinskem osvobodilnem gibanju in s problemi, s katerimi se soočujejo v uresničenju svojih zakonitih pravic. Zastopniki zveznega odbora zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije so seznanili funkcionarje PLO z delovanjem organizacije na področju podpore osvobodilnim gibanjem na svertu, posebno v borbi za osvoboditev ljudstva Palestine. Izražeoio Je bilo obojestransko prepričanje, da gre za skupno borbo proti silam imperializma ln agresije, ki o-grožajo obstoj palestinskega in drugih ljudstev, ki se bore za svobodo In neodvisnost. Zastopniki obeh organizacij so govorih o nekaterih konkretnih oblikah nadaljnjega sodelovanja ln potno«, Id jo bo zvezni odbor borcev NOV dajal osvobodilni borbi palestinskega ljudstva. Ta pomoč bo predvsem obstajala med drugim v rehabilitaciji in prekvalifikaciji ranjencev, osposablja-nju medicinskega kadra ln raznih oblikah materialne pomoči. Delegacijo palestinskega osvobodilnega gibanja je sprejel danes tudi predsednik zvezne konference SZDLJ Veljko Milatovič. Med razgovorom je vodja delegacije dr. Ha. tib obvestil Mllatoviča o najnovejšem razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu, posebno v Jordaniji, in o osnovnih stališčih palestinskega osvobodilnega gibanja. B. B. loge Ladghama, da se čimprej obnovi delovanje arabske komisije, v katero naj bi vstopila tudi predstavnik jordanske vlade in glavnega odbora palestinskega osvobodilnega gibanja. Ta komisija bi morala rešiti vsa sporna vprašanja in nadzorovati izvajanje sklepov, ki so bili sprejeti svoj čas v Kairu in Amanu. Glasnik poveljstva palestinskih gverilcev v Bejrutu je danes izjavil, da so jordanske vladne čete preteklo noč in danes zjutraj napadale položaje gverilcev v Amanu. Dejal je, da gverilci niso odgovorili na ogenj, da bi ne zaostrili položaja in da bi omogočili izvajanje dogovora o vzpostavitvi miru v glavnem mestu. Isti predstavnik je dodal, da jordanske oblasti hočejo na vsak način zaostriti položaj in da zato nenehno napadajo gverilske položaje v Amanu. Alžiiska vlada je zaradi položaja v Jordaniji poslala svojo delegacijo na razgovore s predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja v Bejrut. Delegacijo vodi San revolucionarnega sveta Belkacem. Preteklo noč se je alžirska delegacija že sestala z voditelji »Al Fataha* in razpravljala o položaju v Jordaniji. Delegacija bo obiskala tudi Damask, kjer se bo sestala s predstavniki palestinskih gverilcev in sirske vlade. Tripalo zaključil obisk v Italiji RIM, 13. član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Miko Tripalo je končal danes svoj večdnevni o isk v Rimu. Med bivanjem v glavnem mestu Italije se je Miko Tripalo srečal in razgovarjal z Enricom Berlinguerjem, namestnikom generalnega tajnika KP Italije, Arnaldom Forlanijem, tajnikom demokrščan-ske stranke, Maurom Ferrijem, tajnikom enotne socialistične stranke. De Pascalisom, članom direkcije socialistične stranke, Tulliom Vec-chiettijem, tajnikom socialistične stranke proletarske enotnosti in U-gom La Malfo, tajnikom republikanske stranke. V okviru teh razgovorov je bila opravljena izmenjava mišljenj o aktualnih vprašanjih jugoslovansko - italijanskih odnosih m je bila v zvezi s tem poudarjena potreba po razvoju ustreznih oblik sodelovanja med ZKJ in omenjenimi italijanskimi političnimi strankami. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiui NA VABILO PREDSEDNIKA ZAR EL SADATA Predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni na obisku v Kairu Egiptovski načrt za dosego miru na Bližnjem vzhodu KAIRO, 13. — Na vabilo predsednika ZAR El Sadata je danes prispel na uradni obisk v Kairo predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni. Na letališču so ga sprejeli predsednik El Sadat in podpredsednik Husein El Shafei in Ali Sabri. Takoj po prihodu v egiptovsko glavno mesto je Podgorni izjavil, da mu bo ta obisk dal priložnost »za izmenjavo mnenj o razvoju in utrditvi prijateljstva in sodelovanja med Egiptom in Sovjetsko zvezo, ter za proučitev življenjskih vprašanj v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu*. Prvotno .je bilo sporočeno, da se bodo razgovori med sovjetskim^ in egiptovskim predsednikom pričeli nocoj. Pozno ponoči pa je prišla vest, da so bili ti razgovori odloženi na jutri zjutrai- Kairski dnevnik je danes objavil še en članek o razgovorih, ki jih je imel egiptovski zunanji minister Riad v Londonu, Parizu in v Rimu. List piše, da je Riad obrazložil britanski, francoski in italijanski vladi tri točke egiptovskega predloga za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Kot pravi Al Ahram, so v treh evropskih prestolnicah označili Riadov načrt za »jasnega in pozitivnega*. Egiptovska vlada predlaga: 1! štiri velesile bi morale dati posredovalcu Združenih narodov za Bliž-Hji vzhod Jarringu navodila za u-veljavitov resolucije varnostnega sveta od leta 1967. Ta navodila naj bi dale štiri velesile po sestankih svojih predstavnikov v New Yorku, ali pa naj bi jih neposredno predložil varnostni svet. 2. Navodila bi morala začrtovati posto-pak, na osnovi katerega naj se u-resniči resolucija varnostnega sveta. Poleg tega bd morali zahtevati od Jarringa, da predloži poročilo o poteku svojega posredovanja v roku enega meseca po sestavi navodil. 3. če štiri velesile ne bi u-tegnile določiti programa za izvajanje resolucije varnostnega sveta. bi se moral varnostni svet sestati pred koncem tega meseca in razpravljati o uresničitvi resolucije. Po tem sestanku naj bi si posamezne velesile prevzele odgovornost pred svetom. Na ta način bi se jasno pokazalo stališče posamezne velesile do miru na sveta Uradni obisk Mora v Romuniji BUKAREŠTA, 13. — Program o-biska zunanjega ministra Mora v Romuniji je bil nekoliko spremenjen, saj je danes sprejel Mora predsednik vlade Maurer, ki se je pred mesecem resno ponesrečil pri avtomobilski nesreči in še ni povsem okreval, zaradi česar prvotno ni bil predviden razgovor z njim. Razgovor med Morom in Maurerjem je trajal dobro uro in se je nanašal na sodelovanje in varnost v Evropi in' v tej zvezi na predvideno konferenco o evropski varnosti. O tej konferenci sta se tako Rim kot Bukarešta pozitivno izrazili in je Moro danes dejal, da mora bati konferenca u-smerjena k zagotovitvi < ločenih stikov med raznimi državami in ne sme predstavljati spopada med dve-ma blokoma. Maurer in Moro sta ugotovila, da obstajajo kočljiva vprašanja, kot je berlinsko in odnos med obema Nemčijama, kjer se ne more u-tvarjati, da je ta vprašanja mogoče na lahek način rešiti. Govor je nato bdi o Bližnjem vzhodu, o priznanju Kitajske s strani Italije k> o položaju v Vietnamu. Dopoldne pa sta oba zunanja ministra dalj časa obravnavala dvostranska vprašanja, pri čemer je Moro obljubil italijansko podporo za vključitev Romunije v GATT in za davčne olajšave na osnovi sklepov UNCTAD o olajšavah za pogodbah z italijanskimi podjetji FIAT, ENI, SNIA - Viscosa in drugimi. Nove aretacije na madridski univerzi MADRID, 13. - Policijska čistka, ki se je začela v Španiji po zaključku procesa v Burgosu, je zajela tudi madridsko univerzo. Včeraj je policija aretirala kakih trideset študentov, ki so bili ob priliki procesa proti Baskom v središču protestnega gibanja na vseučilišču, ki so ga oblasti nato zaprle, da bi preprečile nove nemire. Imena aretiranih študentov niso znana, med njimi pa je mnogo študentskih voditeljev in odgovornih za koordinacijo med različnimi študentskimi organizacijami. Samo majhen del aretirancev so že odpeljali v zapor, kjer so na razpolago sodnim oblastem, vedno študentov pa še zaslišujejo (in vemo, s kakšnimi metodami) na politijskih postajah. Prav včeraj so univerzo v Madridu spet odprli. Vsa poslopja so bila obdana od kordona policijskih agentov, agenti v dvilu pa so bili tudi v notranjosti univerze. Kljub napetosti, ki vlada med študenti, ni prišlo do inridentov, pač pa so predstavniki študentskih organizarij delili letake, v katerih so izražali podporo baskovski organizadji »ETA*. Univerzitetne oblasti so medtem pripravile nov disciplinski pravilnik, ki še zaostruje že obstoječo prepoved političnega delovanja na univerzi. Novi pravilnik predvideva izkljudtev z univerze tako študentov kot profesorjev, ki so bili aretirani ali so jim sodili iz političnih razlogov, tudi če niso bili obsojeni. Rektor univerze je študente pozval, • naj se vrnejo k »redu in di- — sdplini* ter zagrozil z raznimi u-- države v razvoja Moro je tudi go- krepi, ki gredo od odgoditve izpi-, voril o koristnem sodelovanju in I tov do zaprtja univerze. L TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ DOPOLDNE PRI MIRAMARU Začel seje dvomesečni seminar o raziskovanju v jedrski fiziki Seminar bo posečalo 120 mladih znanstvenikov, predvsem iz dežel v razvoju - Ravnatelj centra prot. Salam o mednarodnem pomenu ustanove Ravnatelj miramarskega centra prof. Salam govor zbranim fizikom. V prvi vrsti v dvorani sedijo predavatelji, ki bodo nastopili v tem tednu. Od leve proti desni prof. Cioffi Degli Atti, prof. Kallio, prof. Sips, prof. Fonda in prof. Ripka DANES ZJUTRAJ OB 10.30 GOSTOVANJE «MALE DRAME* SNG IZ LJUBLJANE SLOVESNO ODPRTJE STRNISEVE «ZABE» NOVEGA SODNEGA LETA Slovesnosti se bo udeležil tudi član višjega sodnega sveta dr. D'Argentine, glavno poročilo pa bo podal dr. Mayer Danes dopoldne ob 10.30 bo na tržaškem prizivnem sodišču, v dvo rani porotnega sodišča, slovesno odprtje novega sodnega leta, ki sledi, kot je to ustaljeno z več kot stoletno prakso, slavnostnemu odprtju novega sodnega leta pri ka-sacijsikem sodišču v Rimu. Slovesnosti bo poleg najvišjdh predstavnikov sodnih, upravnih, vojaških in drugih oblasti, prisostvoval tudi član višjega sodnega sveta iz Rima dr. Benia D Argentdne, sam potek slovesnosti pa bo potekal po že ustaljenem ceremonialu. Potem ko bo glavni kanclist pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Ac-cancia prebral odlok o sestavi prizivnega sodišča ter kazenskih sodišč v deželnem merilu (Trst, Gorica, Videm, Tolmeč in Pordenon) ter drugih nižjih sodnijskih organov, bo namestnik generalnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Aldo Majer podal poročilo o delovanju sodniiskih organov v preteklem letu. Takoj nato bo predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Aldo Renzi proglasil odprtje novega sodnega leta. Kot vedno, so tudi letos sodnij-ske oblasti, sporazumno z občinskimi, poskrbele za parkirna mesta Na mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru se je včeraj začel dvomesečni tečaj o jedrski fiziki. V glavni dvorani miramarskega centra se je včeraj dopoldne zbralo kakih 80 ljudi, pretežno mladih znanstvenikov, katerim se bo te dni pridružilo še okoli 40 kolegov. Pozdravne besede je spregovoril predstavnik italijanske vlade pri mednarodnem središču za atomsko e-nergijo na Dunaju, v katerega sklopu deluje miramarska ustanova, prof. G. Gerin. Nato je spregovoril ravnatelj ustanove prof. Abdus Salam, ki je med drugim naglasil, da se delovanje miramarskega središča ne izvaja le v okviru omenjene mednarodne organizacije Al EA s sedežem na Duna u, ampak tudi v okviru druge važne mednarodne us.anove Unesco, in sicer od januarja lanskega leta dalje. Prof. Salam je nato prikazal nastanek in razvoj miramarskega centra ter naglasil, da je namen njegovih organizatorjev privabiti k sodelovanju čim širši krog držav, da bo center postal čim bolj vesoljna ustanova. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Stavkajoči uslužbenci podjetja SAP potrdili na shodu nadaljevanje boja Množijo se zahteve krajevnim oblastem, naj sprejmejo v lastno režijo zasebne avtobusne proge, ki povezujejo Trst z okolico — Jutri celodnevna stavka delavcev v papirnicah — Zborovanje v prostorih CCdL — Stavka uslužbencev EPIT Stavka šoferjev, sprevodnikov in drugih uslužbencev zasebnega avtobusnega podjetja SAP, ki upravlja prometne zveze med Trstom in okoliškimi kraji, se nadaljuje. Na včerajšnji skupščini stavkajočih je namreč bil soglasno sprejet sklep, da se stavka nadaljuje «za nedoločen čas». Potrdili so jo vsaj za naslednje tri dni. Stavkajoči so se na pobudo treh _ , . ... sindikalnih organizacij stroke za- Center namerava nacklje postati preTOzn4k0v (PIAI CGIL, čedalje večji pokrovitelj znanstvenega razvoja v zaostalih deželah, pospeši,! naduniverzitetno izobraževanje mladih raziskovalcev ter povečati predmetnik v smislu, da se bo center v prihodnje bavil z večjim števi'om fizika nih problemov kaVor danes. Govo.oik je v tej zvezi omenil, da so strokovnjaki v a kviru mi/ amarskega centra doslej obravnavali fizikalno problematiko elementarnih delcev snovi, fiziko jedra v materiji, fiziko jedrske plazme in fizikalna svojstva trdnih snovi. Med letošnjim seminarjem bodo prešli na novo področje znanstvenega raziskovanja, namreč na uporabo elektronskih računalnikov (compuiers) pri obranvavanju fizikalnih problemov. Pozneje nameravajo ■ razviti tudi nekaj vprašanj v Zvezi z uvajanjem matematike v fizika'no raziskovanje snovi. Na koncu svojega nastopa se je prof. Salam zahvalil itah.anski vladi za finančno pomoč, ki jo je doslej nakazala miremarskemu centru, deželni vladi za podobno pomoč ter tržaški občini za gostoljubje v času ko center pri Miramaru še ni bil nared za vselitev. Nato je spregovoril podravnalelj centra prof. Budini, ki je poudaril zlasti pomen prisotnosti številnih slušateljev iz dežel v razvoju. Napovedal je posjtna srečanja o problemih teh dežel, tudi izven strogo znanstvenega območja, na katerih si bodo slušatelji lahko izmenjali mnenja, izkustva in predloge. Srečanja bodo izven »delovnega urnika* v samem miramarskem cen tru. Prof. Ripka je nato podrobneje razčlenil program dela za letošnji seminar ter naglasil, da na njem ne bodo obravnavali povsem novih snovi, ampak pretežno snov, ki je že kolikor toliko znana v razvitih deželah, a ki je v deželah v razvoju še ne poznajo. Glede poteka dela je prof. Ripka napovedal, da bodo mlade strokovnjake organizirali v skupine, ki jih bodo vodili izkušeni raziskovalci, ter uvedli kolikor mogoče skupinsko delo (team work). Takoj zatem je bilo prvo predavanje. Prof. Fonda s tržaške univerze je razvil temo o some mastnih (simetrijskih) pojavih v jedru snovi. Dvomesečni seminar se bo odvijal po precej živahnem programu. Sprva bodo po tri predavanja na dan, pozneje pa colo štiri. Že včeraj, na primer, so bila na sporedu tri predavanja z različnih raziskovalnih področij. FENLAI CISL in CCdL UIL FNAI) zbrali v prostorih delavske zbornice v Ul. Pomdnres 8. Sestanek se je pričel ob 17. uri In se nadaljeval do pozne ure. Razpravljali so o mnogočem, predvsem pa o stališčih lastnika podjetja, Sergasa, ki je preko naklonjenega tiska dal sporočiti, da so prejeli uslužbenci trinajsto plačo, morda kot dokaz, da uslužbenci pretiravajo, ko trdijo, da so razmere delavcev v tem zasebnem avtobusnem podjetju neurejene. V posebnem tiskovnem sporočilu so uslužbenci SAP te trditve nekoliko popravili, kaj« 13. plače, kakor tudi plače za december, uslužbenci niso prejeli v celoti, pač pa samo predujme. Mnogo Je bilo razprave na zborovanju stavkajočih o nevzdrinosti položaja, v katerem se nahajajo mestni prevozi zaradi obstoja koncesijskih zasebnih podjetij, ki delujejo mimo občinske prevozne mreže. Pridružili so se torej skupni želji sindikalnih organizacij in drugih delavcev, da bi prišlo do odprave tega pojava. V tem smislu gre poudariti tudi dejstvo, da posredujejo sindikalne organizacije pri krajevnih ln deželnih oblasteh, prav Izhajajoč iz te osnovne zahteve. Zahteva po municipalizaciji, se pravi neposredni občinski režiji prevoznih mrež med Trstom in okolico, se postavlja prej ko slej na dnevni red dela občinskih ustanov, dežele in drugih javnih organov. še pred meseci so prebivalci Proseka in Kontovela, Kampanel, Lo. njerja in Podlomjerja itd. podpisali več vlog na občinski odbor, naj kaj ukrene v tem smislu. Zahtevali so predvsem, naj se avtobusne zveze med Trstom in okolico mumicipaii-zirajo, izboljšajo in naj bodo intenzivnejše. Poleg tega pa bi se motale cene listkov na teh progah prilagoditi tarifam občinskega podjet-ja. Sedaj so namreč te tarife nekoliko višje, poleg tega pa so ugodnosti za dijake in delavce omejene. V nekaterih krajih je položaj še bolj nesmiseln, če pomislimo, da delujejo na Isti progi občinski avtobusi do neke določene točke, na primer zgornje Barkovlje, Rumena hiša, od tod dalje pa zasebna proga. Tako so potniki na progi D, ki povezuje mesto s Sv. Ano, podpisali peticijo deželnim in občinskim oblastem. V peticiji protestirajo, ker deluje proga na nenormalen način ln slabo tudi tedaj, ko bi moral promet potekati brezhibno. Sindikalna kronika beleži nadalje še napovedano vsedržavno enodnevno stavko delavcev v papirnicah. Oklicali so jo za jutrišnji dan sindikati grafičnih delavcev, ki so 12. Januarja prekinili v Rimu pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Sindikati so Sklenili tudi, da de lavci ne bodo opravljali nadur ali izrednega dela ob praznikih vse dotlej, dokler traja sindikalni spor za pogodbo. V prostorih stare delavske zbor- MED NABIRANJEM GOMOLJIK PRI BUZETU V ISTRI Tržačan s pištolo nehote ubil 18-letnega domačina niče na Largo P. Giovannl 6 bo jutri zjutraj med stavko zborovanje, na katerem bodo sindikalisti orisali trenutni položaj, ki je nastal po prekinitvi rimskih pogajanj. Za nedoločen fa6 so začeli stavko tudi uslužbenci ustanove za industrijsko področje EPIT. Sklep o stavki so uradniki in drugi uslužbenci sprejeli na shodu. Protestirali so zaradi novega pravilnika o gmotnem in juridičnem položaju uslužbencev ustanove, ki je vsekakor nesprejemljiv. na Trgu Ulpiano ter v Ul. Coro-neo (cestni odsek med ulicama Zanetil in Rismondo) od 9. do 13. ure oziroma od 8. do 13. ure, da bi tako omogočile številnim povabljenim gostom možnost, da se pripenjajo pred sodno palačo, ne da bd jim bilo treba iskali parkirna mesta, ki. jih v tistem okolju sploh ni mogoče najti. JUTRI V AVDITORIJU Ljubljanski umetniki nastopijo z eno samo predstavo v režiji Mileta Koruna kot gostje Stalnega gledališča Fragiacomo (PRI) predlaga skupno akcijo v Rimu za spremembo sklepov CIPE Republikanski svetovalec v tržaškem občinskem svetu je te dni naslovil županu Spacciniju pismo, v katerem predlaga, naj bi dal pobudo za enotno izglasovano resolucijo občinskega sveta o diskriminacijski politiki rimske vlade in medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE. Fragiacomo predlaga namreč, naj bi akcijo pri rimski vlada izvedle vse svetovalske skupine eno,m in ne samo občinski očfbor, kot se je doslej dogajalo. Fragiacomo omenja, med nerešenimi in perečimi vprašanji tržaškega gospodarstva, tudi dejstvo, da je neko znano brodarsko podjetje sklenilo naročiti gradnjo 35-tisoč tonske ladje, a je ne bo gradila ladjedelnica sv. Marka ki ima — trenutno — edini dve prosti spla-višči na svetu. Sindikati zahtevajo preiskavo v ladjedelnici Smrtna nesreča, ki je terjala življenje mladega, komaj 24-letnega delavca iz Gradeča, vzbuja v trži-ški ladjedelnici nezadovoljstvo in zaskrbljenost, ker se take nesreče zadnje čase ponavljajo preveč pogosto. Sindikalni predstavniki so že zahtevali sestanek pri gor iškem prefektu, kakor tudi pri »Intarsindu*. V okviru ciklusa predstav iz tujine in v izvirnih jezikih ter v okviru utrjenih prijateljskih odnosov, bo jutri zvečer nastopila v Avditoriju Mala drama* Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane kot gost tržaškega Stalnega gledališča. Ljubljanski gledališki umetniki se bodo ob 20.30 predstavili s komedijo mladega slovenskega avtorja pesnika Gregorja Strniše «žabe, ali parabola o ubogem in bogatem Lazarju*. Delo je pisano v verzih, poživljajo ga pesmi in je zaradi preprostosti svoje simbolizirane zgodbe lahko razumljivo tudi za tiste, ki ne razumejo slovenščine. Mala drama* je sekcija ljubljanske Drame, ki predstava javnosti sodobna eksperimentalna in avantgardna dela ter dela, ki sodijo v takoimenovano področje «gledaliških raziskav*. Za gostovanje Male drame» vlada v tržaških kulturnih krogih veliko zanimanje ne samo zaradi ugleda, ki ga uživa ljubljansko gledališče na splošno, temveč tudi zaradi zanimivosti dela samega kakor tudi in morda še najbolj zaradi režiserja Mileta Koruna, ki je med tržaško italijansko gledališko javnostjo poznan po svojo izvrstni postavit- vi klasične Ajshilove «Orestiade», s katero je ljubljanska Drama gostovala pred časom v Avditoriju in doživela prodoren uspeh pri občinstvu in kritiki. Predstava «žab» bo samo ena, zato opozarjamo tudi našo sloves sko javnost, da si pravočasno zagotovi vstopnice. Za abonente na sezono Stalnega gledališča veljajo znatni popusti. Vstopnice so v prodaji v pasoži Protti. V fotjerju Avditorija bo istočasno tudi razstava o delovanju Male drame*, ki jo je uredil scenograf Uroš Papaja. zbor «Rečanj» iz Ljes, ki ga vodi Rino Markič in pa recita.orji, ki so nastopili na prireditvi v Čedadu. O Benečiji bo govorila tudi me-deljska reportaža», ki bo na sporedu v nedeljo ob 13.30 na prvem programu radia Ljubljana. Razsežen požar dračja v Miljskih hribih Sinoči so morali gasilci nujno v Miljske hribe, kjer je kar na petih krajih izbruhnil požar. Plameni so sicer zajeli le dračje, vendar se je požar, ki je zajel kakih 100.000 kvadratnih metrov površine med Čamporami in Starimi Miljami, preveč nevarno širil. Tržaškim in »mlljskim gasilcem so prišli na pomoč tudi gasilci z jugoslovanske strani in sicer iz Hrvatinov in Kopra. Plameni so se namreč nevarno razširili tudi na jugoslovansko področje. S skupnimi salami se je gasilcem posrečilo po dveh urah trdega dela pogasiti plamene. Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden in športno društvo Sokol iz Nabrežine TV oddaja o Beneški Sloveniji Poleg tega pa so sindikalni predstavniki bili včeraj pri deželnem odborniku za zdravstvo Devetagu in zahtevali, naj bi tržaški zavod za delovno medicino izvedel posebno preiskavo o delovnem okolju in varnostnih napravah v tržiški ladjedelnici. Ljubljanska televizija bo v soboto, 16. januarja ob 19.20 prikazala oddajo «Benečija danes, Benečija jutri*, ki so jo posneli v Čedadu, 6. Januarja, ob «dnevu emigranta». Na vprašanja dopisnika RTV Ljubljana v Trstu Iva Vajgla bodo o gospodarskih in narodnostnih problemih Beneške Slovenije odgovarjali: poslanec Mario Lizzero, senator Guglielmo Pelizzo, Izidor Predan, Iris Battaino, Nadja Kriščak, Elio Vogrič, Emil čenčič in Rino Markič. Sodeloval bo tudi pevski .....mil.............................................................................. V TOREK PONOČI RAZBURLJIV LOV ZA AVTOMOBILSKIMI TATOVI Šele po ustrahovalnem streljanju v zrak se je agentom posrečilo ujeti tri Turke V torbi, ki jo je eden od ubežnikov odvrgel med begom, so našli 650 g mamila Krivdo je hotel naprtiti lovcem, v puljskem zaporu pa je dejanje priznal Kaže, da se je preiskovalnim or-1 to pod precej veliko skalo čisto in ganom posrečilo popolnoma osve-1 skrbno namazano pištolo nemške Uiti tragični dogodek, ki se Je pri- znamke Walter. Ugotovili so tudi, Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naroč nlno že sedaj I Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prej me v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 lir, mesečna pa 850 Ur. petti v nedeljo v Motovunskem gozdu pri Buzetu. Zaradi netočnih vesti pa je prišlo celo do zamenja, ve imen. Žrtev ril Ldbero Bezjak (in ne Josip) iz Mavra tičev, pač pa njegov komaj 18-letni sorodnik Josip Hrvatin. Oba sta v nedeljo nabirala gomoljike to njima se je pridružil 28-letni Franco Požar iz Videmske ulice 53 v Trstu V gozdu Je Požar potegnil lz žepa pištolo, verjetno samo zato, da bd se Izkazal pred prijateljema. Nenadoma pa je padel strel, kako in zakaj bo morala preiskava šele ugotoviti, kd Je mladega Hrvatina zadel v glavo. Ko sta Bezjak in Požar spoznala, da fantu ni več pomoči, sta se domenila, da nekako «zakrijeta» sicer nenameren umor. Pištolo sta skrbno skrila v gozdu, predstavnikom milice pa sta izjavila, da je Hrvatina ubil kak lovec. Toda obdukcija trupla ju Je razkrila. Puljski zdravnik dr. Ladavac je žrtvi potegnil iz lobanje naboj pištole kal. 9 zaradi česar Je bilo jasno, da lovci niso bil! odgovorni za fantovo tragično smrt. Buzetski miličniki so se lotih iskanja pištole, ki je morala biti nekje v gozdu. Pokosili so precej- da je nekdo pred kratkim z njo streljal. Bilo je torej jasno, da imajo v rokah orožje zločina. Požar, ki Je zaposlen v Tržaškem arzenalu, je baje po tragičnem dogodku prišel v Trst, ženi omenil, da se mu je pripetila nesreča, vzel s seboj precejšnjo vsoto denarja In se vrnil v Buzet. Po pogrebu nesrečnega Hrvatina so miličniki odpeljali v zapor njega in Bezjaka. Nihče ni hotel priznati toda dokazov je bilo dovolj in tako je Požar končno klonil. Sedaj je v pričakovanju pro-oesa priprt v puljskih zaporih. Njegova žena Je včeraj odšla v Pulj in pustila svoja dva otroka v varstvu 55-letne tašče Marije Papo por. Požar, ki seveda o tragičnem dogodku ni vedela ničesar. Tatovi v poslopju avtomobilskega kluba Neznani tatovi so vlomili skozi oddelek za pranje avtomobilov v poslopje tržaškega avtomobilskega kluba v Ul. Cumano in v vseh štirih nadstropjih Iskali denar. Vlomi- Prejšnjo noč malo pred 1. uro so številni streli spravili iz postelje stanovalce v okolici Ul. Ghega in Trento, ki so po telefonu opozarjali kvesturo na nenavaden dogodek. Medtem ko so zvonci v kvesturi brez prestanka brneli, so številne policijske patrulje šle z avtomobili na označen kraj, kjer pa je bilo praktično vse končano: pred hotelom Peru so se srečali z načelnikom letečega oddelka dr. Pe-trosinom, s podčastnikom Bianchi .jem in agentom Salzanom. Ti so z naperjenimi samokresi paziii na tri uklenjene Turke. Salzano je med nočnim obhodom opazil sumljiva človeka, ki sta na vogalu Ul. Ghega z Ul. Trento hitela vlomiti v fiat 125 bolonjske registracije. Opazil je tudi tretjega tujega človeka, ki je pajdašema z glavo dajal znake. Ko se jim je patrulja približala, so Turki jadrno dvignili pete in se razkropili. Dr. Petrosino se je pognal za tistim, ki je zbežal proti železniški postaji in ga po streljanju v zrak dohitel in uklenil v parku pred postajo. Bianchi jo r-ledil bežečemu v Ul. Ghega, Sat-zano pa tretjemu, ki je pobegnil proti Trgu Dalmacija. Tudi slednja dva sta sprožila nekaj strelo/ v zrak. Po pregledu potnih listov so a-genti patrulje letečega oddelka u-gotovili imena oseb, ki so hoteli vlomiti in verjetno ukrasti avto. Šlo je za 34-letnega Saridurana E-krema, 26-letnega Kurtsesa Ahmeta in 41-letnega Ergouogmusa Bajrama Alija iz Istanbula. Medtem ko so vse tri spravili v celico, so dr. Petrosino in drugi preglodali torbo iz plastične mase z napisom Boac, ki jo je Kurtsea odvrgel na križišču Ul. Ghega, v kateri so na veliko presenečenje odkrili mamilu tako po sestavi kakor po vonju pa dobno snov. Zadeva je torej postajala resnejša za Turke. Zaplenjeno 650 g težko snov so poverili podčastniku znanstvenega odseka kvesture Narducciju, ki se ie za analizo poslužil testa «Faurot». Podčastnik je imel kaj kmalu v rokah dokaz, da gre za opij ali hašiš. Kljub temu pa so snov poslali v ponovno natančnejšo analizo v laboratorij pokrajinske zdravstvene službe. Pri Turkih so našh preče 1 naslovov nemških krajev, ki jih bodo v prihodnjih dneh natančneje preverili. Preiskava .je ugotovila, da so Turki prišli z vlakom iz Zagreba in hoteli prenočiti v hotelu Roma. kler se niso lotili avta bolonjskega trgovca z zdravili Romana Cassi-nellija. Kaže, da so mu ukradli nekaj zdravil, ki jih je imel kot vzorce v vozilu. Aretirani Turki so se izgovarjali, da so prišli v Trst na delo. Neki tujec, tako so namreč izjavili, jim je proti vsoti 1.240 mark obljubil zaposlitev, vendar se .ie ta izognil srečanju z njimi v Trstu. Tako so sklenili prenočiti v hotelu, vendar so se tej želji odpovedali, ker bi jih soba stala 5.000 lir. Če to drži ali ne, bo skušala odkriti policija, ki priprte Turke še vedno zaslišuje. S fiatom 600 v zid Med vožnjo s fiatom 600 tržaške registracije po Lonjerski cesti je 49-letni Oliviero Furlan iz Ul. S. Pasquale iz še nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vozilom, zavozil pri št. 207 na desno in treščil v zid. Ker se je Furlan pri nesreči udaril po glavi in po kolku so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku. VČERAJ OB DVEH PONOČI V B0LJUNCU UKRADENI AVTO SO NAŠLI PRI AGIP V TRŽIČU Aretirali so tudi tri od štirih tatov 11 so v 39 predalov miz in v napravo za prodajo kave, spregledali pa Prenočnina se jim je zdela previ-so železno blagajno Tatovi so se soka, zaradi česar so Sli iz ho-šen del gozda predan »o naiU akni-1 oddaljili a 134.000 tira v žepu. > tela in se potepali po ulicah, do Policiji v Tržiču se je posrečilo komaj dobro uro po tatvini najti tatove in avtomobil, ki je bil ukraden v Boljuncu prejšnjo noč okrog ene ure. Avto fiat 1100 je njegov lastnik Guglielmo Grimaidi pustil na parkirišču v Boljuncu pri Trstu, od koder so ga odpeljali štirje mladeniči. Pri Tržiču jim je uro pozneje zmanjkalo bencina in avto so porivali do bencinske črpalke AGIP, ki deluje vso noč. Policija iz Tržiča je od daleč opazovala njih početje in ugotovila, da so morali na silo odpreti pokrov bencinske cevi. Zadeva se je policiji zdela sumljiva, pristopili so k tistemu, ki je šofi ral in ga legitimirali, čeprav se je izgovarjal, da je izgubil ključ. Ugotovili so, da je 22 letni Renzo Za-nin iz Concordia Sagittaria v Furlaniji ter da je bil brez voznega dovoljenja in avtomobilske knjižice. To je bilo dovolj, da so ga odpeljali na komisariat. Medtem pa so ostali trije pobegnili, vendar sta enega od njih poldrugo uro pozneje dva nočna paznika ustavila in odpeljala na komisariat. Bil je to 18-letni Nunzio Com-pagnoni iz Bergama. Oba skupaj sta pri zaslišanju povedala še za pa datke ostalih dveh in enega od teh, 18-letnega Luciana Arcangelija, so pozneje aretirali v Trstu, dočim je bil včeraj četrti še vedno na svobo di, čeprav so znani njegovi osebn' podatki in ne bo prišel dafeč. Vsi štirje so bili zaposleni pri podjetju Grandi Motori v Trstu. Ukradeni avto so vrnili njegovemu zakonitemu lastniku, vse štiri zlikovce pa so prijavili sodišču. KPI in rajonske konzultc KPI nadaljuje z organiziranjem javnih shodov volivcev za imena vanje novih članov rajonskih kon-zult. Jutri zvečer, ob 20. uri, ba do trije taki shodi in sicer v La njerju (za področje Lonjer - Ka-tinara), pri Sv. Sergiju in v mestnem središču. V Lonjerju, kjer ima KPI v ra jonski konzulti enega svetovalca, bo sestanek v prostorih prosvetnega društva in bo na njem spregova rila občinska svetovalka Jelka Grbec. V naselju Sv. Sergija bo shod v prostorih ljudskega doma in bo na njem spregovoril o pomenu rajonskih koozult tajnik federacije An-tonino Cuffaro. Neroden padec 99-letne ženske Čeprav je 99-letna Maria Perslco lz Ul Boccaccdo 1 že v petek popoldne padla v stanovanju, se je šele včeraj zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico. Ker ji Je dežurni zdravnik ugotovil verjetni zlom reber, so Jo sprejeli na oddelku za pljučno kirurgijo. Ce ne bo komplikacij, bo priletna Perslcova o-krevala v 20 dneh. vabita svoje člane in prijatelje na družabni večer ki bo v soboto, 16. t. m. ob 20.30 na sedežu društva. Razna obvestila V petek, 15. t. m. ob 18.30 bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 zborovanje na katero so vabljeni vsi obiskovalci za politično . socialne študije «Che Guevara«. Razpravljali bodo o dejavnosti krožka v zadnjih letih tu. di glede na pobude v prihodnjih mesecih. Ljudska prosveta S PD Tabor Opčine vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v sredo, 20. januarja ob 20. uri (prvo sklicanje) v prosvetnem domu na Opčinah. Dvo rana bo ogrevana! Odbor. * # # Prosvetno društvo «Lipa» v Bazovi. ci priredi v soboto, 16. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu v Bazovici vokal-ni koncert tržaškega okteta ki ga vodi Ivan Sancin. Vljudno vabljeni k šte. Vilni udeležbi. * » * P.d. Valentin Vodnik iz Doline prireja v petek 15 t. m. ob 20.30 Bevkovo komemoracijo s predavanjem filma Kaplan Martin Čedermac. Vljudno vabljeni, prost vstop. SPDT organizira v nedeljo, 17. t. m. avtobusni izlet v Trbiž za tečaj, r.ike in spremljevalce. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do četrtka, 14. t. m. Prosvetno društvo Prosek . Kontovel priredi v nedeljo. 17. t. m. Izlet na sneg v Kranjsko goro z avtobusom. ion BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST . Utica F. Filzl tt. 10 lat. 38101/38045 opravlja vsa bančne oosle kupuje tujo valuto Včeraitnjl odkupni devizni tečaji Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling švic. frank Franc, frank Balg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,— 110,— 12,— 172,— 170,— 23,80 42,— Včeraj-danes Gledajišča VES’ VERDI Pri blagajni gledališča (tel. 23984) se danes nadaljuje prodaja vstopnic » četrto in zadnjo predstavo Bergovt opere «Lulu» za red C v parterju ti ložah ter za red B na galerijah ti balkonih, ki bo danes ob 20.30 z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Gustav Koenig. Izvaja opera iz Essna. POLITEAMA ROSSETT1 Do vključno nedelje ponovitve glasbene komedije «Angeli in baridierar. Danes in v soboto so na programu večerne predstave ob 20.30, v nedeljo pa bosta dve predsltavi ob 16.3® in ob 20.30. Pri blagajni v pasaži P.rotti so n* prodaji vstopnice * * * Na prihodnji ((literarni soboti« v gl*, dališču Politeama Rossetti bo nastopi prof. Francesco Forte, ki bo ob 18. un predaval o aktualni temi «Okuževa-nje in napredek« AVDITORIJ Danes ob 16. uri pravljica za otroke «Fiordinandove dogodivščine«. N* slednje predstave bodo v soboto in nedeljo. * * * V petek zvečer je na sporedu enkratna predstava «Male drame« SNjek dobili speše &tvo °r8ar btinil »torij bstič »Peše Nai fradi •jotra deži. »eda, »bali kS Plažo KINU «|KIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvni avanturistični film: MEGLIO MORTO CHE VIVO Igrajo: Olint Walker, Vincent Priče, Annie Francis. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan ! Danes, ČETRTEK, 14. januarja SREČKO Sonce vzide ob 7.43 ln zatone ob 16.45 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 19.53 in zatone ob 9.15. Jutri, petek, 15. Januarja PAVEL Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.2. najnižja 4,8, ob 19. uri 8 stopinj, 7,račni tlak 1023,3 raste, veter vzhod, nlk 14 km na uro, vlaga 38.odst., nebo oblačno, morje rahlo razgibano, tem. peratura morja 8,3 stopinje. HOJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 13. Januarja 1971 se Je v Tr. stu rodilo 11 otrok umrlo Je 11 oseb. Umrli so: 71-letni Giuseppe Škerl, 21-letna Vesna Ključar por. Vocchi, 76-letni Emillo Pirnat. 69-letna Luigia KRZNA SUPER ELKUANTN1 MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Vlale XX TEL »8-31)1 Settemhre 16/111 Član vd. Candellt, 87.1etna Maria Fle. go por. Knez, 63.1etnl Lenardo Cosml-ni, 78.1etna Gisella Cozzl vd, Marcon, 65-letna Anna Kontlg, 81-letna Anto-nla Mlchelin, 96-letna Orsola Gel vd. Glraldl, 86-letni Angelo Maluta. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) AllOEsculaplo, Ul. Roma 15, 1NAM, Al Cammello, Drev. XX, Settembre 4, Alla Maddalena, lil Istrla 35, Chia. rt Crottl Ul. Tor Š. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 6.36) Busollm, Ul. P. Revoltella 41. Piz-/ul - Clgnola, Korzo Italla 14, Pren. dtnl Ul, T. Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 1, Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem Darovi in prispevki Albert Urdih se vsem, ki so hiuj^i stitall za njegovo 75-letnlco, prisoj Glasbeno matico, 1.500 za matico in 1,500 lir za Dobrodelno Družina Viktorja Grgiča lz P»d^ 18, daruje 3.000 lir za šolo spomelH NOB v Cerknem. ^ Za šolo . spomenik NOB v CerKr>»J sta darovala Luciano Sal 3JJ00 ' Franc Zupančič 1.000 lir. Skupin* .. zovcev je po sobotne.n koncertu P1;, ' J JVUUlUtill AVlIVCUf ' svetnega društva Primorec daro^1 5.000 lir za p. d. Prljnorec lz Trebč- , Namesto belega cvetja na pre- grob Vesne Ključarjeve darujejo JL ščkovi 6.000 lir za spomenik P*“ partizanom na Opčinah. SOŽALJE Zveza partizanov z Opčin 1*7*^ globoko sožalje Stanetu Ključ®" ob bridki izgubi hčerke Vesne, r ročene Vocehf. SOŽALJE PD «Tabor» z Opčin izreka f1. boko sožalje družini Ključar smrti hčerke Vesne. SOŽALJE Oh smrti svojega člana -I Ote iz Boljunca izrekata sekcUJ PSJ in Zveza bivših partizan«^. Dolini, globoko sožalje pokojnlK*2' družini. SD «11 reg« Izreka sožalje d- -ob smrti člana Josipa Ote i* ™ ljunca. GORIŠKI DNEVNIK VESTI Z ONSTRAN MEJE 1 9'* . Portorož spreminja svoje lice z velikimi preureditvenimi deli Gradnja elitnega hotela «Vesna» dobro napreduje • Priprave za gradnjo velike restavracije - Skozi mesto nova štiripasovna cesta - Moder-na ureditev kanalizacije - Nova plaža bo dolga dva kilometra * « TVMF- OB GOSTOVANJU SG S TOLSTOJEVO «MOČJO TEME» Veliko zanimanje za nocojšnji gledališki nastop v Verdiju Razgovor s tajnikom Slovenske prosvetne zveze Mundijem Košuto - Na Goriškem smo doslej nabrali okrog 450 abonmajev Občutena potreba po ustrezni, stalni gledališki dvorani Nocoj bo v goriškem Verdijevem Naši ljudje so se z navdušenjem gledališču prvič po dolgih letih slo- j odzvali naši akciji za razpis abon-venska gledališka predstava, kajti \ majev. Pri tem čutim dolžnost *#gled na spreminjajoči se Portorož z novimi gradnjami (Foto Kološa) V Portorožu nadaljujejo z veliki-"'i preureditvenimi deli, ki bodo 'l0ysem spremenila podobo tega (®jpomembnejšega slovenskega odrskega letoviškega mesta. Gradih elitnega hotela Vesna s 400 le-!*šči dobro napreduje in se bodo Prvi gosti lahko vselili predvidoma v oktobru. Hotel bo imel lasten ba-ter posebne prostore za casinč. logova posebnost pa bo tudi v da bo prek nadvoza povezan 2 r*ajsodobneje urejeno plažo. Portorož bo nadalje dobil poseben "*risj6ni dom, v katerem bo dvo-s 400 sedeži in z zunanjimi *^kend prostori z 2000 sedeži. Tak jjjjekt je nujno potreben, saj bodo ***bili v njem prostor Zavod za po-^evanje turizma, turistično dru-stvo ter razne družbeno-politdčne Or0anizacnje, ki zdaj domujejo po ^ih in večinoma neprimernih prodih po Portorožu. Investitor topljenega doma je Zavod za po-“•fcševanje turizma. Nadalje pripravljajo v Portorožu Nadnjo velike restavracije s 400 J^ranjimi in z 2000 zunanjimi se-“aži. Zgradili jo bodo na prostoru Sedanjega Jadrana, investitor pa je j'°tel Palače. Ob tem objektu bo ^oi največje plesišče na slovenski »bali. , Popolnoma bodo spremenili tudi ®J*Punalno ureditev Portoroža in Mažo. Ker bo skozi Portorož vodila štiripasovna cesta, bodo porušili kabine na sedanji plaži od Jadrana pa do križišča, kjer se odcepi cesta za Koper. Na plaži bodo zgradili en sam objekt, ki bo imel na notranji strani proti morju kabine, na zunanji strani pa razne prodaja’ne in druge prostore. Med preureditvenimi deli so tudi porušili trgovino Koloniale, ki bo imela odslej svoje prostore za hotelom Palače. Vso skrb posvečajo tudi ureditvi kanalizacije, saj je čisto morje prvi pogoj za dober obisk gostov. Kanalizacija bo urejena po najsodobnejši metodi s čistilnimi napravami. Glede štiripasovne ceste naj omenimo, da bodo za sedaj zgradili odsek Droga — ovinek pri Vesni. Cesta bo služila ne samo za promet, ampak tudi za sprehajališče in za parkiranje. Vzporedno s tem pa bodo zgradili še cesto za hotelom Palače do avtobusne postaje. Da bi pridobili čimveč prostora za plaže, so začeli graditi pred Jadranom nov obalni zid. fo končanih delih bo portoroška plaža dolga dva kilometra in najsodobneje urejena. Vsa ta dela bodo v glavnem končana do glavne turistične sezone, v načrtu pa je še vrsta drugih objektov, za katere prav sedaj tečejo pogajanja z Mednarodno banko in z drugimi investitorji. Tu gre predvsem za izgradnjo turističnega gostinskega naselja in rekreativnega centra na Bemandi-nu ter za tri večje hotele v sa mem centru Portoroža. Za odpravo večjih razlik pri odmerjanju trošarine V torek se je podžupan prof. Lonza po nalogu ing. Spacatnija sestal na občini s predsednikom tukajšnjega združenja trgovcev dr. Hausbrandtom, z ravnateljem organizacije Geppijem in z nekaterimi zastopniki tržaških detajlistov. Na sestanku so vzeli v pretres vprašanje trošarinskega davka. Da bi namreč poenotili odmerjanje trošarine, je ministrstvo za finance shmo določilo povprečno obdavčitev prizadetih vrst blaga za leto 1971, medtem ko so se s tem vprašanjem poprej ukvarjale pokrajinske komisije v sodelovanju s posameznimi občinami. Na Tržaškem so ugotovili med trošarino za leto 1970 in ustrezno obdavčitvijo za letošnje leto precejšnje razlike, tako da bd morali trgovci v nekaterih primerih krepko dvigniti cene posameznim izdelkom In proizvodom, saj se troširamskl davek redno prenaša s trgovca detajllsta na popotresni ka. Podžupan je zagotovil svoje zanl. manje in pomoč ter navedel, da je samo ministrstvo ob poenotenju stopnje trošarinskega davka priporočilo občinam, naj nemudoma sporočijo osrednjemu organu morebitne vidnejše razlike med davčnimi bremeni za leto 1970 in za leto 1971. Ministrstvo je torej že od vsega začetka Izpovedalo pripravljenost, odpraviti morebitne razlike med starimi In novimi cenami posameznih vrst blaga v prodaji na drobno. Na občini se je včeraj sestal odbor strokovnjakov z davčnega področja ter sestavil vrsto predlogov za ohranitev starih cen. Predloge so poalald ministru za finance Pretlju, pri katerem pa bo tržaška občina kratkem nastopila tudi po poetični liniji. novo veliko znižanje cen v vseh trgovinah drop v vsakem centru drop trgovine drop Trit - Ul. Dants, 12 • Gorica - Korio Italls. 82 Pordenon - visi« Cossetti 14 Videm - vla V. Veneto. 6 zadnje slovenske predstave, če nas spomin ne vara, so bile v tem gledališču v času zavezniške vojaške uprave po drugi vojni ko sta nastopili slovensko tržaško gledališče in nekatere druge dramske skupine. Nocoj se bo torej z odrskih desk tega hrama goriške gledališke kulture čula naša, slovenska beseda. Nič čudnega torej, če vlada med slovensko javnostjo v Gorici in na podeželju izredno zanimanje za nocojšnjo predstavo. Tajniku Slovenske prosvetne zveze Mundiju Košuti ene izmed ustanov, ki so pobudnice letošnje slovenske gledališke sezone v Gorici, smo postavili nekaj vprašanj v zvezi z nocojšnjo gledališko predstavo in z letošnjo sezono na splošno. Tajnik SP Z Košuta nam je na naše vprašanje o nocojšnji predstavi dejal, da je silno zadovoljen, da bomo lahko gledali igralce Tržaškega gledališča v «Verdiju» in da je to toliko pomembneje, ker je to hkrati prvi nastop Tržačanov v tej sezoni v Gorici. Že prva predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v Katoliškem domu je dokazala, da nam je uspelo privabiti slovensko publiko v prvo, z abonmaji organizirano gledališko sezono. Zaradi tega je tajnik SPZ izrazil prepričanje, da bo nocoj v Verdiju še več ljudi. V zvezi z letošnjo sezono, pri organizaciji katere sodelujejo Slovensko gledališče, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in goriška kulturna ustanova EMAC, nam je Košuta dejal, da je SPZ že pred tremi leti dala pobudo za stalno gledališko sezono v Gorici. Že takrat je zagotovila, da bo moč s pomočjo krajevnih prosvetnih društev dobiti veliko število abonmajev. Precej preglavic pa je bilo zaradi pomanjkanja u-strezne gledališke dvorane. zKo pa je tržaško Slovensko gledališče postalo javna ustanova, polnopravna s podobnimi italijanskimi kulturnimi ustanovami, se je marsikaj premaknilo na boljše. Že lani smo ustanovili koordinacijski delovni odbor med vodstvom gledališča, dveh osrednjih slovenskih prosvetnih zvez na Goriškem in EMAC. Premostili smo nekatere ovire, našli skupno rešitev z nastopi v treh dvoranah, v Verdiju, v Prosvetni dvorani, v Katoliškem domw je dejal. *Ta delovni odbor je, čeprav z določeno zamudo glede začetka gledališke sezone v Trstu, pričel z akcijo za letošnjo sezono. Po uvodni tiskovni konferenci v dvorani pokrajinskega sveta se je pričelo nabiranje abonmajev. Presegli so vsa pričakovanja, saj smo do prve predstave imeli nekaj nad 350 abonmajev, dandanes pa jih imamo že okrog 450. To je vsekakor uspeh, posebno če vemo, da ima po več letih stalnega in uspešnega nastopanja tržaški Teatro Stabile v Gorici okrog 700 abonmajev. da se javno zahvalim prizadevnim odbornikom in članom naših prosvetnih društev, da smo dosegli tak uspeh. To dokazuje pravilnost gledanja naše zveze na potrebo po gledališki sezoni. Veliko število a-bonmajev nam že narekuje nujnost prirejanja dveh predstav vsakega dela tako v Prosvetni dvorani kot v Katoliškem domu. Ker so abonenti iz vse pokrajine, precej jih je torej s podeželja, — nam je še dejal tajnik SPZ — smo poskrbeli za avtobuse, ki bodo vozili skozi vse slovenske vasi. Avtobusov se seveda lahko poslužijo tudi ljudje, ki nimajo abonmajev, vstopnice pa lahko kupijo pri blagajni». Naš razgovor je Mundi Košuta zaključil z ugotovitvijo, da bi se število abonentov in tudi drugih obiskovalcev gledaliških predstav še povečalo, če bi imelo Slovensko gledališče v Gorici stalno in primemo dvorano za nastopanje in ne bi bilo vezano na izmenična gostovanja v raznih bolj ali manj primernih dvoranah. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randac-do 10, sporoča, da bo v soboto, 16. januarja ob 18. uri običajni mesečni roditeljski sestanek. Vabljeni so starši In njihovi namestniki. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE -GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice LEV N. TOLSTOJ MOC TEME DANES, 14. JANUARJA OB 20.30 v GORICI gledališču «G. Verdi« v Se vedno se sprejemajo tudi abonmajska predplačila. VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO: Avtobus št. 1 vozi skozi: Pevmo odhod ob 19.35, Oslavje, Šte-verjan - Dvor odhod ob 19.45 — Bukovje, Podgora Avtobus št. 2 vozi skozi: Vrh odhod ob 19.45. Rupo, Peč Avtobus št. 3 vozi skozi: Doberdob odhod oh" 19.45 - Poljane Avtobus št. 4 vozi skozi: Jamlje odhod oh 19.45 — Dol Gabrje, Sovodnje, štandrež. Avtobusi se bodo ustavili na istih postajališčih kot zadnjič. ■ llllllllUllllllllllllllUluimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlllllllllHUnlllllllllllllllllllllllllllllllHOMHUllllllllllUIIIIIIIIIINMIIIlUlllllllllllllllIMlHIIIIiniillllllllllimillllllllllMIIIlOllllllllllMIIIMIIIIIIIIllllllllllllllllll OPOZORILO STARŠEV Z VRHA Če ne dobimo še enega učitelja naši otroci ne bodo hodili v šolo Robert Faganel uspešen v Pro lom V pismu šolskemu skrbniku utemeljujejo svojo zahtevo s tehtnimi dokazi Že večkrat smo pisali o težavah slovenske osnovne šole na Vrhu. Tako se že nekaj let ubadajo s problemom ureditve šolskih prostorov, saj je balo tamkajšnje šolsko poslopje res nujno potrebno popravila. Občinska uprava v Sovodnjah je napravila v tej zadevi primerne korake in dobila potreb«’ prispevek, s katerim je lahko pričela temeljito obnovo poslopja, ki bo, če ne pride vmes kaj nepredvidenega, pripravljeno za prihodnje šolsko leto, na začetku jeseni. Drugi pravtako važen problem pa je zadeva učnih moči. Prizadeti starši so se že nekajkrat obrnili do šolskega skrbnika in drugih pristojnih oblasti, da bi dobili še tretjo učno moč za to šolo, ki je potrebna zaradi boljšega pouka, saj sta dve učni moči za pet razredov res premalo. Do sedaj so na svojo zahtevo dobili le izmikajoče odgovore, ali bolje izgovore, in med drugim tudi tega, da so vložili prošnjo prepozno in da jo bodo morali ponoviti meseca maja Prizadeti starši otrok iz prvega, dragega in tretjega razreda te šole pa so se te dni ponovno zbrali in sestavili prošnjo na šolskega skrbnika v Gorici, kd so mu jo poslali dne 12. t. m. in v kateri ponavljajo svojo prošnjo za takojšnjo namestitev tretje učne moči v šoli na Vrhu. V tej prošnji navajajo naslednja dejstva, ki utemeljujejo upravičenost take zahteve: V prvih treh razredih je na tej. desno roko ter je posl' šoli 19 otrok in ena sama učna moč,! no na zdravljenju v omt učitelju je pouk otežkočen tudi za- * natoriju. to, ker se morajo otroci že v prvih ■vla Stalinem sa- razredih učiti poleg materinščine še drug jezik: v skupnem razredu se mora pouk deliti kar na tri dele. Starši ugotavljajo nadalje, da plačujejo davke kakor tisti roditelji, katerih otroci imajo pou'- v ločenih razredih in zato imajo tudi njihovi otroci pravico do enakega pouka; poleg tega navajajo, dl je pri pristojnem šolskem ravnateljstvu na razpolago ena učna moč, ki prejema redno plačo, ne da bi proučevala in ki bi jo lahko namestili na Vrhu. Tudi potreben šolski prostor za še en razred bi bil na razpolago in občinska uprava v Sovodnjah je že dala svoj pristanek za namestitev tretje učne moči od strani šolskega skrbništva na tej šoli. Ob koncu prizadeti starši ugotavljajo, da so v podobnem primeru na slovenski osnovni šoli v. Ul. Rao-dacdo v Gorica ugodili prošnji staršev za tretjo učno moč med šolskim letom. Svojo prošnjo zaključujejo z obvestilom, da bodo napovedali stavko in ne bodo več pošiljali svojih otrok k pouku, če zadeva ne bo Podjetje Tacchino bo gradilo «Briško cesto» Robert Faganel zaključuje z današnjim dnem svoio sedmo slikarsko razstavo v Gorici. V razstavišču Pro loco je oa 1 januarja pa do danes prikazal številnemu občinstvu nekaj nad i'> svojih del iz poslednjega razdobja s katerimi se nam predstavlja z novimi motivi, ki so sad njegovega stremljenja p o odkrivanju novih horizontov in nore tematike. Ko je bil pred dvema letoma zadnjič v Gorici, nam je zaupal svojo željo, da bi se spoprijel z afriškimi motivi. Ob povratku s črne celinz je razgrnil pred nas motive, ki govorijo o riegovem ponovnem vzponu S svojimi deli o plemenu Masai ter afriškem safariju se nam je prikazal v novi dimenziji, on. Faganel, ki smo ga bili vedne navajeni gledati kot pevca našega Krasa, naših marin Toda ne samo Afrika, tudi Benetke so na zamikale, kat so privabile k sebi toliko in toliko Podjetje Tacchino iz Gorice bo gradilo briško cesto od Bukovja do j Plešivega. Dražba je bila včeraj zju-1 likovnikov. V razmahu dveh let se traj, ob prisotnosti predsednika po-1 nam je predstavil z novimi moti- krajine Cbientarolija. Na njej je sodelovalo več podjetij, zmagalo je, s precejšnjim popustom, že omenjeno podjetje Tacchino, ki je gradilo v naši pokrajini in v naši deželi precej cest in ki daje zaradi tega garancijo za dobro izdelavo te ceste. Med drugimi so dražbi prisostvovali tudi podpredsednik pokrajine Waltritsch in odbornik šte-verjanske občine Terpin. Istočasno je neko podjetje iz Milana dobilo tudi dražbo za nabavo zaščitnih jeiklenih pasov s katerimi bodo opremil nekatere turistične ceste. kmalu in ugockio rešena. Zadnja pot Vide Nanut NA POVABILO P. D. «JEZERO» Odprt promet na cesti za Lazaret Pokrajinska uprava sporoča, da je na cesti od Sv. Reka do Lazareta prenehala nevarnost usadov in da je cesta spet odprta prometu. Promet poteka izmenično enosmerno. Nesreča delavca v novem pristanišču Včeraj v prvih popoldanskih urah so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 10 dneh na ortopedskem oddelku 32-letnega Alberta Moro-viiča iz VižoveJj 9, kateremu so ugotovili razne poškodbe po levi nogi, kjer si je oesekal del člena tretjega prsta, po gležnju in hrbtu. Morovič, ki se je v bolnišnico zatekel z rešilnim avtom, je povedal, da se je ponesrečil med delom v novem delu pristanišča, kjer je upravljal dvigalni stroj. Med poskusom zaviranja se je zvrnil skupno s strojem na tla. S poltovornjakom trčil v motor Prosvetarji iz Trbovelj so gostovali v Doberdobu Premajhna dvorana za vse, ki bi si radi ogledali igro cVčeraj popoldne> V Doberdobu je vladalo veliko zanimanje za gostovanje prosvetar-jev DPD tSvoboda 11» iz Trbovelj, ki so se odzvali povabilu domačega prosvetnega društva «Jezero. Zato je tudi ob tej priliki bila prosvetna dvoranica polna in veliko domačinov se je moralo vrniti~ domov ne da bi mogli videti prireditev. Mladinska dramska skupina iz Trbovelj se je preteklo soboto zvečer predstavila domačemu občinstvu z dramo Mire Štefanac polnih lutk, ki jim je samo do tega, da bi storile nekaj, kar drugim še ni uspelo storiti, kot pravi pisatelj na zečet-ku predzadnjega poglavja: »Treba je prekoračiti to Ameriko, doseči San Francisco, namočiti noge v Pacifik in se pobahati, da smo vse to storili. Kajti samo od tega živimo. Od tega, da smo storili nekaj, kar večina ljudi še ni storila in morda ne bo nikoli storila*. Maniio Cecovini je torej vsaj slogovno dokončno ubral svojo pot. S tem pa sd je naložil veliko odgovornost, zakaj »Tujec v nebesih* je vsaj po našem knjiga z velikimi literarnimi ambicijami. Upati je, da jim bo kos tudi v naslednjih delih, kot jim je bil kos v tem, ki ga lahko imamo za najbolj dognano, odčarano in nepristransko analizo a-meriške civilizacije, ki je izšla v teh povojnih letih v obliki pripovednega dela. JOSIP TAVČAR OVEN (od 21.3. do 20.4.) če ho- čete, da bodo vaši načrti uspeli, se lotite dela zgodaj. Razumevanje drage osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš položaj se iz dneva v dan boljša in utrjuje. Idealno razumevanje v družini. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Preveč si nalagate dela, zato je vse delo le površno. Ne pričakujte velikih uspehov v ljubezni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nevšečnosti v poslovnem življenju, nato se bo ozračje zjasnilo. Ne pričakujte velikih zadoščenj. LEV (od 23.7. do 22.8.) Razpoloženi boste za poslovne pogovore in HOROSKOP to izkoristite. Bodite previdni v izjavah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Star načrt boste končno izpeljali in bili zadovoljni. Motnje zdravstvenega značaja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pravilno si izberite sodelavce, kajti sicer ne boste uspeli. Dan bo poln zadoščenj, toda tudi naporov. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odlično razumevanje s poslovnimi sodelavci. V svojih sodbah skušaj- te biti čimbolj objektivni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odločno se uprite tistim, ki vam hočejo naložiti novo delo. V ljubezni ne bo preveč sreče. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Še vedno so potrebni precejšnji napori, kajti sicer ne bo šlo vse prav. Nova prijateljstva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne prevzemajte si novih obveznosti, ker so vam še stare preveč. Nekoliko pobiti boste. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Primerno vzdušje za uveljavitev izvirnih idej. Naj vas ne zavedejo prevelike obljube. Niko Kuret: Praznično leto Slovencev (3. del) Knjiga je posvečena jeseni in ljudskim običajem v tem letnem obdobju Živimo v času, ko se staro u-mika novemu, ko stare vrednote izginjajo in se moderno življenje z vsemi značilnostmi današnjih dni uveljavlja tudi na podeželju. S tem pa izginjajo ne samo stare omare iz podeželskih domov, ne samo stare pravljice in pripovedke. Industrializacija, motorizacija, pehanje za zaslužkom, želja po zabavi, vse to je pregnalo tudi stare navade in staro običaje. V odročne vasi je prav tako segel novi čas, kot v mesta, čeprav je morda tja prišel nekaj let kasneje. Toda to, kar je morda ponekod ohranjeno kot pristen domač običaj, kot domača navada, bo že jutri izginilo. In za starimi časi že kmalu ne bo vpč sledu. Slovenski etnografi si prizadevajo, da bi se stare kulturne vrednote Slovencev ohranile, da hi zap:sali vse ljudske pesmi, stare pripovedke, da bi popisali, naslikali in ohranili primerke starega o-rodja, da bd imeli vsaj podatke o starih navadah in starih šegah. Raziskovalna dela, ki so jih slovenski etnografi organizirali po osvoboditvi na podeželju so rodila svoje sadove. Zbranega je veliko gradiva, ki pa je le deloma obdelano. Ta velika naloga še čaka mlade rodove znanstvenih delavcev. Nekaj pa je tudi že storjenega, nekateri izsledki so že napisani in objavljeni. S takim uspehom se lahko ponaša tudi dr. Niko Kuret, znani slovenski etnograf. Ne bi omenjali na tem mestu njegovega obširnega dela. Omejimo se le na njegovo delo o šegah in navadah slovenskih ljudi. Pod naslovom Praznično leto Slovencev je doslej izdal že dve knjigi s prikazom navad in običajev slovenskih ljudi na našem podeželju. Zdaj imamo pred seboj tretjo knjigo tega dela, ki je torej pred zaključkom. Posvečena je jeseni. Značilno zunanjo podobo ji je dal arh. Tone Bitenc, k notranji podobi pa je prispeval svoje akademski slikar Maksim Gaspari, ki je prispeval inicialke, vinjete in umetniške priloge v svoji tako značilni in ljudskemu okusu bližji slikarski tehniki. Pisec knjige Niko Kuret je v tej knjigi, kot obeh predhodnih knjigah svojega dela zbral in podrobno opisal ljudske navade in šege. Ker je knjiga posvečena jeseni, govori v knjigi najprej o praznovanju raznih svetnikov v septembru, oktobru in novembru. Potem govori o običajih na Mihe-lovo. Posebno poglavje .je posvečeno planšarstvu, še obsežnejše ljudskim običajem ob trgatvi. Naslov nadaljnjega poglavja K vo jakem,, pove, da je tu govor o na navah mladih ljudi, ko so odhajali služit vojsko. Polšji lov je prikazan posebej. Jesensko delo na kmetih prav tako. V drugem delu knjige .je govor o posebnih dnevih. Tako .je pisatelj obdelal praznovanje dneva počitka-nede-lje, pa praznovanje godu pri Slo vencih. Kakšne navade so bile ob sejmih in kako so sejemski dan obhajali, o tem govori Kuret v samostojnem poglavju knjige. E-r.ako o običajih io praznovanju kvater, žegnan.ja it. primicij. Na koncu knjige .je ptecej široko prikazano božjepotništvo na Slovenskem in obdelano z vseh plati. Knjiga o starosvetnih šegah in navadah Slovencev je pisana po enotnem konceptu. Zato se tudi tretja knjiga ne razlikuje od prejšnjih dveh. Kuretova pripoved je Sl. Ru. (Nadaljevanje na 6. strani) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Pianist Ne-ro; 12.10 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Srebotnjak: »Kraška suita*; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra; 21.25 Skladbe davnih dob; 21.40 Melodije v polmraku; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Puccini; »La Bohčme*; 16.20 Podobe starega Trsta. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Baročna glasba; 9.00 Knjižne no- ____________ .«,*..***, IK vosti; 9.15 Filmska glasba; 9.30 21.45 Scarlatti: »La Griselda* «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Baletna glasba; 12.12, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti; 16.20 Poje Metka Štok; 16.30 Violinist Bravničar; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.45 Operne skladbe; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22,15 Romantični motivi; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 12.31 Radijska priredba; 13.15 Radijski četrtek; 14.00 Po- filodifuzija 8.00 Koncert za začetek; 8.40 Podobe in glasba; 9.10 Arhiv plošče: 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba izven sporeda; 12.30 Portret avtorja; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Modest Musorgski; »Boris Godunov*; 12.30 Kmetijski nas ve- revije GALEB ŠT. 3 Z manjšo zamudo poročamo o & 3 tržaške mladinske revije »Galeb* Ker je decembrska, je z nekaterimi prispevki posvečena božiču, L® dovika Kalan objavlja pesem »Božična noč*, od Manice Komanom je gorenjska božična legenda «J*il' nje božje*, v prevodu Stane Vinšek pa je Normana Vincenta Pea' lega »Božično darilo*. Precej j* tudi zimskih motivov tako v pte zija kot v ilustracijah. Poleg nadaljevanja povesti Franceta Bevk* »Mali upornik*, je v številki več drugega lepega branja. Tak* objavlja Angelo Cerkvenik »P1* prosto zgodbo*, Franc Roš piše 11 «Dedkovem zadnjem zobu*, Branki Rudolf pa o «Otrooih meseca* Otrokom dostopno je napisan sestavek o Ludivigu van Beethovnu <* 200-letnici njegovega rojstva, te*1 Furlanič piše v športni rubriki0 razvoju smučarskega športa splošno in v Sloveniji. Bogata P* je tokrat, in to je za to številk8 tudi najbolj pohvalno, rubrika nd*! dih sodelavcev in dopisnikov, saJ vsebuje kar 25 drobnih prispevka' v glavnem otrok s Proseka, 118 Sv. Ivana, od Sv. Barbare v skih hribih, iz Boljunca in še 18 šempolaja. Posebno razveseljivi prispevki otrok od Sv. Barbare- Številka je kot vedno bogato strirana, ne manjka pa v njej n® ugank, ki jih otroci kar pridno rt šujejo, kar je razvidno iz števil* prejetih rešitev. GLAS «KOROTANA» Z Dunaja smo prejeli 4. številk0 glasila slovenskega visokošolske!* doma »Korotan* na Dunaju, ki P urejuje p. Ivan Tomažič, tiska P* tiskarna Družbe sv. Mohorja v te lovcu. Glasilo, ki se oblikovno dno predstavlja, obravnava vef vzgojnih vprašanj s prispevki P11' matija dr. Pertla iz Maribora, 1 objavo predavanja dr. Ro:ha v č® mu itd. Več je vesti o življenju delu v domu, nekaj poročil o te vih knjigah, nekaj polemike, pa u* prehude, nekaj poročil o obisk*11 znanih osebnosti v domu, med k* terimi pisatelja Pavla Zidarja, Ivana Tomšiča, dr. Metoda Tu1® ška, dr. Toneta Zorna iz Ljubij*' ne, nadškofa Pogačnika iz Ljubljane. Še najbolj zanimiv pa t spis o gradiščanskih Hrvatih, katere pravi, da jih je danes kakih 30.000, da so podvrženi prote su raznarodovanja, da je pouk j?8' vaščine v njihovih dvojezičnih š® lah vedno bolj skrčen deloma tu® zaradi malomarnosti nekaterih u® tel jev in staršev; da je verouk, ** je v hrvaških vaseh bil vedno 8 hrvaščini, obvezno že nekaj let 8 nemščini, kot mora biti v ne*® ščini po istem zakonu tudi na K? roškem. V članku so naštete tu® nekatere narodne ustanove, s k*' terimi razpolagajo gradiščanski B8-vati, omenjeno je, de se zdaj Prl’ pravljajo pogoji, da bi tudi ff* diščanski Hrvati dobili svojo fP1" nazijo v Bortu, da so si v lanske1? letu 1970 zgradili v Željeznem 1®S ni dom, da imajo razne kulturi* skupine in pa lasten, čeprav skr? men tisk: tednik »Hrvatske no'1 ne», cerkveni list »Glasnik*, št® dentski list «Novi glas* in še «Gr® diščanski koledar*. V sestavku J* tudi rečeno, da gradiščanski te; vati politično niso razdeljsni tel koroški Slovenci, da jih na zud" predstavlja HKD, ki temelji na k8 ščanskih načelih, je pa nadstr*® karsko, da pa socialistično nas8®® jeni ljudje s to stranko niso z®8*? voljni. Člankar se vprašuje, če J8* bi bilo bolje za narodno ogrože81” manjšino, da bi iskala «enotn°s; v različnosti*, kolikor bi obe sk® pind »znali sodelovati v vseh te rodnih interesih, spoštovati dri* drugega in preprečiti nesmisel prepire*. j. k- nS7 last mssB WmmWŠL ČETRTEK, 14. JANUARJA 1971 poldanska oddaj«; 16.00 Spored za otroke; 16.23 Oddaja za mladino; 18.45 Ekonomska panorama; 19.30 Ray Charles; 20.20 Poje Ni-cola Arigliano; 21.00 Politična tribuna; 21.45 Zgodovina gledališča; 22.10 Toscanini. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.06 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gra-dimento; 14.00 Zakaj ki kako?; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako?; 19.02 Plošče; 20.10 Spored s P. Baudom; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.00 Medigra; £4JLPlo“B resne 8'asbe; 16.15 Sodobna ital. glasba, 17.25 Stranj ažurna; 18.45 Radijska igra; ti; 12.40 V ritmu koračnic; 13.3® Priporočajo vam...; 14.10 Pesetf iz mladih grl; 14.30 Operetni zs ‘Siloplast je zadovoljiva, ekipa, * tehnično dobrimi igralci, ki točno mečejo od daleč in branijo kar Oobro.j. V nedeljo čaka borovce izredna gostovanje v Padovi, kjer “odo igrali proti neposrednemu nas Orotniku za višja mesta, proti eki-Pro Pace... ‘S položajem, ki ga imamo na lestvici, je postala za nas vsaka tekma velike važnosti. Mislim pa če zmagamo v Padovi in nato “onia proti Friulani, lahko dejan-S"J> računamo na napredovan.je v v’š'o ligo.«. , en uspeh za naše košarkar je, k' je morda še večji kot prvn tn^sto na lestvici. Borovci so nam-tudi prvi na «disciplinski» lest 'lei, to se pravi, da so bili «plavn> sedaj najbolj disciplinirani igral-01 Prvenstva. «Mladen Sare ,ie napravil ve.ik Nedeljska izida: napredek in je gotovo velik up naše košarke, seveda če bo vestno, in dosledno treniral.* Borovce čaka v nedeljo odločilno srečanje za vstop v finalni del tekmovanj tega prvenstva. «Plavi» se bodo namreč spoprijeli s tržiško peterko POM. Ncdeliski izidi: POM - Grado 82:26 Bor - Don Bosco 33:32 Servolana -Italsider n.o. LESTVICA POM Bor Servolana Italsider Don Bosco Grado 1 398 241 1 242 211 1 241 224 3 221 239 4 233 259 6 223 365 Prihodnje kolo (17.1.71); Bor-POM (14.00) Servolana - Grado Italsider - Don Bosco NARAŠČAJNIKI V naraščajniškem moškem prvenstvu so poletovei ponovno prišli od zmage. «Oranžni» so se namreč oddolžili za poraz (ki so -im ga na Opčinah zadali igralci Don Bosca) z lepo in prepričljivo zmago, kar kaže, da je moštvo zopet v nekdanji dobri formi. Borovci pa so z zelo okrnjeno postavo izgubili tekmo proti Ri-ereatoriju. Neresnost nekaterih igralcev, ki se enostavno niso predstavili na igrišče, je seveda obsodbe vredna in gotovo ni najleoše 34:31 18:54 in pa je z Lloydom Adriaticom tekmo izgubili. Kljub temu ši najmlajši niso popolnoma razočarali in smo prepričani, da si bodo opomogli že v ,. prihodnjem kolu. Sobotna izida: Lloyd - Bor Ricreatori - Servolana Počiva: Inter 1904 LESTVICA 38:16 56:11 Calza Bloch B - Polet Ricreatori - Italcantieri Počiva: Calza Bioch A LESTVICA Italcantieri 5 5 0 289 94 Calza Bloch A 4 3 1 164 106 Calza Bloch B 5 2 3 132 191 Polet 5 1 4 120 207 Ricreatori 5 1 4 108 215 Prihodnje kolo (17.1.71); Italcantieri - Polet (9.30) Calza Bloch B - Calza Bloch A Počiva: Ricreatori MINIBASKET V soboto se .je v telovadnici v Ulici delja Valle začelo prvenstvo v minibasketu, na katerem nastopa tudi ekipa Bora. Borovci so se v prvem srečanju pomerili morda z najmočnejšo ekipi, prvenstva, to iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiun Ricreatori 1 1 0 56 11 2 Lloyd 1 1 0 38 16 2 Bor" 1 0 1 16 38 0 .Servolana 1 0 1 11 56 0 Inter 1904 0 0 0 0 0 0 Prihodnje kolo (17.1.71); Inter 1904 - Servolana Bor - Ricreatori (oblO. uri v telovadnici CEFAP) Počiva: Lloyd b. I. Srečanja preteklega kola je močno ovirala burja Po prisilnem počitku so spet o-ž;vela nogometna prvenstva amaterskih lig. V prvi ligi ni prišlo do presenetljivih izidov. Dvojica S. Giovanni -Aquileia še vedno vodita, medtem ko je dvojica Mariano - Vesna še vedno zasidrana na dnu lestvice. Vesna je v nedeljo igrala na do mačih tleh proti Manzaneseju. V tem srečanju so splavi* popolnoma razočarali, saj je moral vratar T.nize, že v p.p. po dve žogi v lastno mrežo. V drugem delu je sicer Vesna znižala razliko, gostje pa so bili še kar trikrat uspešni in so tako odnesli iz Križa obe točki. IZIDI: Torriano — Arsenale Pereoto — Audax Pro Romans — Fortitudo Aquileia -* Mariano S. Giovanni — Libertas Pieris — Fiumicello Vesna — Manzanese Palmanova — Cremcaffe 1:0 2:0 1:1 2:1 2:1 1:1 1:5 0:0 ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Breg in dve Borovi ekipi z obema točkama z igrišča Po novoletnem odmoru se je ponovno začelo prvenstveno tekmovanje. V moški B ligi bi morala ekipa Bora nastopiti na domačih tleh proti Portualeju iz Ravenne. Nasprot- žrtvoval. Nedeljski izidi: b’sciplinska lestvica: L Bor 2- Siloplast "■ Italcantieri ^ Castelfranco itd. 8. kola: ®°r - Siloplast Zuccheri - Pro Pace Dukeevic - Italcantieri S. Don - Don Bosco Treviso - Thiene i Lioyd A I Ricreatori 19.877 točk j Uo.Vd B Don Bosco Polet 19.875 19.851 19.845 olačilo za požrtvovalnega trenerja nlkov P» v,.801)010 “ bil° na sPre' Čerrnelja, ki je za to moštvo mnogo ! Sled’ 80 se v zadnjem tre- nutku s telegramom, v katerem obveščajo, da je večina ekipe zbolela za gripo. Sodnik je tako lahko dosodil zmago Bora na igrišču, končno besedo pa bo imela tekmovalna komisija. Ostali izidi so bili vsi predvideni. Petrarca je premočno premagala tržaški Libertas, ki se sedaj nahaja v zelo slabem položaju in mu grozi izpad. Izidi prvega povratnega kola: Italsider - Lloyd A 28:74 Don Bosco - Polet 23:28 Bor - Ricreatori 25:89 L)oyd B - Servolana 86:49 LESTVICA (naraščajniki) Italsider Bor Servolana 51:47 75:50 69:51 58:48 42:61 Castelfranco - Nastro Azz.*--65:75 LESTVICA 8 6 2 fior 8 6 2 433 385 12 S- Donš 8 5 3 545 505 10 Castro Azzurro 8 5 3 449 422 10 Pace 8 5 3 417 429 t(l castelfranco 8 4 4 482 470 3 "doplast 8 4 4 367 356 8 "Uccheri 8 4 4 461 453 8 *)°n Bosco 8 4 4 466 471 8 iNcantieri* 8 4 4 445 458 7 ®iene 8 3 5 448 450 6 °hkcevic 8 3 5 373 380 6 lreviso 8 1 7 436 488 2 " * Točko manj zaradi odpovedi tekme. Prihodnje kolo: Thiene - Zuccheri Friulana - San Donš Proce Pace PD - Bor (1100) Italcantieri - Castelfranco Uukcevic GO - Don Bosco RO Siloplast - Treviso MLAJŠI MLADINCI V brvem povratnem kolu so se "brali Borovi mlajši mladinci moč-J10 Potruditi, da so v dramatični ®krni premagali nevarno ekipo 21 Bosca. Trener Kafol pravi: «Res nismo pričakovali takšnega odpora. Fant-v! so morda podcenjevali nasprot-..'ae, kajti v prvem srečanju so ^Premagali še kar z lahkoto. Ta pkjoa pa je pokazala, da se je roba proti vsakemu nasprotniku “Oriti z vso silo.» j ‘Tudi v nedeljo je bil najboljši 7 7 7 6 8 5 7 4 8 3 7 2 7 1 6 1 585 279 430 251 425 405 346 331 312 322 278 391 285 383 243 353 Prihodnje kolo (17.1.71): Lloyd A 7 BjcreatoTV,, . .ovm Lloyd B - Don Bosco Polet - Italsider (11.00) Servolana - Bor (9.30) NARAŠČAJNIČE ; V nedeljo so odigrali prvo povratno kolo narašča jniškega ženskega prvenstva. Košarkaricam Poleta je le za las ušla zmaga v gosteh proti Calza Bloch B. Naše predstavnice so igrale dokaj zadovoljivo in so zadovoljile zaradi požrtvovalnosti in borbenosti, s čimer je seveda bil trener Tavčar zelo zadovoljen. «Dekleta so se požrtvovalno borila,* pravi Tavčar, «in so nedvomno zato zadovoljila. Žal pa nam je tudi tokrat le za las ušla zmaga. Mislim pa, da bomo tem prvenstvu prišli še do izraza.* *Bor — Portuali b.b. *Uni,pol — Čelana Ferroni — *Scaiola La Torre — ‘Tombolini Petrarca — ‘Libertas LESTVICA Petrarca 10 10 0 30 Bor 10 9 1 28 La Torre 9 7 2 21 Unipol 8 5 3 71 Ferroni ■rt?qn9 „5 4 71 Čelana 10 3 7 15 Scaiola 8 2 6 10 Libertas 9 2 7 10 Tombolini 7 1 6 10 Portuali 8 0 8 Prihodnje kolo: 2 La Torre — Bor 3:0 3:0 3:2 3:2 3:2 1 6 11 12 18 25 20 24 19 24 odpravil nevarnega tekmeca OMAI Renana, Casadio 14, Are Linea, Ba-iz Trsta. Ta ekipa je nastopila brez by Brummel, Mineili 10, Buscaglio-trenerskega vodstva, kar se ji je v | ne, CUS Milan 6, Spem 4, Bovoli tako važni tekmi tudi poznalo. Bre- brez točke. Ferroni — Tombol ini Petrarca — Unipol Čelana — Scaiola Portuab — Libertas zanke so to izrabile in njihova iz kušenost je bila že zadostna za dra goceno zmago. Bor je v Brescii osvojil dve točki ki mu bosta prav prišli v lestvici. Igra plavih je bila zelo uspešna in lahko to našo mlado ekipo uvršča mo med favorite te skupine. V drugi skupini je okrnjena postava Zarje nudila gostujočemu Mi-nelliju večji odpor, kot je bilo pričakovati. Obramba je nadomestila to, česar ni ustvaril napad. Tudi Sokol, ki je letos skoraj prenovil svoje vrste, ni igral tako podrejene vloge v Modeni proti tamkajšnji Coma, ki je brez dvoma najmočnejša ekipa skupine. Nabrežinkam primanjkuje podajačic, a tudi tolka-čice - začetnice ne morejo dati ekipi tiste napadalnosti, ki bi bila zaže-20 lena. Izidi prvega kola: Bor — ‘Ultravmc 3:0 ‘Breg - OMA 3:1 MmelR — ‘Zarja 3:0 ‘Coma — Sokol 3:0 Prihodnje kolo: B skupina Marzotto — Ultravo* Bor — Breg OMA — Primavera C skupina Galileo R. Emilia — Zarja Mineili — Coma Sokol — Lido Spina Ferrara 18 i 14 10 10 6 4 4 2 0 Začelo se je prvenstvo ženske B lige, v katerem nastopajo štiri slovenske ekipe. V B skupini sta naši predstavnici zmagali, medtem ko sta v C skupini bili poraženi. Breg je v derbiju na domačih tleh Bor-Don Bosco (mlajši mladinci): gneča okrog žoge V moški C ligi je Kras gostoval v Bergamu in bil poražen. Odločilne važnosti je bilo dolgo potova nje in seveda tudi moč domače ekipe, ki je zadala predstavnikom zgo-niške občine poraz s 3:0. Začelo se je tud) prvenstvo moške D lige. Slovenske barve brani šesterka Brega. V prvi tekmi sreča ni bila naklonjena Brežanom, ki so morali položiti orožje po štirih borbenih setih. V moški A ligi je tržaški predstavnik doživel pekoč poraz v Bo logni. Ta poraz je tako priklenil tržaškega ligaša v nižje predele lestvice. V ostalem pa je položaj ostal nespremenjen in po začetni negotovosti se .je vse izteklo tako kot lani Izidi 11. kola: •Casadio — CUS Milan 3:0 ‘Renana — Are Linea 3:0 Panini — *Baby Brummel 3:0 ‘Mineili — Spem 3:0 ‘Bumor — BuscagMone 3:1 ‘Ruini — Bovoli 3:0 LESTVICA Ruini, Panini 20 točk, Bumor 18, Prihodnje kolo: Casadio — Are Linea Ruini — Buseaglione Panini — Spem Bumor — CUS Milan Renana — Mineili Raby Brummel — Bovoli * * * Italijanska federacija je sporočila, da je zvezni trener vključil v seznam verjetnih kandidatov za sestavo državne reprezentance tudi člana Bora Klavdija Veljaka. Poleg njega sta v seznamu še Manzin in Fegino (Are Linea). f. v. LESTVICA: S. Giovanni 12 7 4 1 26 11 18 Aquileia 12 6 6 0 14 7 18 Dremcaffe 14 6 5 3 13 12 17 Manzanese 12 5 6 1 14 4 16 Pro Romans 13 4 6 3 14 14 14 Pieris 13 3 8 2 12 10 14 Pereoto 13 4 6 3 14 14 14 Fortitudo 12 4 5 3 15 11 13 Fiumicello 13 2 9 2 10 10 13 Palmanova 13 3 6 4 11 12 12 Audax 13 3 6 4 13 16 12 Torriana 14 3 5 6 11 16 11 Arsenale 12 3 4 o 11 13 10 libertas 13 2 4 7 7 14 8 Mariano 12 2 3 7 9 15 7 Vesna 13 2 3 8 8 24 7 Prihodnje kolo zaostale tekme) Libertas — Mariano S. Giovanni — Aquileia Palmanova — Percotto Fortitudo — Manzanese Arsenale — Vesna * * * V 2. amaterski ligi so odigrali nekaj zaostalih tekem, med katerimi Primorje - Itala. Tudi Primorje je v tem dvoboju popolnoma razočaralo, saj je pred domačim občinstvom klonilo Itali s klasičnim izidom 2:0. Poleg izida pa je Primorje razočaralo tudi s prikazano igro, ki je bila brez jasnih zamisli in borbenosti. Enajsterica je zaigrala res poprečno in zato ni ušla porazu. Položaj Primorja na lestvici je zato postal precej kritičen. Prihodnje kolo (zaostali tekmi) Itala — Aurisina Ronchi — S. Marco V 3. amaterski ligi je burja nadlegovala potek nedeljskega zavrtlja-ja. Odgodili so štiri tekme, eno pa so prekinili (Inter SS - Devin) v 36' p.p. V odigranih dvobojih pa je bila burja glavni protagonist, med temi tudi v kraškem derbiju med Primorjem B in Olimpije, ki se je zaključil z neodločenim izidom 1:1. Rezultat srečanja je seveda zadovoljil obe strani, ker s takimi sunki burje je bilo nemogoče igrati nogomet. SKUPINA «N» IZIDI- SKUPINA IZIDI: Roianese — Libertas Prosek 0:0 IZIDI- Rosandra — Aurisina 0:1 CRDA — Ronchi 0:0 Primorje — Itala 0:2 S. Cancian — Fogliano 1:0 Pro Farra — Giarizzole 0:0 LESTVICA: Unione — Portuale 1:0 Inter SS — Devin prek. CMM Sauro — Audax odg. Vesna B — Demarcori 0:0 LESTVICA: CMM Sauro 8 7 1 0 23 4 15 Inter SS 8 6 1 1 13 3 13 Portuale 9 5 1 3 14 12 11 Audax 8 3 3 2 12 9 9 Union 9 4 1 4 5 11 9 Primorec 8 3 1 4 17 11 7 Vesna «B» 9 1 4 4 8 11 6 Devin 8 2 1 5 9 17 6 Demarcori 9 0 5 4 3 20 5 Don Bosco 8 1 2 5 9 14 4 Virtus — Zarja Primorje B — Olimpija odg. 1:1 Bree -- Bar Veneto odg. COOP — Esperia odg. LESTVICA: Zarja 7 6 1 0 13 3 13 Libertas Prosek 9 5 2 2 20 3 12 Roianese 8 5 1 2 13 7 11 Breg 7 5 1 1 13 7 10 Virtus 7 3 2 1 11 7 9 Esperia 7 3 1 3 11 10 7 Viani 8 2 2 4 8 9 6 Primorje B 8 1 4 3 11 18 6 Olimpija 9 1 2 8 7 17 5 COOP 7 1 2 4 8 14 4 Bar Veneto 7 0 1 6 5 20 1 Prihodnje kolo (zaostala tekma) Don Bosco Primorec Rosandra 12 Itala 11 S. Anna 12 Turriaco 12 Ronchi 11 Aurisina 11 Muggesana 12 S. Cancian 12 Fogliano 12 Pro Farra 12 S. Marco 11 Primorje 12 CRDA * i Giarizzole 12 12 2 15 9 17 2 15 4 15 1 16 13 15 3 16 12 14 2 6 3 14 3 17 11 13 3 10 7 12 3 8 8 12 4 12 9 11 5 7 15 11 5 15 18 10 5 7 12 8 5 7 16 8 8 2 16 4 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 SMUČARSKI TEK V kraju Castello di Fieme je v smučarskem teku na 10 km zmagal Norvežan Harviken s časom 30’56”75. Drugi je bil Soedegren (švedska) 31'06”75, 3. Aaslund (šve.) 31’10”31, z uvrstitvijo na odlično četrto mesto s časom 31’16”08 pa je pripravil presenečenje Čehoslovak FaF stavr. Najhitrejši Italijan je bil Stel-la, ki je bil 8. s časom 31’46”30. ATLETIKA POKRAJINSKO PRVENSTVO Oskar Grgič tretji v pokrajinskem krosu Slabo so se tokrat odrezali Borovi starejši atleti Letošnje pokrajinsko prvenstvo seje zaključilo z zmagoslavjem društva Acegat, ki je tekmovanje tudi organiziralo. Njegovi atleti so namreč osvojili tri od petih naslovov in dosegli vrsto dobrih uvrstitev Ostali dve zmagi sta pripadli ekipama CUS in SGT. Kaj pa borovci? Najuspešnejši ie bil tudi tokrat Oskar Grgič, ki je zasedel tretje mesto in na splošno zadovoljil s svojim tekom. Tudi Fa-bio Ruzzier, kljub slabi uvrstitvi, ni razočaral, nasprotno v ostri konkurenci je celo premagal nekatere vidnejše dolgoprogaše. Če so najmlajši res uspešno branili Borove barve, ne moremo reči tega o starejših članih: Dušan Švab je startal prepočasi in se je uvrsti) na 10. mesto. Tudi Stojan Sancin je razočaral, saj je dospel na cilj med zadnjimi in s precej slabim časom. Cesar Vojko, od katerega sicer ne moremo pričakovati dobrih rezultatov v takih tekih, je tokrat tekel precej dobro, znak, da bo tudi leto", forma odlična. Rezutati. Naraščajniki: 1. Bravi (CUS Trst) Mlajši mladinci: 1. Curri (Acegat) 3. Oskar Grgič (Bor) Mladinci: 1. Merlato (Acegat) 12. Fabio Ruzzier (Bor) Člani (6 km): 1. Intemperante (SGT) 10. Dušan Švab (Bor) Člani (12 km); 1. Cerasari (Acegat) 12. Stojan Sancin (Bor) 13. Vojko Cesar (Bor) SANKANJE Od 22. do 31. januarja bo v Olan-gu (Valdaora) na Južnem Tirolskem svetovno sankaško prvenstvo. Prijavilo se je 20 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. OBVESTILO SPDT obvešča, da bo sestanek za nadaljevanje telovadbe za odrasle v četrtek, 14. januarja oh 20.30 v telovadnici šole F. Prešeren pri Sv. Ivanu. Prihodnje kolo (zaostale tekme) Esperia — Libertas Prosek, Viani — Virtus Primorje B — COOP Breg — Roianese Bar Veneto — Zarja B. R. * * * Na Goriškem je v skupini «L» enajsterica Sovodenj doživela izdaten poraz proti moštvu iz Podgore, medtem, ko si je Juventina s tesno zmago nad S. Lorenzom še vedno zagotovila stik z vodečim Piedi-montejem. IZIDI- Azzura — Libertas Coprfva 2:3 Moraro — Sudest 7:0 Juventina — S. Lorenzo 1:0 Medea — Pro Gorizia B 1.2 Sovodnje — Piedimonte 0:3 Audax B — Brazzanese 2:2 Počitek: Libertas Montesanto LESTVICA: Piedimonte 11 8 3 0 38 8 19 Juventina 11 8 2 1 23 7 18 Pro Gorizia B 11 6 2 3 18 16 14 Sovodnje 11 4 3 3 23 11 11 Moraro 8 4 3 1 24 9 11 S. Lorenzo 10 4 3 3 18 11 11 Lib. Capriva !) 4 3 2 16 11 11 Audax B 10 3 2 5 18 24 8 Medea 8 3 1 4 14 19 7 Brazzanese 11 1 5 5 16 27 7 Sudest 11 2 3 6 11 32 7 Azzura 10 1 1 8 9 27 3 Lib. Montesanto 9 1 1 7 7 31 2 D. R. Breg-OMA (ženska B liga): dinamičen napad Klabjanove .................................................................................................... iK-S-S-Snnn-Si- ----n 30. Prvi bataljon Istrskega odreda NeM$ka IN FAŠISTIČNA OFENZIVA PROTI I. BAT. 10 ■N KOMANDI MESTA KOPER 8. IN 9. AVGUSTA 1944 IE0P0LD KREBELJ Zaradi naše čedalje večje aktivnosti v mobilizaciji In upadih na komunikacije v okolici Kopra in drugod v Slovan-8kd Istri so začeli pripravljati Nemci in fašisti okoli 5. avgusta bhsežno ofenzivo proti Slovenski Istri, ki se je pozneje raz-“Iriia tudi proti partizanskim enotam v hrvaškem delu Istre ** Čičarije. Pred ofenzivo Je bil bataljon v vasi Trsek, medtem ko Je zadrževala komanda mesta Koper na območju Boršta {** Labor. Nemci so zaradi naših stalnih premikov le pri-Nižno vedeli kje smo. Bojim se tudi, da so z goniomelri ^kriii našo radijsko oddajno postajo in nas po njeni lokali Iskali. Bilo jim je tudi znano, da naši obveščevalci zvedo 24 vse njihove obsežnejše priprave pravočasno in nas nanje °PoeoriJo. Da bi nas presenetili, so ofenzivo pripravili v naj-tajnosti in v bolj oddaljenih postojankah, to je v Trstu 14 njegovi okolici ter v Hrvaški Istri. Presenečenje se jim |J®®r ni posrečilo, pač pa smo za njihove nakane zvedeli pozno, šele v poznih popoldanskih urah 7. avgusta. O ^Jlh nas je obvestil vodja obveščevalne točke IO Vlado Ce- bohin, ki je omenili, da so sovražne priprave končane in naj pričakujemo skorajšnji napad. Ker smo bili precej pozno obveščeni o sovražnih naklepih, se nismo mogli pravočasno pripraviti in odločiti za umik v Skadanščdno. Iz prejšnjih poročil nam Je bilo namreč znano, da je proga Divača — Pulj med Kozino in Rakitnikom skrbno zastražena, nismo pa imeli dovolj časa, da bi poizvedeli, ali so bile sovražne sile na progi tisti dan še okrepljene. Zato smo sklenili, da povečamo budnost, se močneje zavarujemo s patrolaml in ostanemo, kjer smo ter manevriramo glede na smeri sovražnega pritiska tako, da se izognemo glavnemu napadu. Popoldne in ponoči 7. avgusta 1944 smo poslali štiri pa-trole in sicer: prvo proti Sv. Antonu in Kopru, drugo proti Kubedu in Gradišču, tretjo proti Gradeni in Pregari in četrto proti Borštu in Laboram. 2e pred dnem ali zgodaj zjutraj so se patrole vrnile in poročale o premikih nemških ln fašističnih enot proti našim položajem. Takoj potem smo že slišali ropot nemških kamionov s ceste Kubed — Gradišče — Gradena Iz poročil in navzočnosti sovražnika smo sklepali, da nas nemške in fašistične čete obkoljujejo in nam bodo najprej zaprle urnik proti Hrvaški Istri ln Slavniku na črti Kubed — Gradišče — Gradena — Topolovec, potem pa udarile z več strani z močnimi bojnimi skupinami proti našim položajem z namenom, da nas obkolijo ln s svojo premočjo uničijo. Temu smo se morali izogniti za vsako ceno. Takšna je bila po naši presoji dispozicija sovražnega komandanta. NEMCEM SMO SE SPRETNO IZMIKALI Ko smo ocenili, da prodira proti nam približno štiristo do petsto sovražnih vojakov s treh strani (štab odreda Je poročal v svojem poročilu št. 1437/17 14. avgusta 1944, da je v ofenzivi sodelovalo tristo petdeset mož nemške pehote, štirideset konjenikov in štiristo fašistov. Komanda IVP*) pa je poročala 18. avgusta, da se je pohoda udeležilo šeststo Nemcev in fašistov, na nas pa jih čaka v zasedah tudi približno toliko,) sem takoj ukaza! namestniku Ivanu Bizjaku, ki je zamenjal v začetku julija Karla Veneta, naj vodi bataljon po jarku v kritju mrtvega kota čez potok Dragonjo v gozdiček imenovan Cerovioa, med potokoma Dragonjo in Stranico — zahodno od kote 402 za približno 1500 metrov — ter na prikritem mestu zasede obrambne položaje. Sam pa sem odšel z dvema borcema v izvidmiško patrolo Iz spodnjega dela vasi v zgornjega. (Trsek se deli na spodnjo in zgornjo skupino hiš. Iz zgornjega dela je dober razgled na okolico). Nameraval sem namreč osebno ugotoviti in se prepričati, iz katerih smeri prodirajo sovražne sile, oceniti njihovo moč in glede na to ter možnosti, ki jo nudi zemljišče, usmerjati manevre in akcije svoje enote, žal nisem mogel priti na razgledno točko na vrhu. Že nekje pri vasi smo se srečali z nemško patrolo na majhni razdalji. Nemoi so nas takoj napadli, vendar smo se utegnili vsi trije umakniti. Skočili smo čez neki zid ter se umikali po pobočju hriba med vino gradi in po njivah, obraslih s koruzo, za bataljonom in se mu prikrito pridružili na položaju, ne da bi nas sovražni vojaki odkrili, Nemci so prišli v vas nekaj minut po našem umiku. Njihov prihod in premik smo opazovali z naših položajev v gozdičku Cerovica, oddaljenem komaj 1500 metrov zračne razdalje s Trseka. Približno toliko so bile od nas oddaljene tudi fašistične zasede okoli Trebeš, nekoliko bolj pa proti Gradeni, vendar nas niso ne odkrili in ne napadli. Nemci, bilo jih je približno dvesto petdeset, so se zadržali nekaj ur dopoldne v Trseku. Osebno sem bil prepričan, da se bodo potem, ko bodo preiskali vas in njeno neposredno okolico, napotili proti našim položajem. Bal sem se celo, da so nas opazili. Ker pa sem hkrati vedel, da so njihove zasede tudi za našim hrbtom, smo čakali na sovražna napad in bili pripravljeni na vsakršno preizkušnjo. V primeru, če bi bilo prišlo do boja, bi se bili morali boriti do poslednjih možnosti, potem pa se prebijati čez potok Dragonjo spet proti Trseku po njegovi vzhodni strani. Res so Nemci iz Trseka krenili po poti, po kateri smo se prej mi umikali, proti potoku, toda tam so zavili proti Tre-bešam. Tik pod našimi položaji pa so spremenili smer, prekoračili mali potok in se napotili proti zaselku Pavliči ne da bi nas opazili ali sklepali, da se tam skrivamo. Ker sem se bal, da gre za morebitni sovražnikov slepilni manever, s katerim namerava odvrniti našo pozornost z glavne smeri napada in nas napasti s smeri Gradene in Trebeš, sem ukazal takoj, ko so Nemci prekoračili glavni potok in se je njihova kolona pomikala po pobočju grebena proti Pavličam, naj bataljon zapusti položaje in krene severno ob potoku Dragonji po obraslem terenu ter se neopazno vrne spet proti Trseku. Res smo se v popoldanskih urah vrnili v začudenje prebivalcev in v njihovo največje veselje spet v vas, Id nam Je bila najboljša zaščita zlasti zato, ker so jo Nemci zapustili in so bili prepričani, da nas tam več ni. Navzlic spretno izpeljanemu manevru se je vendarle zgodila tudi tokrat nesreča ali napaka, zaradi katere je izgubila življenje tovarišica Cvetka Glavinova, partizanska učiteljica lz Boršta, ki se je bila priključila našemu bataljonu nekaj dni prej. Slavko Zupančič, bataljonski pisar, pa je bil hudo ranjen v nogo. Kako je prišlo do tega? Ko se je bataljon umikal la vasi na določeno mesto, so bili na koncu kolone komisar Franc Zorc, Slavko Zupančič, kurir Marcel Pohlen, kulturni referent France Opara in Glavinova. •) Istrskega vojnega področja. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina n!^Črl0 950 Mr ~ vnaPrei' četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroča.o pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicita Italiana«. Izdaja in tiska ZTT - Trst 14. januarja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko PO PREKINITVI POGAJANJ V TEHERANU Petrolejski mogotci na zatožni klopi Ultimat zahodnim petrolejskim družbam: pogajanja z vsemi predstavniki organizacije 0PEP VERJETNO BODO GVERILCI ŠE DANES IZPUSTILI POSLANIKA BUCHERJA TEHERAN, 13. — Iranski finančni minister Amouz Egar je danes izjavil, da so se razbila tajna pogajanja med zahodnimi petrolejskimi družbami in državami Perzijskega zaliva, ki so članice organizacije OPEP (organizacija držav, ki izvažajo petrolej), to je Iranom, Irakom in Saudsko Arabijo. Pogajanja so se razbila zaradi bistvenih nesoglasij. Amouz Egar je dodal, da se delegacija Iraka in Saudske Arabije že vračata v domovino. Spor med zahodnimi petrolejskimi družbami in tremi članicami organizacije OPEP je zelo resen, ker zadeva v živo vprašanja delitve velikih dobičkov, ki jih prinaša prodaja naftnih proizvodov. Tri države Perzijskega zaliva zahtevajo, da se zviša cena surove nafte, toda petrolejske družbe se upirajo temu zahtevku, ker bi bilo v tem primeru ob velike dobičke. Pozneje se je zvedelo iz uradnega sporočila treh delegacij, da so te sklenile zahtevati sklicanje plenarne seje organizacije OPEP za prihodnji torek, 19. januarja. Ta sklep je bil sprejet zaradi odločnega stališča predstavnikov zahodnih petrolejskih družb, ki so izjavili, da so prišli v Teheran le po pojasnila, da pa niso bili pooblaščeni, da bi sprejemali kakršnekoli obveze tudi glede določitve datuma prihodnjega sestanka s prizadetimi strankami. V sporočilu treh ministrov za finance držav Perzijskega zaliva je še rečeno, da so bili Iran, Irak in Saudska Arabija pripravljeni, da posredujejo zahtevana pojasnila, toda vse se je zataknilo, ko so predstavniki petrolejskih družb odbili, da bd določili datum ponovnega sestanka. V angleških petrolejskih krogih skušajo omalovaževati pomen tega dogodka ter poudarjajo, da je imela delegacija petrolejskih družb le informativen pomen in da se bo v kratkem vrnila v Teheran neka druga delegacija. Res pa je, da ni bil še določen noben datum za ponovno srečanje. Delegacije držav Perzijskega zaliva pa so se odtočile za posredovanje Celotne organizacije OPEP. V tej to naslednje države: Alžirija, Abu Dhabi, Indonezija, Irak, Iran, Libija, Kuwait, Qatar, Saudska Arabija In Venezuela. Predstavniki držav Perzijskega zaliva so izjavili, da bodo »prejeli ustrezne ukrepe, če delegacije zahodnih petrolejskih družb ne bodo prišle v Teheran prihodnji torek. Iranski ministrski predsednik A-mir Abbas Hoveyda, ki je sedaj na državnem obisku v Franciji, je izjavil, da so se pogajanja razbila po krivdi predstavnikov zahodnih petrolejskih družb. Hoveyda je nadalje poudaril, da je treba najti rešitev, ki bi bila pravična za obe stranki. «Ni normalno — je rekel iranski državnik — da bi države proizvajalke petroleja financirale inflacijo industrijskih držav potroš-nic petrolejskih proizvodov zato, ker je cena petroleja preveč nizka:.) Sovjetskemu čelistu Mstislavu Rostropoviču prepovedana turneja po Finski MOSKVA. 13. — Sovjetskemu čelistu Mstislavu Rostropoviču so oblasti prepovedale turnejo po Finski, ki jo je programiral že pred dolgim časom. Mnogi povezujejo prepoved sovjetskih oblasti z Ro-stropovičevim prijateljstvom do znanega lanskega Nobelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina. Ro-stropovič je večkrat javno branil prijatelja Solženicina, ga sprejel v svojo »dačo» in mu nudil pomoč in mir, ki sta bila Solženicinu potrebna, da je lahko končal knjigo, ki jo jo pravkar pisal. telistovi prijatelji so izjavili, da je Rostropoviču verjetno odrekla vizum za potovanje v tujino Jeka-terina Furceva, ki je trenutno minister za kulturo. Verjetno se je hotela Furceva na ta način tuai nekoliko maščevati nad Rostropovi-čem zaradi koncerta, na katerem je nastopal pretekli teden z znanim violinistom Davidom Ojstrahom in pianistom Svjatoslavom Richterjem. Rostropoviču so skušali prepovedati, da bi nastopal, tedaj pa sta ostala dva glasbenika izjavila, da ne bosta nastopila brez čelista. Oblasti so bile tako prisiljene, da so umaknile svojo prepoved in koncert je žel velik uspeh. Organizatorji Rostropovičeve turneje so v Helsinkih potrdili, da so prejeli čelistovo sporočilo, s katerim javlja, da ne bo mogel nastopati na koncertu v Helsinkih 18. januarja in na ostalih dveh, ki so ju organizatorji pripravili v dveh drugih finskih mestih. Vendar čelist ni organizatorjem sporočil razlogov te odločitve. NAPETO STANJE NA SEVERNEM IRSKEM Fantastičen film in... igralka Rada Rassimov snema na Sardiniji suspence - film, katerega naslov je »Venus 3000». Igralka nastopa v vlogi moderne podmorske lovke, ki ae mora braniti pred čudnim zmajem, id simbolizira avtokracijo in nestrpnost Ugrabljeni švicarski poslanik Enrico Bucher Brazilske oblasti spet odložile odhod jetnikov Letalo z jetniki bi moralo vzleteti opolnoči in dospeti v Santiago de Chile zgodaj zjutraj Odložitev odhoda povzročila precej zaskrbljenosti RIO DE JANEIRO, 13. — Zdelo se je, da bo 70 političnih jetnikov še danes odpotovalo iz Brazilije in dospelo v Čile ter da bodo gverilci še danes izpustili švicarskega poslanika Enrica Bucherja, zadnji trenutek pa se .je celotna zadeva spet zapletla. Jetniki so presi>ali noč v vojaškem oporišču Gaieao ob mednarodnem letališču v Rio de Janeiru. Letalo «boeing» družbe Varig je bilo pripravljeno za vzlet, ki je bil predviden ob treh popoldne (po italijanskem času). Na letališču je bilo tudi že zbranih 35 policijskih agentov, katerih naloga je bila, da pospremijo jetnike do glavnega čilskega mesta. Predstavniki oblasti so tudi že žrebali imena desetih časnikarjev in novinarjev, ki bi smeli od blizu slediti odhodu jetnikov. Malo pred 15. uro pa je prišla vest, da so oblasti odložile odhod jetnikov, do polnoči po brazilski uri (ali do štirih zjutraj po italijanski uri). Letalo bi moralo pri- V eni sami noči je v Belfastu eksplodiralo 29 zažigalnih bomb Policija je aretirala deset oseb - Med ponedeljkom in torkom je že eksplodiralo 20 bomb vedala, zakaj nameravajo gverilci tako ravnati. Ugrabitev poslanika Jacksona je obravnaval danes tudi angleški minister za zunanje zadeve Joseph Godber, ki je izjavil: »Zaman je, da skušamo skrivati, stanje je zelo napeto in prav nič rožnato.» Poudaril je dalje, da je angleška vlada stalno povezana z urugvajsko, prvi minister Edvard Heath pa je poslal osebno poslanico urugvajskemu predsedniku. «Posebno nas skrbi,» je še dodal, »da o Jacksonu nimamo prav nobene vesti.* speti v Santiago po treh urah in 40 minutah leta. Če bo vse pote kalo v redu, bodo torej gverilci že jutri zjutraj izpustili švicarskega poslanika. Zdi se namreč, da so nekoliko popustili in sprejeli pogoj oblasti, naj bi izpustili Bucherja takoj po prihodu jetnikov v Čile in ne šele, ko bodo ti dospeli v Alžirijo. Takoj ob dospetku letala pričakujejo gverilci telefonski poziv iz Čila z uradnim sporočilom o prihodu jetnikov. Zadnja odložitev odhoda s strani brazilske vlade je povzročila precejšnjo zaskrbljenost. Govor je bil sicer tudi o okvari na letalu, vendar ta vest nii prepričala nikogar. Uveljavlja se nasprotno prepričanje, da je vlada skušala do zadnjega trenutka zavlačevati odhod jetnikov, da bi vendarle izsledila ugrabitelje in rešila ugrabljenca na podlagi zasliševanj in podatkov, ki jih je zbrala po zadnjih aretacijah gverilcev. V zadnjih dneh je namreč policija a-retirala in zaslišala vrsto oseb, ki so bile na katerikoli način povezane z gverilci. Zdi se pa, da kakih posebnih podatkov le niso dobili. Letalska družba Varig je sporočila poleg točnega časa, ki ga bo letalo potrebovalo za pot do Santia-ga in nazaj v Rio, tudi ime pilota, ki bo Carlos Homrich. Isti pilot je pred časom pospremil v Alžirijo 40 jetnikov, ki jih je brazilska vlada izpustila v zameno za ugrabljenega nemškega poslanika Von Hollebena. Tajnik čilskega poslaništva je na vprašanje časnikarjev sporočil, da je čile sklenil sDrejeti jetnike «iz človekoljubnih razlogov in da bi spoštoval čilsko tradicijo o spoštovanju pravice do političnega zatočišča*. V Južni Afriki vsake tri dni ena smrtna obsodba BONN, 13. — Nemški znanstvenik Peter Randall je pred kratkim objavil zelo zanimivo knjigo o smrinih kaznih v Južni Afriki. Iz podatkov, ki jih je Randall zbral je tako razvidno, da izvedejo v Južni Afriki polovico vseh smrtnih obsodb na svetu, poprečno vsake tri dni eno. Smrtne obsodbe izrekajo navadno vaška sodišča. Posebna strogost kazni je povezana tudi z neobičajno proceduro: domnevni krivci morajo namreč dokazati, da so nedolžni, ker jih brez dokazov imajo za krive. Večkrat se za takimi prekrški in obsodbami skrivajo tudi politični razlogi, ki ne upravičujejo vedno obsodb zaradi protidržavne dejavnosti ali zločinov. Zanimivo je pri tem, da niso nikoli obsodili na smrt belca zaradi posilstva temnopolte ženske, zelo pogosto pa se je zgodilo nasprotno in to brez vsakega »usmiljenja*. Proti teroristom se tudi uveljavlja poseben zakon, ki dovoljuje pripor za neomejen čas, ne da bi lahko obtoženec stopil pred sodišče. Po statistikah je bilo leta 1956 -66 smrtnih obsodb, leta 1966 kar 80, leta 1968 pa je število že na rastlo do 118. To pa še ne pomeni, da so vzpostavili red. ŽflLOIGRfl NEMŠKE TRGOVSKE LADJE »BRANDENBURG* Valovi Rokovskega preliva so pogoltnili 20 pomorščakov Ukrepi angleške vlade za varnost plovbe po ožini Dvajset brodolomcev «Texaco Caribbeana v domovini GENOVA, 13. - Na grško ladjo »Astipalea* so danes zjutraj vkrcali truplo 22-letnega grškega študenta Kosaotina Georgakisa, ki je 19. septembra lani naredil samomor, tako da se polil z bencinom in zažgal na genovskem trgu Matteotti. Bilo je zgodaj zjutraj in mladeniča so videli samo nekateri pometači, ki so skušali z jopiči pogasiti plamene. Mladenič je tedaj stekel po trgu in vpil: »Živela svobodna Grčija* ter «To sem naredil za svojo veliko Grčijo!* Mladeniča so nemudoma odpeljali v bolnišnico, že popoldne pa je zaradi hudih o-peilin umrl. Mladeničevo truplo je bilo do sedaj na pokopališču v Staglienu, končno pa so grške oblasti dovolile, da se izpolni zadnja mladeničeva želja. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V BEOGRADU BELFAST, 13. — Preteklo noč je v katoliški četrti Ballymurphy v Belfastu eksplodiralo kar 29 bomb. Policija je že aretirala 10 oseb, še vedno pa išče nekatere domnevne krivce. Bombe so namreč neznanci metali proti vsem britanskim vojaškim tovornjakom in vozilom, ki so ponoči patruljirali po četrti. Sploh so noči v Belfastu — in še posebno v katoliških ali mešano katoliško-protestantskdh četrtih — zelo «razgibane«. V noči med ponedeljkom in torkom je že eksplodiralo 20 bomb. Glasnik vojaških oblasti je izjavil, da so atentatorji povečini mladi ljudje, ki se skrivajo po temnih uticah in čakajo, da privozi mimo kako vojaško vozilo, v katero zaženejo zažigajmo bombo. Vzrok neredov in atentatov se pripisuje prisotnosti britanskih vojakov, ki stalno nadzirajo nekatere mestne četrti, kar predstavlja nenehno provokacijo. Vojaške oblasti se seveda Izgovarjajo, češ da je bilo atentatov ravno toliko ali še več, ko so odstranili vojake, ker so ime-tedaj katoličani in protestantje prosto pot. Podeg tega je prišlo tudi do spopadov med njimi, kar se seveda ne dogaja ob navzočnosti policije, ko se skupini združita proti britanskim vojakom. O Jacksonovi ugrabitvi v Urugvaju Zanimive izjave švedskega lovinarja in angleškega ministra za zunanje zadeve STOCKHOLM, 13. — Časnikar švedske televizije Jan Sandqvist je sporočil svojim kolegom glavnega stockholmskega dnevnika «Expres-sen» nekaj podrobnosti o pogovoru, ki ga je imel z urugvajskimi gverilci «tupamaros» v zvezi z ugrabitvijo britanskega poslanika Geoffreya Jacksona. Ob zaključku intervjuja sta mu gverilca zaupala, da bodo morda izpustili angleškega diplomata čez tri mesece, ne da bi nič zahtevali od vlade. Nista mu pa po- auiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuniniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimaiiiiUMitimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiia Zahodnonemška ladja «Brandenburg» HAMBURG, 13. — Pri brodolo-1 Grant sporočil v spodnjem domu, da mu zahodnonemške trgovske ladje | bo vlada poskrbela za varnostne u- krepe za plovbo skozi Rokavski preliv. Ti ukrepi bodo začeli veljati že v mesecu marcu. Sporočajo nadalje, da so že vsi brodolomci ladje »Brandenburg* zapustili bolnišnico. Pomorske oblasti so ugotovile, da je zaradi dveh brodolomov onesnaženih 5 morskih milj obale v bližini Folkestona. Občinske oblasti skušajo uničiti nafto z detergenti. Iz Milana pa sporočajo, da je 20 italijanskih brodolomcev tankerja «Texaco Caribbean* prispelo danes z letalom družbe BEA na letališče v Linate. Prišlece so pozdravili le funkcionarji brodarske družbe, ki so poskrbeli za njihov odhod na domove. Nekateri od preživelih brodoloma tankerja «Texaco Caribbean* so podali tisku izjave o strašnih trenutkih, ki so jih doživljali po trčenju s perujsko ladjo »Paracas*. Tržačan Mauro Vidonis, ki je opravljal na ladji službo drugega strojnika, je izjavil, da ni doživel tako strašnih trenutkov niti tedaj, ko je služil svoj vojaški rok na neki italijanski podmornici. Povedal je še, da mu je takoj po trčenju in eksploziji prišlo na misel, da zapre ventile za dovajanje nafte v ladijske stroje. »Če bi tega ne storil — je dejal — bi bila tragedija verjetno še hujša, toda ne vem če sem to storil zavestno, ali pa brezglavo.* »Brandenburg*, ki je trčila včeraj zjutraj v razbitine panamske ladje «Texaco Caribbean* v bližini angleške obale pri Folkestonu (Dover), je izgubilo življenje 20 oseb. Reševalcem se je posrečilo potegniti iz hladnih valov Rokavskega preliva 12 preživelih, strašne žaloigre (ladja se je potopila v dveh minutah), toda pogrešanih še niso našli. Iz morja so potegnili tudi nekaj trupel nesrečnih mornarjev. Oblasti so sklenile, da se preneha z iskanjem, ker je vsako upanje, da bi našli še kakega živega pomorščaka, popolnoma neutemeljeno. Glasnik brodarske družbe, kateri pripada ladja »Brandenburg* je izjavil, da je 2.700-tonska ladja skoraj gotovo trčila v razbitine ladje «Texaeo Caribbean*. Glasnik je še izjavil, da bo družba poskrbela za pomoč svojcem žrtev brodoloma. Sedaj pa se še ne more oceniti škode, ki jo je družba utrpela. Danes so potapljači podjetja »TrF nity House*, ki skrbi za varnost plovbe v Rokavskem prelivu na strani angleške obale, naleteli na kraju, kjer je prišlo do trčpnj, na tri razbitine laJlj. Za eno domnevajo, da gre za ostanke ladje »Brandenburg*. Nevarno področje so uslužbenci podjetja ogradili z vidnimi znaki. Danes je podtajnik za trgovino in industrijo v angleški vladi Antony Številno občinstvo spremlja zanimanjem predvajane filme (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Sodeč po dosedanjem poteku prvega mednarodnega filmskega festivala se je u-resničila zamisel organizatorjev spet privleči občinstvo na filmske predstave. Občinstvo namreč od sobote polni dvorane Doma sindikatov, »Ko-zore», doma mladine ter kinoteke in z rastočim zanimanjem spremlja predvajanje filmov. Za tiste, ki na mednarodnih festivalih niso imeli priložnosti videti del, ki so na programu festivala, je skoraj nemogoče, da bi videli vse filme, kajtt predstave trajajo nenehoma od zgodnjih popoldanskih ur do treh zjutraj. Ne glede na to. da so na festivalu izredno dobri filmi, moramo resnici m ljubo povedati, da je posebni naval občinstva ob predvajanju filmov z nekoliko ' bolj tsvobodnimi» in erotičnimi scenami. Producenti se dobro zavedajo, da je spolnost trenutno najprivlačnejši magnet za občinstvo, zato ne manjka *golote» celo v filmih, ki bi ničesar ne izgubili na svoji privlačnosti in vrednosti, ko bi se izpustile nekatere scene. Posebno zanimanje je sinoči vzbudi! film ameriškega režiserja Ku-bricka tOdiseja 2001». Izreden film, ki, vodi gledalca v brezkončna vse-mirska prostranstva. V prepolni dvorani, v kateri so mnogi celo PRIPRAVE ZA POLET «AP0LLA 14» NA LUNO Poskusno vzvratno štetje na Kennedyjevem rtu Vzroki neuspeha izstrelitve krožnega zvezdoznanskega observatorija CAPE KENNEDY, 13. - Na slovitem rtu so se začele priprave za bodočo izstrelitev vesoljske ladje »Apollo 14», ki bo 31. januarja ponesla na Luno kozmonavte Alana Sheparda, Stuarta Rooso in Edgarja Miitchella. Vzvratno štetje bo trajalo 'šest dni. Davi so vesoljci zasedli svoja mesta v simulatorju ter izvedli vse manevre za osvoboditev vesoljske ladje od zemeljske težnosti. Vesoljci se sedaj ne udeležujejo neposredno vzvratnega štetja. V ponedeljek bodo napravili poskus izstrelitve s »Saturnom 5» ter lunarnim modulom «Kitty Hawk». Raketa bo napolnjena z gorivom, ki ga bodo potem odstranili. V torek bo poskusna izstrelitev z vesoljci v ladji. Prvi od treh zdravniških pregledov treh kozmonavtov bodo opravili prihodnjo soboto. Shepard, Roos in Mitchell so sedaj strogo izolirani. Stike imajo samo z osebjem vesoljskega središča, od svojcev pa samo z ženami. Ta ukrep so sprejeli za radi nevarnosti obolenj, kot se je zgodilo v primeru »Apolla 13». Kot je znano, bosta stopila na Luno Shepard in Mitchell, medtem ko bo Roosa upravljal vesoljsko ladjo. Vsi moteli na Kennedyjevem rtu so že rezervirani do zadnjega mesta, iz Houstona in Washingtona pa prihajajo drug za drugim razni vesoljski funkcionarji. Jutri se bo Houstonu zaključila druga letna konferenca o selenolo-giji (znanost o Luni) na kateri je navzočih 500 znanstvenikov z vsega sveta. Dr. Gerald Taylor, ki deluje na odseku za profilaktično medicino v vesoljskem središču v Houstonu je izjavil, da so ugotovili, da ima neki vzorec Luninega prahu, ki ga je prinesel na Zemljo vesoljec Armstrong podobne lastnosti kot tekočine za razkuževanje ustne votline. Pri nobenem drugem vzorcu Luninega kamenja ali prahu niso našli podobnih lastnosti. Dr. Taylor je med drugim navedel, da je omenjeni prah uničil bakterijo «pseudo-monas aeruiginosa*, ki jo uporabljajo,, pri preskušanju razkuževalnih sredstev. Ameriški znanstvenik je pripomnil, da še ne poznajo vzrokov te lastnosti. Dr. Georg Edlington z bristolske-ga vseučilišča v Angilji je izjavil, da v vsem pregledanem materialu z Lune niso našli nobene sledi življenja, ali kakega dokaza, da je življenje nekoč obstajalo na našem naravnem satelitu. Edlington je bil sopredsednik zasedanja, ki so ga priredili v okviru konference in na katerem so strokovnjaki iz Houstona in središča za raziskave »Ames* v Kaliforniji poročali o svojem delu. V Luninem materialu so predvsem iskali sledi ogljika, toda brez uspeha. »Zaključiti je treba — so izjavili — da v Luninem materialu ni nobene snovi, ki bi bila zmožna rasti.* Kot je znano, je ogljik bistven pogoj za vsakršno življenje. Edlington pa je pristavil, da je še prezgodaj, da bi se zaključilo, da bo nemogoče najti na Luni kako sled življenja. Dr. R. Wones iz Massachusetsa je izjavil, da je Luna tisočkrat bolj suha kot Saharska puščava. Dr. Eu-gene Cameron z vseučilišča v Wi- sconsinu pa je pristavil, da pomanjkanje vode na Luni kaže verjetno na pomanjkanje rudninskih usedlin, ki so značilne za Zemljo. Brez vode so nemogoči kemični sedimenti in hidrotermične usedline. Prvi predstavljajo bistven predpogoj za železo in mangan, drugi pa za baker, svinec in cin. Ne izključujejo pa možnosti, da bi našli te kovine v notranjosti Lune, in sicer v čistem stanju. Njihova starost pa bi segala v razdobje, ko je naš satelit začel nastajati. Ustanova NASA je medtem pojasnila vzroke neuspeha izstrelitve krožnega zvezdoznanskega observatorija, ki bi ga morali izstreliti konec novembra lani. Neuspeh je povzorčila okvara enega samega eksplozivnega žeblja, ki stane vse- stali, je občinstvo spremljalo razburljivo vizijo bodočnosti, pa tudi spomin na preteklost človeštva in civilizacije. Fantastične barve do sedaj še nepoznane tehnike niso bila edina odlika tega filma, saj tudi najsodobnejša tehnika, ki je prikazana s filmom z znanstveno fantastiko, ne more presegati človeka, brez naporov katerega se sploh ne mo/rejo zamisliti take tpustolovšči-ne». Ogromno zanimanje so sinoči vzbudili med gledalci tudi filmi francoske režiserke Agnes Varda. Istočasno s prikazovanjem filmov se nadaljujejo tudi srečanja z raznimi filmskimi delavci in filmskimi igralci iz tujine. Do sedaj je Beograd obiskalo 13 tujih filmskih igralcev in igralk in 12 režiserjev iz Švedske, iz Zahodne Nemčije, Bolgarije, Češke, Velike Britanije, Maroka, Francije, Poljske, ZDA in SZ. Danes so odpotovali iz Beograda igralka Maria Schell in njen mož režiser Relin ter trancoska igralka Corinne Marchand, ena od protagonistk filma *Borsalino*. Pred tem so se na tiskovni konferenci pogovorili z novinarji in z gledalci ter pri tem izrazili svoje zadovoljstvo z na festivalu prikazanimi filmi. B. B. WINSTON - SALEM, 13. — Policija je danes spet vdrla v sedež organizacije »Black Panthers« ln zaplenila nekaj orožja Aretirala je 22-letnega temnopoltega Gradyja Fulilarja Ln 15-letnega dečka. Policija je najprej obkrožila stavbo Ln ukazala pripadnikom črnske organizacije, naj nemudoma zapustijo poslopje. Ker ukaza niso spoštovali, so agenti nastopili s solail-ndml bombami in nato s silo vdrti v sedež. NEW YORK, 13. — Neznand so danes povzročiti z zažigalniml bom- Podčastnik Granora je dejal, da verjetno ne bo plul več z ladjami p® svetu, čeprav ni popolnoma izključil te možnosti. Granora je preži- j vel zares zelo hude trenutke. Eksplozija ga je vrgla s postelje. Oblečen v pižamo je zdrvel na palubo ter takoj ugotovil, da je ladja obs