LiSTEK, Soterija. (Po nemS '8in izrirnikn. — Pove-.t \l fiasov preg*iijanja kriatjanov). (Dal)e.& Ker se je bilo že zvecerilo, niso mogli več izvršiti pogreba; ohicajno daritev svete maše so z.ato prestavili na naslednji dan. Ko so Lucma in njene prijateljice položile mucenico v grob, so vsi verniki še enkrat pristopili, da ji v slovo poljubijo zadnjič rofco; zlasti so uljožci z vro5imi solzami mocili roko svetnice, ki je bila njih mati. Zadnja se ji približata Avrelij Sempronij in tribun. ,,.SIadka Soterija", pravi senator, ,,vem, da ob božjem prestolu moliš za-me in mojega sina. Prosim te, bodi zanaprej varuhinja nase hiše! Ce sem bil nevreden, ljubiti te kot ženo svDjega sina in svojo ličerko, si pa po božji volji postala najina duliovna mati." Kamenita rakev je ostala odprta, dokler niso kamnoseld v njen pokrov vdolbli uapisa; Ambrozij si je prilastil pravico, presk,rbeti napis. Sesti dari po smrti mucenice je bil njen rojstui dan; 10. sveeana bi bila izpolnila 17. leto. Na ta dan je določil dijakon Sever d&ritev sv. maše na grobu svetnice. Sivolasi proktirator, ki je vsled naglega sodnijskega postopanja izvedel za smrt svoje gospe Se-le po njeni usmrtitvi, si je veliko bol lajšal s tem, da je sar. kofag in celo ležišče bogato ozaljšial s cvetlicnimi venci in mnogoštevilnimi drugimi okraski. Vsi sluŽabniki so mu pobožno tekmujoč poraagali. Marsikatera solza prehvaležne ljubezni je pri tem kanila na cvetlice, ki so izpremenile grobnico v duhteč vrt — podobo nebeškega raja. Tisti dan zjutraj sta se peljala senator in njegov sin b katak.ombam, da bi zaprla sarkofag z mramornato plošco, Kakor prejŠnji večer pri pokopu, tako se še tudi drugega dne mrliea pi dotaknilai trohnoba. Celo cvetlice okoli cela mučenice so bile še sveže, in prijeten vonj je napolnjeval grebnico. Oče ir sin sta bila po prejemu znamenja sv. križa slovesno uvršcena med katehumene, da se pripravita na sveti krst, Dijajcon Sever ju je zacel poučevati o resnicah kršftanstva; pa bodoči velikonocni praanik; bi se naj očistila v kopeli prero]enja in se usposobila za vstop v cerkev. Zato sta smela že danes prisostvovati prvemu dielu sv. maše in Sever ju je bil tozadevno žfe pouicil, kolikor je bilo potrebno. Bolagoma so se zbrali verniki; po narocilu in kot zastopnik vjetega papeža Marcelina je imel oprayiti svete skrivnosti v to pooblaščen mašn.ik, Zopet so zadoneli psalmi veselo in zmagonosno kot na dan pokopaj; nato je sledilo citanje lista in evangelija, katero so smeli katehumeni Se posluSati. List (berilo) je bil, ka"kor še danes pri svetih mašah za rajne, vzet iz pisma sv. apostola Pavla do Tesaloničanov (1. pogl. 4), v katereta je z ginljivimi besedami izraženo zaupanje na prihodnje vstajenje: evan. gelij je vseboval besede, s katerimi je obljubilKristus presveti zatrament oltarja (Jan. 6. pogl.) in se končal s stavkom: ,,Kdor je moje meso in pije mojo fcri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednjidan". Po evangeliju so morali katehJumeni zapustiti družbo in v kaki oddaljeni grobnici calcati na kojiec sv. opravila. ,.Kdo bi se naj cudil pogiimu, s katerim gledajo mučenci smrti v obraz", je dejal Ambrozij poln navdušenja svojemu očetu, ,,ce premisli besede apostolove, kakor smo je ravnokar sliŠali ?" ,,Kakor jasne so mi bile te", je odvrnil senator, ,,t.ako temne \y. nejasne so mi one iz ev-angelija." ,>Tudi jaz sem se zastonj trudil, spoznati njib. smisel. Kako ]e mogoSe jesti meso naSega Gospoda Jezusa Kristusa? — Tn vendar samo pod tem pogojem dosežeino obujenje k. biaženosti in večnio življenje!" Ko bi bila Arabrozij in njegov oce poznala tisti zaklad-, ki ga je Soterija v oni skrivni sobi svoje •pala(;o liranila v dragoceni omari, bi bila gotovo razumela evangelijske besede. — Kmalu jih bosta razumela, kmalu lx)sta sama vživala Kristusovo telo in kri, da dosežeta vecno življenje in obujenje poslednji dan. Po končani službi božji s)o zaprli kamenito rakev, Luoina pa je položila kot zadnji dar svoje ljubezni venec temnorudečih rož na pocivališce mucenice. Še so ležali venei na sarkofagu svete Soterije, ko je Dioklecijan moral priznati, da je njegovo grozovitost premagala stanovitoost spoznavalcev in, muSericev. Ko ]e Dioklecijan 1, 304 po tajnem odliok.ii ustavil preganjanje kristjanov, se }e v veliko začudenje vsega rimskega cosarstva odpovedal prestolu. Skoraj ni bilo tedna, da bi pe bila Ainbrozi] in oSe, ki sta se bila dala o veliki noči krstiti, obiskala groba svetnice in napolnila svetilke poleg njega z novim oljein. Ko je preganjanje prenehalo, je zafiel senator ua mestu, kjer so obgl.avili Soterijo, graditi kapeld, ki bj jmj odslej bila njemu in njegovim domafiim družinski uagrobni spomenik'; o prvi ob|letnici mu5eništva je bila kapela blagoslovljena; na prvi prihodnji rojstni dan svetnice so odprli njen grob, da so vzeli kosti in je v mramornati rakvi, krasno ozaljšani s sretopisemsk.imi prizori, slovesno položili k zadnjemu počitku v novi kapeli. Osmo poglavje SltTljenje sv. Soterije. Preteklo je pol stoletja, sarao 'doba enega rodu, in vendar, kako se je iznremenil Rim! Prazui so samevali žrtveiiiki bogov, dvorane svetišC so ostale zapuScene. Pešcica pristašev stare vere je paC še koi,ia.! jMivaoi,iaia ljudstvo k. vsakoletnira praznikom hv~ gov z blestecim siiajem in bogatimi darili, a v ,,nesmrtne" 'jogove" ni nikdo več veroval. Rim z državo vred je postal krščanski. V Vatifcanu in ob Ostijski cesti so se nad grobovi obeh apostolov-prvakOv vzdigovale krasne bazilike, v cesarski palaSi laterariski je vladal naslednik onih slavniji. škofov, ki so z mučeniško smrtjo in svojo lastno "črvjo priborili zmago križu. Vsako leto so se mno_ žile v mostu in v oicolici cerkve ip svetišča in krasno stebrovje podirajocih se jioganskih svetišS je služilo za okras kršcanskim liišam božjim. NapoSil je dan 4. svecana 1. 354, 50. leto po muceniški smrti sv. Soterije. Nebo je bilo Gisto in jasno kot takrat, in veselo se je smeliljalo solnoe na zim_ sko pokrajino, na grobove, porastle z bršljanom, in ria množico ljudi, ki so romali posamezno ali v gručah po Anijski cesti k grobu mučenioe. Poleg navad^ nih ljudi je bilo opaziti tudi ne malo oseb vi&jih stanov v bogato okraSenih oblekah; imBnitnejše gospe sede v nosilnicah, ki jih nosijo germanski sužnji v rudečih oblekali,. -Sabinski kraetje v kričeCe pisanih. noš.ali in romarji iz daljnih dežel so se seSli tones z Riinljani, da skin^no ž njimi po5aste sv. Soterijo-mučenico. V tej raznovrstni množici velikih i.n raalib, bo' gatih in revnih, Rimljanov in tujcev, vidimo malo skupino, ki iias zanima bolje od drugih. Stajrčka 80. let, ki le s težavo hodi, podpira pri tem mlad mož, najbrž njegov vnuk', jia de&ni stopa ženska v priprosti, temni obleki, s pa.i<5olanom na glavi. To je redovnica enega izraed mnogih ženskih samostanov, ki kakor biseri difiijo k.rono rimske cerlcve. Cetrti v tej skupini je najmlajši, deček 14. let, ki je pa tako podoben ženski, da lahko z gotovostjo trdimo, da je starčefc ded svojili treh spremljevalcev. VŠeraj se je pripeljal iz Milana v Rim, oJa praznuje praznik sv. Soterije in ne oziraje se na svojo onemoglost, roma danes stari mož peš k njenemu častitemu grobu. ,,Marcelina, ioj ljubi otrok\ kako bo pač danes tebe tvojia teta iz nebes dol blagoslavljala, ko boš stala \r tej sveti obleki ob njenem grobu! In, kako me veseli, da sem dočalcal dneva, ko te morem ujej predstaviti!" Tako je govoril starcek redovnici, to je postal, da si malo odpofiije, ,,Vsako leto, kadar smo šli na njen praznik t njenem grobu", je odvrnila redovnica, ,,sem slišala v srcu njen glas, ki je bil cim dalje moČnejši, najiirej vabljiv, nato ocitajoč, kaj da; tako dolgo 6akam. 2e davno prej bi bila rada sledila njenemu klicu, a morala sem skrbeti za brata Ambrozija, ker so mu stariši prezgodaj umrli. Prosta sera bila le, Ko ]e slekel deško tnniko." Molce je stopal starcek dalje, utopljen v globoke misli, ,,Cudno, kako to", je rekel čez nekaj časa, ko je zopet postal, da se odpofeije, ,,cudno, da ne morena ni6esAr odloeiti glede prihodnjosti dečkove, ko je vendar jasno, da vstopi, kator njegov o5e, v kakšno ilržavno službo. In vendar mi pravi notranji glas, da mu je odločil Bog drugo pot." ,,Ambrozij se nai pa sedaj le pridno u6i, da bode sposoben za poklic, ki mu bo odlofien", je pripom. nil starejši brat.. ,,iJostati hocem govornik;", je zaklical deček, ,,kaj je pač lepšega, koit stati na Glaivnem trgu na govorniški tribuni, s katere je govoril slavni Cicero rimskemu ljudstvu!" ,,Da, da", se je smehljal stargek", ,,zato z& seclaj govoriš s stola svojim tovariSem, Toda, kaj ce postane kedaj iz stola namesto govorni&ke tribune — prižnica . . ., fant?" Po teh besedah je starcek zopet stopal dalje.1 Ambrozij je bil njegov ljub^ek, niogov Benjamin\ Nenavadiie zmožnosti otrokove so opraviCevale mnogo upanja, ki ga je imel glede njegove pribodnjosti. Po družbinih tradicijah bi imel nastopiti poiiti<iuo službo, To je bila tudi vToea želja dečkova. Pa vendar je slutil starček, da se bode njegoivemu vnuku odprlo drugo p<olje, kjer bode bolje izkorišcal svojezraožnosti,. Marceiina je pretrgapo vpraSanje oSetovo: nl; govorniška tribuna, ali prižjiioa, vjela,, Ona, ki se ie vsemui sijaju in posvetni slavi odpovedala, se je zibala v sladkuh nadah, da bode k«daj videia brata v maSnišlci obleki pred oltarjem. ,,Ljubi Ambrozij", je dejala, ,,i\-pra§aii]e glede tvoje prihod.njosti hočem danes prepustiti dobri varubinji naše družine in njo skupno prositi za tebe", ia mu polozila desnioo na ramo, ,,'Ona bode izprosila p.ri Bogu vse, kar bo tvoji duši in telesu v blagipjo." Na&i popotnrki so ravuolcar dospeli do groba Kornelijev, kjer se odcepi na desrio od Apijske cesteozka steza proti vinogradom, ki drže do kapele sv. Soterije. Pot je bila danes posuta s svežimi vejicarai Iu z lavorovim listjem; vhod kapele so krasile zavese izr aletsandrijske tkaiiine. Dragocena zagrinja-la z umotno uvezenimi podobami, so se blesKetala na notranjih stenali svetifeča. Grob svetnice pred oltarjem je bil o. krašen z duhtečimi venci, okoli njega pa ]e gorela brezštevilno lucic, (Konec priho(inji6.J