fttev. 50. * Ljubljana, dne 27. decembra 1935. Leto XVII. izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št I4.1!)4. ncvc vero Leto, ki nam ni prineslo dobrot, se sklanja na zaton. Prineslo nam je obilo udarcev, dalo nam je dovolj razočaranj, zato ne bomo žalovali za njim. Ne bomo žalovali, a tudi ne bomo obupavali ob pogledu v bodočnost. Za pametnega človeka je vse, kar doživlja, vedno neprekinjena šola. Včasih so nauki trdi, včasih tudi dragi, vedno pa koristijo, ako jih človek hoče prav razumeti in se ravnati po njih. Za nas kmetske ljudi je v tem oziru bilo to leto bogato. Slovenec, zlasti pa slovenski kmetski človek se je navzel v dolgih stoletjih podjarmljenosti in odvisnosti mnogih slabih lastnosti, ki ga ovirajo v razmahu in razvoju. Poglavitna in najslabša pa je pomanjkanje vere vase in v lastno silo. Vedno bi se na koga naslanjal, vedno bi hotel biti komu pokoren. ' Spričo nekdanjih razmer, ki smo živeli v njih, je ta poteza slovenskega značaja razumljiva. Država nam je bila tuja in tisti, ki so jo vodili in vladali, so nam bili tujci. Ti ljudje niso nikdar želeli naše samozavesti, ampak so zahtevali od nas samo pokorščine, šli so celo tako daleč, da so zahtevali od nas, naj molimo za svoje tlačitelje. Naravno je bilo, da je slovenski človek tako državo zavestno ali podzavestno sovražil, čeprav ji je bil na zunaj vdan. Ta dolgotrajna, po položaju samem povzročena razdvojenost, v kakršni je slovenski narod moral živeti, mu je, kakor rečeno, vtisnila v njegov značaj poseben pečat. S prevratom pa so se zunanje razmere čez noč spremenile. Pogoji za pojmovanje države in razmerja med državljani in državo so postali čez noč popolnoma drugačni. Iz prejšnjih podjarmljencev smo Slovenci nenadoma postali svoboden državni narod, poklican pred čisto nove naloge. Država nam ni bila več tuja nasilnica, ampak lastna mati, ki ni v nas videla nič več »podanikov in podložnikov,« temveč svobodne državljane. Zdaj ni šlo več za slepo pokorščino in prikrit odpor proti tujcem, ampak za spoštovanje in ljubezen do države, ki smo jo sami hoteli in je torej naša last. Nekdaj smo priznavali oblast, ker smo jo morali, v lastni državi jo spoštujemo iz naše svobodne volje, ker vemo, da v oblasti in v državnem redu v narodni državi spoštujemo hkratu — sebe! Nekdaj smo se ravnali po zakonih radi nasilne pokorščine, v lastni državi želimo spoštovati zakon zato, ker vemo, da je iz nas postavljen nam v zaščito. V tem je bistvena razlika med podjarmi jenim in svobodnim državnim narodom: Prvemu je priznavanje avtoritete suženjska dolžnost, drugemu izraz svobodne volje in narodnega ter državljanskega ponosa. Mi kmetje smo se v narodni državi tega vedno zavedali in smo tudi v tem praveu uravnavali svoje gospodarsko, kulturno in v JVcvc leio? politično delo. Nikdar nismo pridigali slepe, suženjske pokorščine, ampak smo vedno na-glašali, da spoštujemo in priznavamo avtoriteto v lastni državi radi lastnega človečan-stva, ki naj bo po naši svobodni volji vtele-šeno in upodobljeno v tej najvišji narodni tvorbi. Zato je tudi naše stališče do države izza njene ustanovitve do danes ostalo vedno isto in se niti ne more spremeniti. Drugače je v političnem življenju nekaterih drugih strani. Tam ni država izraz svobodne narodove volje, ampak sredstvo za oblast. Zato je priznavana slepo, dokler zahteva slepo pokorščino in dovoljuje tudi po-edinim oblastnikom zahtevati samo slepo, brezpogojno pokorščino od državljanov, ki so v tem primeru le slabotna raja. Mi vemo, da je v narodni državi tako pojmovanje škodljivo narodu in državi, vendar se nam dozdeva, da hočejo nekateri tudi pri nas poskusiti uvajati to pojmovanje. To pa nikakor ni v korist državi niti v korist narodu. Tako pojmovanje škoduje ugledu države same in ureditvi njenega razvoja na znotraj, pa tudi njenemu ugledu in vplivu na zunaj. Močno pa tudi škoduje neobhodno potrebni povezanosti med državo in državljani. V teh namreč začne pojemati ljubezen do države, ker ne čutijo več v njej izraza lastne moči, ampak gledajo le silo, ki jih stiska. Zato začno napake posameznikov in vse nadloge, Z današnjo številko zaključuje naš list svoje sedemnajsto leto. Sedemnajst let, malo v življenju po-edinca, a že častitljiva doba v življenju političnega lista. Bilo je mnogo bojev, mnogo težav, obilo razočaranj, pa tudi dokaj veselih uspehov v teh sedemnajstih letih. Eno pa je, kar nas posebno bodri: „ Vseh 17 let je Kmetski list dosledno in vztrajno branil interese kmetskega človeka in edini visoko dvigal zastavo naše stare pravde. Kar se je okrog njega navihralo slabega, kar je hotelo v našem gibanju uveljavljati sebične namene in osebne koristi, to je seveda moralo odpasti in izginiti. Naše gibanje je gibanje zdrave, narodove krepke volje in moči. Kar pa je bilo zdravega in trdnega, je ostalo in bo ostalo. Za nami rase mlad rod, nov rod, ki bo v borbi preskusen in utrjen nadaljeval, kar smo mi začeli. Zato z zaupanjem gledamo v bodočnost in gremo s zaletom in ponosom v 18. leto. Vse, ki so dobre volje, vabimo v naš krog. Vsak kmetski človek, pa naj živi kjerkoli, naj se zaveda, da je samo Kmetski list — njegov list! ki jih tarejo v kateremkoli oziru, pripisovati državi in jo delati odgovorno zanje. že v ugodnih političnih in gospodarskih razmerah je tako stanje nezdravo. Naravnost usodno pa lahko postane v času kriz in pre-tresljajev, kakršne doživlja naša doba. Kdor torej želi sam sebi in svoji narodni državi dobro, mora po svojih močeh delovati na to, da se ta škodljiva miselnost nikdar več ne vrne. Privzgojena nam je bila v času odvisnosti s pomočjo tujih sil, ki so nam bile vedno .sovražne. Kakor tedaj, so nam sovražne tudi danes. Zato jih moramo zavreči, odkloniti in se dosledno boriti proti njim. Posameznik takemu boju ni kos in tudi ne more zmagati. Uspeh je zagotovljen 5e v složni skupnosti. Vsi kmetski ljudje se moramo strniti in se postaviti odločno v brambo za državo in zase. Tu ni dovolj reči: »Bodo že gospodje opravili!« Ne, če mi sami ne bomo poskrbeli, ne bo poskrbel nihče. Zlepa noben stan m tako izpostavljen izmozgavanju in izkoriščanju kakor vprav kmetski stan z vsem podeželjem. Zato pa je tudi za kmetskega človeka najbolj važno, da postane in ostane država na oni višini, ki odgovarja morju zanjo prelite krvi. Z vero vase in v lastno silo odstranimo torej s sebe in svoje okolice vse staro slato in gnilo. Potem smo lahko prepričani, da n.im bo novo leto prineslo uspehov, ki si jih želimo, in takega življenja, ki ga narod pričakuje in zasluži. Majhen narod smo in reven kmetski narod. Zato je tudi naš tisk skromen kakor vse naše življenje. Za nami ni denarja tuje gospode, pri nas rase vse iz lastne sile. Zato pa je naš list tudi res neodvisen. Pokoravati se mora le državnim zakonom, nikoli pa ne komandi denarne gospode! Taki smo bili in tako bomo ostali! Rajši malo in dobro, pa da je to res naše in pošteno, kakor pa da bi bili razkošni in napihnjeni, zraven pa objestni gospodi pokorni. Ne banke, n. kapitalistične družbe, ampak trdi kmetski žulji so temelj, na katerega zidamo. Zato pa vemo, da poj de z nami slovenska vas, da pojde z nami vse, kar pošteno kmetsko misli. V novem letniku bomo Kmetski list kolikor mogoče pomladili in osvežili, da bo res pravi ljudski list. že po opremi bo svež, še bolj pa po vsebini. Poskrbljeno je, da bomo poleg političnih in poučnih člankov in sestavkov objavljali vedno dovolj novic, poročil o naših ljudeh v tujini, zraven pa tudi spise in članke o gospodarstvu, gospodinjstvu itd. Vsakdo bo našel kaj zase. Seveda ne bomo pozabili kmetskih fantov in deklet, pa tudi Sedemiia/sf Zei S rečno in blagoslooSjemo nooo leto 1936 svojim naro&nilcom, dopisnikom . ... in poslovnim prijateljem eelita uredniStOO in upraoa ne poslov in onih, ki jim gruda ni mogla dati kruha in so morali v mesto, v tovarne ali v rudnike. Za vse bo v našem listu prostora in vedno bomo branili pravice socialno in gospodarsko šibkih in zatiranih. Kot čisto novo uvedemo zaglavje Mlada greda, ki bo namenjeno našim kmetskim otrokom. Zanje doslej v listu ni bilo določenega nobenega prostora, odslej pa bo tudi ta pomanjkljivost odstranjena. Skrbna teta Meta bo kramljala z malimi, jim pisala pesmi in povesti, delila pridnim nagrade in skrbela za to, da se bodo tudi naši otroci počutili v Kmetskem listu doma. Ako pomislite, kaj vse stori gospoda za otroški tisk, potem boste gotovo to novost toplo pozdravili. Kolikor hujše pritiska gospodarska beda, toliko bolj se množe primeri, da se podeželski ljudje ukvarjajo s ponarejenim denarjem. Prepričani smo, da se v večini primerov ne zavedajo, kakšno krivico delajo s tem sebi, svoji okolici in državi, zato naij veljajo te besede vsem in vsakomur, da ne bo poleg drugih bridkosti še novega gorja. Vprašanje denarja in njegove vrednosti je jako zamotano, zato ne bomo tu razpravljali o njem. Dovolj je, če povemo, da je denar v vsaki državi edino zakonito plačilno sredstvo. (Ceki, menice itd. so prav za prav tudi denar, ki pa je vezan na določene pogoje in rok!) Za svoj denar država jamči doma in s posebnimi zakoni, predpisi in mednarodnimi dogovori čuva njegovo vrednost zlasti tudi na zunaj v mednarodnem prometu. Niti kovanci niti bankovci ne pomenijo sami po sebi skoraj nobene vrednosti, ampak so toliko in toliko vredni šele v okviru zakonov in na podlagi državnega jamstva. Za ponarejen denar pa seveda država ne jamči in torej ni vreden nič. Denar, ponarejen v večjih množinah, lahko škoduje državnemu ugledu in kreditu doma in Da bomo razumeli sodobno kmetsko ženo, 6e moramo ozreti v preteklost, na prilike in okolnosti, v katerih je živela nekoč, na razne vplive, na duh časa in končno na posledice. Žena je bila v vseh časih zapostavljena, kmetska rav-notako kot meščanska. Ker je telesno šibkejša, si jo je mož podjarmil. Bila je orodje v njegovih rokah. V njej je gledal mož le delavno moč in stroj za razmnoževanje človeškega rodu, kvečjemu še sredstvo za povečanje premoženja potom dote. (Ta navada je še danes v veljavi.) Niti vzgoje otrok niso zaupali ženi v starem veku. Pri nekaterih narodih se je vzdrževalo mnenje, da ženska nima duše. Prištevali so jo torej k živalim. Ne smemo se čuditi potem, da so tudi ravnali z njo kot z živaljo. Znano je, da na Kitajskem še danes ne sme jesti žena z možem za isto mizo. Šele Kristus je z reformo zboljšal položaj ženi. Dvignil jo je na višino človeka. Priznal jo je za enakovredno možu. Po materi božji je dvignil ugled žene-matere. Vendar je telesno, duševno in socialno slaba ostala žena tudi v srednjem veku. Poprišče ženinega dela je bilo omejeno le na dom. Dočim je v starem veku tudi poljska 'dela kolikor jih je bilo opravljala največ žena eama, medtem ko je mož pohajkoval in hodil na Tudi povestim bomo posvetili vso pažnjo in bo glavni podlistek izhajal tako, da si vsak čitatelj iz njega lahko ob koncu leta da vezati knjigo, ki bo obsegala nad 200 strani in bo po vsebini res bogata, že sama taka knjiga stane danes več kot Din 30-—. Mi pa z ozirom na težavni položaj našega kmetskega človeka ne bomo naročnine prav nič povišali. Vzlic vsem žrtvam, ki jih zahteva list, ostane naročnina ista, namreč Din 30—. Zato pa vsi v naš krog! Vsakdo naj poskrbi v krogu svojih znancev in prijateljev kar največ novih naročnikov. V slogi je moč in združeni bomo zmagali. Vsem tedaj veljaj: KDOR RES JE KMET, POŠTEN IN ČIST, NAROČA SI LE — KMETSKI LIST! v tujini, v manjših množinah, za kakršne navadno gre pri nas, pa vsaj tistim, ki za goljufiv denar dajo pošteno blago. V vsakem primeru je torej ponarejanje denarja grda goljufija, nikdar in nikakor pa ni mogoče z njim doseči tega, kar marsikdo v nevednosti misli, češ: »če bi izdelali dovolj de-nirja, pa bi bilo vse dobro!« Narobe, to položaj samo poslabša! V obrambo sebe in državljanov zato tudi vsaka država ponarejanje in zavestno razpefavanje takega denarja strogo kaznuje. Kdor se torej s tem poslom v tej ali oni obliki peča, škoduje tudi sam sebi. Prej ali slej mu oblast brez dvoma pride na sled in ga zgrabi za vrat. Vemo in čutimo, da je danes življenje bridko, toda taka sredstva ne pomenijo pomoči. Samo delo in združen napor, da odstranimo iz javnega življenja vse, kar je slabega in kvarnega, nas more rešiti. Ponarejen denar nam pa prav taliko pomaga, kakor ljubezen tiste gospode, ki se pred volitvami kmetu dobrika, po volitvah ga pa niti poznati noče. Samo poštena kmetska zavednost v organizirani skupnosti vseh delovnih sil nepokvarjenega kmetskega človeka je tista lestev, po kateri se lahko rešimo propasti in pogina. lov. Večje življenjske potrebe so tudi gospodinjske opravke pomnožile. Pehala se je od zore do mraka s hišnimi opravili, z otroci, s svinjami in z živino. Če se je pred delom hotela oddahniti, je brž nanjo zarjovel mož ali tast pa tudi oče. še od lenobe boš segnila. Zabičevali so kmetskim ženam in dekletom, da je delo edini namen in cilj njihovem življenju. Tako je v delu kmalu vsaka mlada ženska otopela, da ni čutila nobenih želja in nobenih potreb več. Življenje zunaj domačega plotu je bilo dolgo časa kmetskemu žen-stvu neznano. Niso se zanimale zanj, ker jim je to bilo zabranjeno. Če je katera kje postala in prisluhnila pogovorom, jo je brž kdo nahrulil: »ali nimaš nobenega dela«, »ali so ti noge pri-mrznile«. S takimi in podobnimi ljubeznivostmi so ubili v ženski še ono malo zanimanje za življenje v svetu, kolikor ga je imela. Navajena odrekanja, se je odrekla tudi temu in se zatekla v cerkev, kjer ji ni nihče ničesar oporekal in odkoder je nikdo ni podil. Molitev je postala njena edina tolažba, cerkev edino zavetišče. Ni čudno, da se je Bogu vsa predala in mu dopri-našala celo materialne žrtve. Posledica tega je bila. da je postala nezaupljiva in boječa napram ljudem. Vse svoje želje, svoje križe in težave je zaupala le Bogu, ker pri ljudeh ni našla razumevanja zanje, ker je povsod naletela le na odpor in zasmehovanje. Tudi hinavščina, ki je tipična ženska lastnost, se je pojavila kot posledica grdega ravnanja z ženo. Morala se je pač pretvarjati, ker bi se sicer ne mogla preriti skozi življenjske težave. Duševna zaostalost je tudi ena kvarnih posledic napačne ženske vzgoje. Moški so hodili po svetu, opazovali najrazličnejše pojave, o njih razmišljali in se tako umsko razvijali. Ženska je, nasprotno, priklenjena na dom, opravljala enolično delo, pri katerem ji ni bilo treba nič misliti. Odpadla je torej vsaka prilika, da bi se duševno pomaknila naprej. V tem tiči glavni, ako ne edini vzrok ženske duševne zaostalosti. V 17. stoletju so vendarle ljudje začeli odpirat oči. Našli so se pred izbiro: ali se gleda na ženo kot na poedinlto, od katere vzgoje je odvisna stopnja napredka generaeije, katero ustvarja, ali pa se pozabi na njo in na naraščaj, ki ga daje. To vprašanje se je sicer pojavilo v mestih, vendar pa je bilo enako važno za kmetsko ženo, ker je usoda obeh tesno spojena. Niso vedeli ali bi ženo priznali za svobodno tovarišico in pomočnico možu, ali bi se še dalje sklicevali na svoje pravice in ji zabranili stavljati predloge in vplivat posredno al neposredno na njih delo v domačem, kakor v javnem življenju. Nastane vprašanje, kako korist so imeli ljudje od tega, če je žena ostala slaba, naklonjena praznoverju predsodkom in nezaupljivosti. Stvarno svobodo je prinesla ženi francoska revolucija. V načelih božanske pravice: bratstva, enakosti, svobode, je žena ugledala zvezdo vodnico v bodočnost. Od tedaj datira tkzv. emancipacija. V poznejših letih je \ borbi z moškim spoznala, da je v borbi z življenjem neobhodno potrebna vztrajnost, požrtvovalnost in v tekmi z njim tudi dokazala, da je čvrsta, da ima močno voljo in treznega duha. V vojnem času, ko so naše kmetske žene v odsotnosti moških same vodile gospodarstvo in upravljale domove, so dovolj pokazale kaj zmorejo. ft/esipamw*.csl velesil Po svetovni vojni je bila ustanovljena v švicarskem mestu Ženevi Zveza držav ali Društvo narodov zato, da bi mogle njegove članiee uspešneje braniti svojo svobodo, neodvisnost in nedotakljivost državnih meja ter zagotoviti splošen mir med narodi. Ta lep cilj naj bi Društvo narodov doseglo na ta način, da bi se spravile na napadalca vse druge države ter ga z lepa ali zgrda prisilile, da od vojne odneha. Italija je "lanica Društva narodov. Abesiniia tudi. Italiia je brez pravega razloga napadla Abesinijo. Zoper Italijo je Društvo narodov proglasilo sankcije, ^o je, prepovedalo je izvoz v Italijo vseh nmh sirovin in predmetov, ki se porabljajo za vojno. Zaradi neuspešnosti sedanjih kazni, bi se morale sankcije poostriti in predvsem prepovedati izvoz premoga in petroleja. Težo dosedanjih sankcij občuti najbolj Jugoslavija. Prepoved izvoza premoga in petroleja pa bi zadela najhuje Anglijo in Francijo. Da bi do tega ne prišlo, sta vladi omenjenih velesil izdelali mirovni predlog, ki je Italiji nudil nič manj kot polovico — Abesinije, napadene države-članice Društva narodov, ki W jo morale ščititi zlasti velesile. Cel svet se je tej nesramnosti uprl in angleški zunanji minister je moral podati ostavko zaradi ogorčenja angleškega naroda. Krepak odgovor na take verolomne predloge je dala tudi sama Abesinija, ki je te dni pričela z ostro ofenzivo na severni fronti ter italijanski armadi prizadejala nekaj hudih porazov. Abesinija namreč dobro ve, da je kljub Društvu narodov največje jamstvo svobode in neodvisnosti močna armada in jeklena pest. Pred njo in samo pred njo imajo tudi velesile spoštovanje. Francosko-angleški predlog je seveda propadel in v Ženevi ga je Društvo narodov položilo med zaprašene akte. ftaiiifpefeii den®w Kmel&ha žezia. v p^ežeMosfi Tvošavina na. vino in vinski mošt Uvedba banovinske in občinske trošarine na vino in vinski mošt je vzdignila mnogo protestov, tako s strani gostilničarjev, kakor tudi s strani vinogradnikov. Ce pogledama v »Službeni list Dravske banovine« opazimo, da znašata pri večini podeželskih občin banovinska in občinska trošarina skupno 2 dinarja za liter, pri mestnih občinah celo 2'50 dinarja. Redki so primeri, kijer bi imele občine nižjo trošarino od enega dinarja za liter vina in vinskega mošta. Nekaj jih je, toda prepričan sem, da znižana občinska trošarina na 0'75 ali celo 0.50 dinarja ni šla v korist vinogradnika, nego jo ge zgolj pripisati uvidevnosti članov občinskega odbora, ki so v nekaterih krajih ali hoteli koristiti gostilničarjem, v nekaterih pa so predvidevali, da bo razlika 25, oziroma 50 par zvišala ceno vino, ko bo vinogradnik prodajal svoj vinski pridelek. Zamišljeno delo je bilo dobro le v drugem primeru, vendar se praktično ni moglo uresničiti, ker še pri nas vinska trgovina ni organizirana. Organiziranje vinske prodaje bi bil predpogoj za višjo ceno slovenskega vina, posebno vin pri vinogradnikih-kmetih, ki imajo le manjše gorice, posajene z različnimi sortami, ki jih radi malenkostne množine ob trgatvi ni mogoče sortirati, kakor to lahko delajo večji vinogradniki, kateri tudi svoja vina prodajajo po mnogo povoljnejših cenah. — 2e od trgatve sem čitam v poročilih o vinskih kupčijah ceno vinu od 2—3 dinarje, katera cena je mnogo prenizka in kmet-vinogradnik, ki je v glavnem prodajalec teh vin, je občutno udarjen. Letošnje leto, ko je bila v splošnem dobra vinska letina, tudi kakovostno še ne slaba, nam je zopetni dokaz, da je treba zaradi vinske kupčije nekaj pozitivnega ukreniti. Za precejšen del slovenskih kmetov v Slovenskih goricah, v Halozah, na Dolenjskem, v Beli Krajini itd. je to 2)va svetova Boj med državo in cerkvijo v Nemčiji Edina sila, ki se je v Nemčiji upala Hitlerju postaviti kolikor toliko po robu, je bila cerkev, zlasti pa katoliška cerkev. Sicer je Hitler dosegel sporazum z Vatikanom, vendar vzlic medsebojni pogodbi napetost ni pojenjala. Rekli bi, da se je celo poostrila, zlasti v vseh onih točkah, kjer katoliki niso mogli ali niso hoteli brez pridržka stopiti v okvir Hitlerjeve zamisli. Ostra borba traja že dolgo časa in pride za zunanji svet zlasti vidno do izraza v številnih procesih proti redovnikom in redovnicam radi kršitve nemških deviznih predpisov, oziroma kakor se izražajo nemški listi »radi tihotapstva z devizami«. Obsodbe so večinoma ostre in kazni hude. Zadnji čas se je borba še poostrila. Minister za vere, Hans Kerrl je izdal tole ostro naredbo: vprašanje življenjsko eksistenčnega značaja. In pri ugodni rešitvi tega vprašanja igrata banovinska iu občinska trošarina na vino in vinski mošt važno vlogo. Gotovo že pripravlja finančni oddelek banovine proračun za leto 1936/37 in tako je še čas, da se trošarinska zadeva ugodno reši. Trditev, da je nujna potreba, v interesu kmetov-vinogradnikov, da se banovinska in občinska trošarina ukineta, oziroma, da se vsaj ukine banovinska trošarina, občinska trošarina, ki predstavlja precejšen dohodek občinskega proračuna, pa maksimira na 50 para pro liter. Ako pa banovina ne bi mogla izgube pri trošarinah nadomestiti z drugimi dohodki, je treba banovinsko in občinsko trošarino maksimirati skupno največ na eden dinar. Tako bo nam ostal prihranek 1 dinar pri litru, ki mora'biti v dobrobit kmeta-vinogradnika. S tem začenja novo vprašanje, vprašanje zvišanja cene kmetskim vinom vsaj za prihranjeni dinar pri litru. V naših časnikih ije bilo že večkrat napisano, koliko denarja poberejo mešetarji, prekupčevalci, v splošnem nesolidna vinska trgovina, kar gre vse v breme vinogradnika. In če hočemo, da bo v primeru znižanja banovinske in občinske trošarine in v vseh drugih primerih razlika v dobro kmetu-vinograd-niku, moramo vinsko prodajo organizirati na zadružni podlagi, ki v glavnem izključuje dobičkarstvo. Kakor rečeno, predstavljata trošarini na vino in vinski mošt za vinogradnika važen gospodarski pomen in njuna ugodna rešitev bo v neki meri lajšala stisko, ki danes vlada med podeželskim prebivalstvom. Dvig vinske cene enega dinarja za liter pa bi prinesel zaenkra v celoti kmetu-vinogradniku ogromen denar, ki ga bo slovenski kmetovalec prav lahko uporabil. Krelt Vlado. 1. Vsi govori, ki go namenjeni za vernike, morajo biti predloženi policiji v pregled. 2. Oznanila s prižnic so prepovedana. 3. V cerkvah ni dovoljeno pobirati denarja. 4. Nobena cerkev nima pravice sklicevati zborovanj. 5. Vsaka cerkvena organizacija bo razpuščena, ako krši državne postave. To zgovorno priča o ostri borbi med dvema svetovoma, ki sta oba odločena vzdržati do skrajnosti. Kdo bo zmagovalec, je vprašanje — brez odgovora. j&faie z« želez© Ko je pokojni Avstriji že trda predla, je pričela proti koncu voj3ke pobirati po hišah bakrene kotle, medeninaste kljuke in druge predmete iz boljših kovin. Pa ne samo to. Uvedla je veliko akcijo za zamenjavo zlata za železo. Zlate prstane, uhane, obe«ke itd. so zamenjavali »navdušeni« patrijotje za železne predmete. Po časopisju je donela velikanska reklama, kako narod »prostovoljno« daruje svoje najdragocenejše stvari za zmago »katoliške« Avstrije in za njeno večno življenje. Toda čim večja je bila ta »prostovoljnost«, tem bolj so ljudje podzavestno čutili, da stari kotli Avstrije ne bodo rešili in tudi ne še tako veliki murčki. In je res niso. Te dni čitamo in vidimo v slikah slično zadevo v Italiji. Država poziva svoje zavedne državljane, da zamenjavajo zlato za železo. Cele kilograme zlatih prstanov, kolajn in drugih predmetov menda darujejo nekateri državljani svoji domovini. Tudi Mussolinijeva žena je zamenjala zlate poročne prstane za železne, da bi zmagalo italijansko orožje v Abesiniji t,• ' '.m- V. i V'.» « . A.« ». -f ' '„•, t/» i < i V 1. S ' . s ' — . i „ .> < . ,»<». » i , ' i* t 'Steelai Tomo 2Eu&an 9e letnih Na Okroglem pri Kranju, tam nad šumečo Savo, je praznoval pretečem teden naš najstarejši in najzaslužnejši narodni svečenik prelat Tomo Zupan svoj 96. rojstni dan. Mi mu k tej dočakani častitljivi starosti iskreno čestitamo in želimo, da bi ga Bog ohranil narodu do skrajnih mej človeškega življenja. ftla&ohe svet V 9tarih, dobrih časih, nekateri pravijo v normalnih časih, se je ljudi vzgajalo k poštenju, k vestnosti, marljivosti, šparanju in točnemu izpolnjevanju obveznosti napram sočloveku in javnosti. Tako vzgojene ljudi se je nagradilo in pohvalilo. Uživali so ugled in spoštovanje. Bili so narodu vzor in vzgled. Tako je bilo nekdaj. Kako je pa danes? '.•< , » •■!.•' ' i«'**-' > *V» . » \ , V, - r r I . _ , J! Vv ^ ' * ' , "t1 _ JS. - * „» • ■<■■x-*A,JL._" H'a » ij i *.„i.j k i. Vestnemu člove- ku stoji vsak dan eksekutor v hiši. Okrog pre-zadolženih se vrti cel svet in ugiba, kako bi se jim z odpisom in olajšanjem omogočilo vračanje dolgov, ali pa da bi jih kar enostavno celokupna javnost razbremenila in prevzela dolgove. Dolžniku se upnik klanja in ga spoštljivo pozdravlja v tihi želji, da bi mu gospod dolžnik ja blagovolil plačati dolgove. Če ima kdo kako vlogo in prihranjen dinar, ga ne dobi iz posojilnice in se zanj sploh nihče ne briga. In tako gre ta reč naprej. Trajala bo tako dolgo, dokler bo trajala gospodarska in moralna bolezen. To je namreč huda bolezen. ledcis domače polžfifee V domači politiki smo ta teden doživeli maihno spremembo vlade oziroma njeno rekonstrukcijo (preosnovo). Ostavko sta podala ministra Komnenovič in Bobič, na njuni mesti pa sta prišla nar. poslanec Dragiša Cvetkovič, ki je postal minister za narodno zdravje in socialno politiko, ter minister n. r. dr. Marko Kožulj, ki je prevzel ministrstvo za gradnje. JRZ je tudi doživela nekaj sprememb. Znani radikalni prvak Aca Stanojevič je izstopil iz izvršnega odbora nove stranke in izjavil, da se ne strinja z načinom njenega organiziranja niti ne z njeno politiko. Kakšne posledice utegne to imeti na nadaljnji razvoj političnega življenja, je težko reči. Vsekakor bomo poročali o tem, ko pride čas. V katoliškem taboru se je v Sloveniji pokazal zadnje čase majhen razkol, ki smo ga že dalje časa opazovali. »Slovenec« je puntarje celo nazval krščansko socialne marksiste. Gre za to, da hoče večji del klerikalnega šolanstva priboriti delavskemu gibanju več svobode kakor je to morda »višjim« všeč. Kat. akademsko starešinstvo je v Mariboru nastopilo precej odločno in je tudi zmagala struja, ki se zavzema za pravice delavstva. iTr u ?\r> ■> te T J" c>cxxx^ SREČNO NOVO LETO X svojim cenjenim gostom in odjemalcem želi IVAN PEČN3KAR trgovina z vinom in gostilna SV. JAKOB OB SAVI asssasessassisase SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim gostom ALOJZIJ DRMELJ gostilničar BOŠTANJ jj SREČNO NOVO LETO | 8 vsem svojim cenjenim gostom želi JAKOB MODIC U D ' ŽUPAN Q | BREST-TOMIŠELJ g I SREČNO NOVO LETO 1936 ® želi vsem svojim cenjenim gostom ieim Matko GOTNA VAS Veselo Novo leto želi lekarna dr. G. Piccoli Ljubljana nasproti »Nebotičnika« 9 Srečno Novo leto svojim cenjenim odjemalcem in gostom želi JOŽKO BENEDIK Stražišče pri Kranju Srečno Novo leto vsem cenjenim gostom želi CIRIL MAJCEN restavracija glavni kolodvor Ljubljana •••••••MttMtMItltMttHMNI ••••»••••♦•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••♦••••t***««* •••••••••••••••••••••••••••M*'MtM,M,M,,M**M"*M,*,",M®MM®MMM,MM Srečno novo leto l!!SLS!ilSr Tiskarna Slainar t Kamniku j •••»••»•••»••••»•»••••»»•••••••••••••••••••••••••••♦•♦♦••m* SREČNO NOVO LETO svojim cenjenim klijentom želi Klišarna St. Deu LJUBLJANA, DALMATINOVA UL. 13 niiHiasiiiiiiMiisiiffliM I SREČNO NOVO LETO | vsem svojim cenjenim odjemalcem @ in poslovnim prijateljem želi i STRMAN JOSIP | | ŠMARTNO PRI LITIJI | •..................................................................................................... SREČNO NOVO LETO! {. BLASNIK A N4SL univerzitetna tiskarna, lito-grafija in kartonaža d, d. LJUBLJANA Su 1 1 I \ SREČNO NOVO LETO / i želi ) I vsem svojim cenjenim odjemalcem I SI ANKO LENAItČrf I NOVA VAS PRI RAKEKU ) ....................................................................................................... S 3 f Srečno in veselo novo leto I i i f želi f " 0 I Kmetilska družba § | i? Ljubljani. J «7t» 'iiiruiif--oMinnt-^iHMtiti--tintaiii-•i»iiiniii-ii;:::ittiiiiiHii--ttiHirnt. .«iutnii"'*itiMf)ti--iMi(»fii«- I ID f f f Veselo in srečno novo leto f f želi vsem cenjenim odjemalcem-zadrugarjem J | „€honom'4 | a osrednja gospodarska zadruga 4 4 Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 I nnH»>HHl>*"IHl"'>tM>i"HHl"<>lllMuti||itai>t||liMatUli>ult|l>*>>tl)l<""l|ll,"l jj Veselo in srečno novo leto h (t želi svojim cenjenim odjemalcem ln goetom || ii IVAN GRAD ii {{ gostilna in veletrgovina z vinom ii | BERIČEVO || I SREČNO NOVO LETO i 1936 želi vsem odjemalcem in prijateljem Ignac Tome D Moravče fl raira |i»HioH«uiuHttiiuimutiiiwti»uiiuiwiiHUUuiittuiiitiinuitti«Haiiunu ^ Srečno in veselo Novo leto Seli vsem svojim cen), odjemalcem I Vikloc Mcdctt 1 jzddMdCftA 33 » 11" w i » jCfuMfOn* niiiRRnmittiimimMiiu!iiiiui!iiiimiDiHniiuiiumiiimiiniHiiHi«iiHwiw(ji SREČNO NOVO LETO 1936 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Ivan A. Grosek trgovina z mešanim blagom Trebnje .C -O Oi.O 0 0 0>O O O O. O 0 0> 0> s SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Jos. Zupančič trgovec Trebnje :o:iS>ič> . .o... <_-• <3i<5 <~> .o o a Din 320'—. Vse tu navedene knjige oddamo tudi na ob-•>i"'Tia odplačila, če presega znesek Din 120'—. Važna za vse pridobitne kroge: industrij-ce, trgovce, obrtnike in za urade je pravkar izišla knjiga »ZAKON O NEPOSREDNIH DAVKIH«. Knjigo je spisal priznani strokovnjak na tem polju g. Sušeč Štefan, načelnik finančnega iddelka kraljevske banske uprave v p. Knjiga občega 552 + XVI strani in velja v celo olatno vezana Din 160—. Tiskarna Merkur izdaja tudi v posebni zbirki »ZAKONI IN UREDBE« vse važne zakone. Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno seznam. Pišite še danes na KNJIŽNO ZALOŽBO TISKARNE MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 23 . Vsakdo si lahko _ uredi lastno malo knjižnico, če si naroči klasična dela naše »Male knjižnice«. Dosedaj so izšli tile zvezki: Josip Jurčič: SOSEDOV SIN Din 10'— Dr. B. Skerlj: ČLOVEK . . „ 12 — ver............ 20'— H. Bcecher Statve: KOČA STRICA TOMA .... J. W. Goethe: EGMONT . . Horatius Vlaccm: PISMA, SATIRE IN PESMI . . . Vsa zbirka v obsegu 10 stane Din 80'—. Cevlff Moški box, visoki . . . .125 Din Smučarski..........200 Din Ženski moderni od 135 do 165 Din Otroški nepremočljivi od 65 do 90 Din Prodajalna čevljev „Pri Pollaku" sedaj Kolodvorska ulica štev. 11 IONOM r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 (v lastni hifl) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelja, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-toskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne ..llovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Novost v prehrani naše dobe je: Mešanica domačih čajnih rastlin NajboljSi nadomestek za inozemske iajel Po odobreoju Min. soc. pol. In nar. zdravja od 11. maja 1935 1. S br. 14.004. Sfavlja v promet KMETIJSKA DRUŽBA r. L z 0. L V LJUBLJANI Jas čaj' i* za vse ženske in moške, za odraslo deco in majhne otroke — Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč — Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne ter ob vsaki drugi priliki — Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo ! „Naš iaj" zahtevajte v vseh prodajalnah ! OEK&R naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižite in tekoči rauin sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // IAHSTV0 ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 V« ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlsg: Din 35J0O.0OO"- Rezerve: Din 1,300.000- 000002000002100202010002014802000000020201023200020102010002020101000201000201020100006100020102