O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
6
OŽIVLJANJE GOSPODARSTVA – GA 
BODO NESMISELNA PRAVILA IN 
ZMEDENE ODLOČITVE ZAUSTAVILE?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Domače povpraševanje je marca poraslo, a povečanje ni doseglo sezonskega prispevka; 
dolgoročna dinamika se je zato poslabšala. Vse sestavine domačega trošenja so se povečale, 
opazne spremembe bolj dolgoročne dinamike ni kazala nobena. Tuje povpraševanje se je 
marca precej umirilo, vendar april kaže, da je bilo pešanje izvoza le začasno. Zaostajanje 
BDP za rastjo v drugih državah se je skokovito povečalo po sprožitvi varčevalnega paketa, 
izvozno povpraševanje, ki ga omejitve ZUJF-a niso dosegle, ostaja edina protiutež; narašča 
tako hitro kot izvozno povpraševanje evro območja. Pričakovana dinamika končnega 
trošenja se v vseh dejavnostih krepi. Tudi aprila je bil saldo blagovne menjave s tujino 
pozitiven zaradi presežka v menjavi z nečlanicami EU in manjšega primanjkljaja v menjavi 
s članicami EU. Gospodarska klima se je v maju ustalila na ravni iz aprila letošnjega in 
maja preteklega leta; zaupanje in pričakovanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini na 
drobno in celo preostalem gradbeništvu se je okrepila, v storitvenih dejavnostih pa ne; 
premajhno povpraševanje ostaja kamen za vratom gospodarstva. Tudi gospodarska klima v 
EU27 se je maja v primerjavi z majem lani popravila. 
Industrijska produkcija z izjemo rudarstva se je marca v medletni primerjavi poslabšala; 
upadla je tudi v EU27 in še bolj v evro območju. Med-mesečno pa je zrasla v šestnajstih in 
padla v sedmih državah, za katere so podatki. Vrednost gradbenih del je bila marca nižja od 
februarske, v letu se je skrčila za tretjino. Število turističnih prenočitev se je rahlo povečalo 
po zaslugi tujih gostov, saj je bilo domačih manj. Trendi v transportu se nadaljujejo; kriza 
koristi le javnemu mestnemu prevozu, najbolj pa škoduje zračnemu potniškemu prometu. 
Na trgu dela se je stanje nekoliko popravilo, čeprav se je število aktivnih, delovno aktivnih 
in zaposlenih v letu dni zmanjšalo. Število iskalcev zaposlitve se je maja močno skrčilo; 
prijavilo se je precej manj novih iskalcev, med njimi je več kot polovica zaradi izteka 
zaposlitev za določen čas. Med tistimi, ki so zapustili zavode, jih je dve tretjini našlo 
zaposlitev ali samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti na evrskem področju je z 19.4 milijoni 
presegla 12 odstotkov, v EU27 pa je s 26.6 milijoni presegla 11 odstotkov. Rekordna je v 
Španiji in Grčiji, najmanj problemov imata Avstrija in Nemčija. 
Rast cen se je tudi maja zniževala; razlike med skupinami proizvodov so bile velike. K 
rasti so največ prispevale podražitve hrane, obleke in obutve ter počitnic v paketu, najbolj 
7
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
pa ga je zavrla pocenitev naftnih derivatov. Harmoniziran indeks cen kaže, da medletna 
inflacija v Sloveniji ostaja malo višja kot v evrskem območju. Tudi pri cenah proizvajalcev 
se je medletna dinamika zmanjšala; nadpovprečno so narasle cene proizvodov namenjenih 
izvozu izven evro območja, manj pa cene proizvodov namenjenih v evro območje. Dejansko 
zniževanje rasti cen je hitrejše od pričakovanj, saj pričakovane cene na drobno ostajajo 
malo nad, pričakovane cene proizvajalcev pa nihajo okrog dolgoletnega povprečja. Cene 
surovin so se nekoliko dvignile, najbolj cene kovin, najmanj cene kmetijskih surovin. Na 
daljše razdobje so se najbolj podražila nafta, najmanj pa kmetijske surovine; zlato se je 
najbolj pocenilo. 
Marca so plače narasle, a povečanje ni doseglo sezonskega učinka, trendna rast je postala 
negativna. Rast plač v javnofinančnih sektorjih je zaostala za rastjo v gospodarstvu. 
Medletno so se povprečne plače, razen v oskrbi z električno industrijo, krčile skoraj v 
vseh gospodarskih dejavnostih; še mnogo bolj so se krčile v javnih sektorjih; najbolj v 
izobraževanju in razvedrilnih dejavnostih. Razlike v dinamiki stroškov dela se med sektorji 
še naprej povečujejo; medtem ko so povprečni enotni stroški dela v državi enaki kot pred 
štirimi leti, so enotni stroški dela v predelovalni dejavnosti za več kot desetino višji kot pred 
štirimi leti. V prvem četrtletju so enotni stroški dela širše države še povečali zaostanek; od 
začetka krize so najbolj, za več kot desetino, padli stroški dela v izobraževanju. 
Aprila so se krediti ponovno skrčili, znižala se je tudi medletna dinamika; diktira jo hitro 
krčenje kreditov podjetjem. Po marcu se je kreditno napajanje gospodarstva še skrčilo, 
finančne omejitve pa so se kljub povečanemu povpraševanju močno povečale; prehitro 
razdolževanje podjetij potiska vse več podjetij v likvidnostne težave in propad, onemogoča 
okrepitev gospodarske aktivnosti in slabša bančni portfelj. Temu botruje odtekanje 
posojilnih skladov tujih bank, ki krčijo kredite hčeram na evropski periferiji. Pri nas pa 
k krčenju kreditov prispevajo še nove in nove vnaprejšnje ovire bančnega regulatorja in 
ostrejša obravnava realiziranih slabih terjatev. 
Ob vseh težavah je Slovenija v prvem četrtletju in še posebno v marcu ustvarila velik 
presežek na tekočem računu in za skoraj 4 odstotke BDP zmanjšala neto zunanji dolg. Že 
lani je bil presežek na tekočem računu v višini 2.7% BDP šesti največji med 17 članicami 
EMU in deveti med 27 članicami EU; letos na bi bila Slovenija s presežkom v višini 4.8% 
BDP na četrtem in petem mestu; s takšnimi presežki gotovo ni kritični dolžnik, saj je pravo 
merilo kritične zadolžitve zunanji in ne celoten javni dolg. 
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
8
ECONOMIC RECOVERY – 
WILL IT BE FOILED BY POINTLESS 
RULES AND CONFUSED ECONOMIC 
POLICIES?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Domestic demand grew in March, but the increase did not reach the normal seasonal 
contribution; longer-term dynamics therefore worsened. All components of domestic 
demand increased but there were no noticeable changes in their long-term dynamics. While 
foreign demand slowed considerably in March, data for April suggest that the slowdown 
was only temporary. The lag of GDP growth behind the growth of other euro zone countries 
increased rapidly after the initiation of the austerity package. Export demand, which was 
not affected by austerity measures, remains the only bright point growing as fast as exports 
in the euro area. The expected rate of growth of final demand expenditures in all activities 
strengthened. In April, trade balance was positive due to a surplus in trade with non-EU 
countries and a smaller deficit in trade with EU member states. Economic sentiment in 
May stabilized at the level in April and in May last year, the confidence and expectations in 
manufacturing, retail trade, and even the rest of the construction sector have strengthened, 
while this has not been the case in services. The lack of demand remains the major problem. 
The business climate in the EU27 in May compared to May last year improved.
 
In March, industrial production, with the exception of mining, deteriorated; it declined in 
the EU27 and even more in the euro area as well. In March, industrial production increased 
in sixteen and fell in seven countries for which data are available. The value of construction 
works put in place was lower than in February; in a year, it had fallen by a third. The 
number of tourist overnight stays increased slightly thanks to foreign tourists. Trends in the 
transport sector continued; crisis benefits the public city transportation only, and it is most 
harmful in air transportation. Labor market situation has somewhat recovered, although 
the number of active population and employees decreased compared to a year ago. The 
number of job seekers declined sharply in May, there were less new entrants, more than 
half of them entered due to expiry of fixed-term employment. Among those who left the 
labor offices two-thirds found employment or self-employment. The unemployment rate in 
the euro area, with 19.4 million unemployed exceeded 12 per cent; while with 26.6 million 
in the EU27 exceeded 11 percent. Records were attained in Spain and Greece, while Austria 
and Germany have the least problems.
9
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
 
Price growth declined in May, the differences between product groups were large. The growth 
was mainly due to higher prices of food, clothing and footwear, as well as package holidays, 
cheaper petroleum prevented higher inflation. Harmonized index of consumer prices indicates 
that the annual inflation in Slovenia is a little higher than in the euro area. The annual rate 
of growth of producers prices declined. Prices of products intended for export outside the 
euro zone increased the most, prices of products for the euro area increased the least. 
Indeed, the reduction of actual inflation was faster than expected; expected retail prices are 
slightly above long term average, expected producer prices fluctuate around the long-term 
average. Commodity prices on the world market rose slightly, metals prices the most, prices 
of non-food agricultural commodities the least. Over the longer term, oil prices increased 
the most while agricultural raw materials prices increased the least; gold prices dropped. 
 
In March, wages increased, but the increase did not reach the seasonal effect, and trend 
growth turned negative. The growth of wages in the public sector lagged behind the growth 
in the business sector. Year on year average earnings, except in supply of electricity sector, 
shrank in almost all business activities, wages in the public sector lagged and shrank the 
most in education and entertainment industries. Differences in the dynamics of labor costs 
between the sectors continue to grow. While the average unit labor costs in the public sector 
are at the level reached four years ago, the unit labor costs in manufacturing increased 
for more than a tenth. In the first quarter of 2013, the gap between unit labor costs in the 
business and public sectors widened, since the beginning of the crisis the unit labor costs 
fell more than ten percent in education.
  
In April, loans shrunk again, their dynamics was dictated by rapid contraction of loans to 
non financial companies. After March, the credit supply has shrunk due mainly to financial 
restrictions, despite the significantly increased demand. Too rapid reduction of credits to 
companies is pushing more and more companies to illiquidity and collapse, it prevents the 
revival of economic activity, and also weakens the banking portfolio. The reason for this 
is outflow of lending funds of foreign banks from credit activity of daughters in the EU 
periphery. In Slovenia, one could add new and new absurd barriers of the central bank and 
harsh treatment of realized bad loans.
 
Despite all the problems, Slovenia, in the first quarter and especially in March, created a 
large current account surplus and reduced in net foreign debt. Last year, a surplus in the 
current account of 2.7% of GDP was the sixth largest among EMU and ninth largest among 
EU27 member states. Surplus in this year (4.8% of GDP) would put Slovenia in the fourth 
and fifth place. Slovenia is therefore certainly not a critical debtor, particularly if a proper 
measure of critical indebtedness is external rather than the whole public debt.
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
10
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Pričakovano trošenje se krepi
Domače povpraševanje je marca sicer opazno poraslo, vendar povečanje ni doseglo niti 
sezonskega prispevka. Zato se je bolj dolgoročna dinamika poslabšala, rast impulznega trenda 
je postala celo negativna (-1.5% letno). Vse komponente domačega trošenja so se marca 
povečale, vendar opazne spremembe (povečanja) bolj dolgoročne dinamike ni kazala nobena. 
BDP in komponente
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
2009 2010 2011 2012 2013
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
2009 2010 2011 2012 2013
-6
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
2009 2010 2011 2012 2013
-28
-24
-20
-16
-12
-8
-4
0
4
2009 2010 2011 2012 2013
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
2009 2010 2011 2012 2013
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Euro
Euro
Euro
Euro
Euro
BDP IZVOZ
TROŠENJE PREBIVALSTVA
TROŠENJE DRŽAVE
INVESTICIJE
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  BDP in komponente;  desezonirane vrednost i 
11
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
Pri prebivalstvu se je trošenje povečalo za 15.2%, navkljub temu sta se poslabšala oba 
indikatorja bolj dolgoročne dinamike. Sicer je res, da se je medletno padanje pospešilo 
predvsem zaradi spremembe osnove primerjave (hitrega pešanja rasti trošenja prebivalstva 
v lanskem marcu zaradi najave paketa ukrepov), vendar je padla tudi rast impulznega 
trenda, torej je marca dejansko prišlo do dodatnega umirjanja bolj dolgoročne dinamike 
trošenja prebivalstva.
Investicije v osnovna sredstva so se marca povečale še bolj kot trošenje prebivalstva (za 
22.7%), vendar se bolj dolgoročna dinamika ni spremenila; rast impulznega trenda je 
namreč ostala praktično enako močna (okoli 12% letno), medtem ko je bil padec medletne 
stopnje zelo verjetno posledica premika osnove primerjave (precejšnje pospešitve investicij 
v lanskem marcu). 
Zelo variabilno trošenje države za blago in storitve je marca prav tako opazno poraslo (za 
32%), porasla pa sta tudi oba indikatorja bolj dolgoročne dinamike. Medtem ko je močno 
povečanje medletne stopnje v večji meri verjetno posledica spremembe osnove (lansko leto 
se je marca, ko se je začela implementacija ukrepov, tekoče trošenje države za blago in 
storitve hitro močno zmanjšalo), pa opazno povečanje rasti impulznega trenda kaže, da se 
je tekoče trošenje države marca okrepilo tudi trendno. 
Struktura dinamike investicij
-40
-30
-20
-10
0
10
20
2009 2010 2011 2012 2013
%
stroji in 
oprema
zgradbe
Vir :  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Nedesezonirane vrednost i  komponent invest ic i j  v  f iksna sredstva;  medletne stopnje rast i
Tuje povpraševanje se je marca precej umirilo; skupen izvoz blaga je sicer porastel za 9.7%, 
vendar le sezonsko, tako da se je bolj dolgoročna dinamika opazno zmanjšala. Še zlasti 
močno se je zmanjšalo povpraševanje evropskih držav (izvoz v EU). Izvozno povpraševanje 
izven EU je tudi oslabelo, vendar je dolgoročno še naraščalo opazno hitro (po 6.7% letno) 
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
12
in predvsem hitreje od ustreznega izvoznega povpraševanje po produktih EU. Kaže, da je 
bilo marčevsko pešanje izvoza le začasno, saj se je aprila izvoz zopet povečal (za 1.1%), 
bolj dolgoročna rast pa se je dvignila celo na preko 10%! 
Konec maja so objavljeni podatki o domačem produktu in komponentah končnega 
povpraševanja v prvem četrtletju letos. Bolj dolgoročna rast domačega produkta je od 
konca 2011 začela sistematično zaostajati za rastjo domačega produkta v evro območju. 
Zaostajanje se je skokovito povečalo po sprožitvi varčevalnega paketa v lanskem letu. 
Nenadno povečanja zaostajanja je bilo posledica predvsem popolnega prestrukturiranja 
končnega povpraševanja, do katerega je prišlo lani po sprožitvi paketa varčevanja. Medtem 
ko izvozno povpraševanje še naprej ostaja glavni motor rasti, ki prav nič ne zaostaja za 
izvozom evro območja, pa sta po sprožitvi varčevalnih ukrepov trošenje prebivalstva in 
države drastično zaostala za ustrezno dinamiko v evro območju. Trošenje gospodinjstev, 
ki je celotno obdobje po začetku krize prehitevalo trošenje gospodinjstev v evro območju, 
se je na začetku lanskega drugega četrtletja začelo pospešeno zmanjševati (glede na evro 
območje). Podobno je bilo pri tekočem trošenju države za blago in storitve. To je po začetku 
krize v 2009 stalno nihalo okoli povprečne rasti trošenja držav iz evro območja, po prvem 
četrtletju lani pa je začelo pospešeno zaostajati. 
Prispevek neto izvoza k bruto domačemu produktu
-2
0
2
4
6
8
2009 2010 2011 2012 2013
%
Slovenija
Euro
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Izvoz manj  uvoz blaga in (nefaktorskih)  stor i tev v  odstotkih BDP
Kot rečeno, izvozno povpraševanje (za blago in nefaktorske storitve), ki ga omejitve ZIJF-a 
niso dosegle, še naprej narašča natanko tako hitro kot izvozno povpraševanje evro območja.
Pri investicijah v fiksna sredstva se dinamika trošenja v Slovenji povečuje glede na dinamiko 
fiksnih investicij v evro območju. V prvem četrtletju letos je po več kot štirih letih dinamika 
13
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
investicij v fiksna sredstva v Sloveniji prehitela dinamiko investicij v evro območju, 
čeprav je bila pri obeh zelo piškava. Slika strukturne dinamike investicij nazorno kaže, 
da izboljševanje rasti investicij v Sloveniji poganja izključno hitro naraščanje investicij v 
opremo in stroje; te so namreč na začetku 2013 naraščale po preko 10% letno. Navkljub 
velikemu dosedanjemu »čiščenju« gradbenega sektorja (propadu največjih gradbenih 
podjetij), se gradbeni sektor še naprej zelo hitro krči, saj so investicije v gradbene objekte 
tudi v prvem četrtletju 2013 padale po okoli 20% letno! Vendar v zadnjem času h krčenju 
manj prispeva neustrezno (šibko) povpraševanje in več nadaljnje poslabševanje možnosti 
financiranja, še zlasti manjših podjetij. 
Čeprav se investicije v opremo in stroje (in torej ustrezen uvoz) hitro povečujejo, je neto 
izvoz (izvoz zmanjšan za uvoz blaga in nefaktorskih storitev) v Sloveniji bistveno višji kot 
v povprečju evro območja (v zadnjih dveh četrtletjih presega 6% BDP).
Pričakovana dinamika končnega trošenja se krepi na vseh segmentih. Pričakovan izvoz tako 
narašča že osem mesecev, pri tem v Sloveniji narašča precej bolj intenzivno kot v EU. Maja 
je pričakovano izvozno povpraševanje že skoraj doseglo dolgoročne povprečne vrednosti. 
Če sodimo po pričakovanjih v trgovini na drobno in predelovalni dejavnosti, se opazno krepi 
tudi domače končno povpraševanje po blagu, saj pričakovane prodaje v trgovini na drobno 
presegajo dolgoletno povprečje, pričakovano povpraševanje v predelovalni dejavnosti 
pa se sistematično povečuje že približno osem mesecev, tako da je naraščanje doslej že 
»nevtraliziralo« 4/5 padca, do katerega je prišlo lani ob najavi in sprožitvi varčevalnih 
ukrepov. V gradbeništvu pričakovana naročila še naprej (počasi a vztrajno) naraščajo, 
maja so praktično že dosegla dolgoletne povprečne vrednosti, izboljšanje potrjujejo tudi 
proste tehnične zmogljivosti gradbeništva, ki so se maja letos prvikrat po štirih letih in 
pol zmanjšale na dolgoletne povprečne vrednosti. Po decembru se je začelo popravljati 
celo pričakovano povpraševanje v storitvenih sektorjih, ki (med dejavnostmi) sicer najbolj 
zaostaja za dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi. 
2. Aprilsko nadaljevanje mesečnih presežkov v skupni blagovni menjavi
Tudi aprila je bil dosežen pozitiven saldo skupne blagovne menjave s tujino zahvaljujoč 
tako velikemu presežku v menjavi z nečlanicami EU kot vse manjšemu relativnemu 
primanjkljaju v menjavi s članicami EU.
Aprila 2013 je bil skupni izvoz 1907 milijonov €, kar je 9.8% več kot aprila lani, skupni uvoz 
1886 milijonov € (4.2% več kot v enakem mesecu lani), kar daje presežek 21 milijonov € 
in 101.2% pokritje uvoza za izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1300 
milijonov € (8.1% več kot leto prej), prejem blaga iz EU 1397 milijonov € (0.7% več). 
Primanjkljaj znaša 97 milijonov €, pokritje uvoza z izvozom v menjavi s članicami EU 
pa je bilo 93.1%. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 607 milijonov € (kar 13.6 več 
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
14
kot aprila 2013), uvoz 489 milijonov € (15.4% več kot pred letom), kar daje presežek 118 
milijonov € oziroma 124.1% pokritje uvoza z izvozom. 
V štirih mesecih je znašal skupni izvoz 7167 milijonov € (3.5% več kot v enakem obdobju 
2012), skupni uvoz 7429 milijonov € (0.1% več kot lani), kar da primanjkljaj 262 milijonov € 
oziroma 96.5% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi v okviru EU je bila štirimesečna 
odprema blaga 4952 milijonov € (0.5% več kot lani), prejem blaga 5505 milijonov € (2.1% 
manj kot pred letom), kar da primanjkljaj 553 milijonov € oziroma 90.0% pokritje uvoza 
z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil skupni izvoz v štirih mesecih letos 2215 
milijonov € (10.7% več kot lani), skupni uvoz 1924 milijonov € (6.8% več kot lani), kar da 
presežek 291 milijonov € ali 115.1% pokritje uvoza z izvozom.
3. Gospodarska klima v maju ustaljena
Gospodarska klima se je v maju ustalila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije 
(SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik v maju ostal na isti vrednosti kot mesec 
prej pa tudi kot v maju 2012, hkrati pa je njegova vrednost za 12 odstotnih točk nižja od 
dolgoletnega povprečja. 
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v maju za štiri odstotne 
točke višja kot predhodni mesec, glede na maj 2012 je bila višja za šest odstotnih točk, glede 
na dolgoletno povprečje pa nižja za dve odstotni točki. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za 
naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma zvišale, med njimi 
najbolj vrednost pričakovanega izvoza.
V storitvenih dejavnostih se je klima nekoliko ohladila, saj je bila vrednost kazalnika 
zaupanja v maju za pet odstotnih točk nižja kot mesec prej in hkrati za 29 odstotnih točk 
nižja od dolgoletnega povprečja; v primerjavi z majem lani je bila vrednost nižja za 7 
odstotnih točk. 
Zaupanje v gradbeništvu se je ponovno popravilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v 
tem sektorju v maju za 7 odstotnih točk višja kot aprila in za 24 odstotnih točk višja kot maja 
2012, hkrati pa je bila le za dve odstotni točki nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti 
kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z marcem večinoma 
zvišale, znižali sta se le vrednosti kazalnikov tehnične zmogljivosti in pričakovana skupna 
naročila. V maju je bil glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu nezadostno povpraševaje, 
s čimer se je spopadala polovica gradbenih podjetij.
Ankete SURS-a kažejo, da se je zaupanje v trgovini na drobno okrepilo; v maju se je 
vrednost v primerjavi z mesecem prej zvišala za dve odstotni točki, glede na maj 2012 pa 
je bil kazalnik nižji za 6 odstotnih točk. Pričakovanja so se v maju v primerjavi z aprilom 
15
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
v glavnem izboljšala, zvišali sta se le vrednosti kazalnikov obseg zalog in pričakovana 
prodaja. V maju je bil delež podjetij, ki jih tare premajhno povpraševanje 55 odstoten, slaba 
polovica podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi.
Gospodarska klima se je maja v primerjavi z majem v letu 2012 popravila tudi v celotni 
EU27. V gradbeništvu so se naročila glede na mesec prej zvišala za 2,2 odstotne točke, glede 
na maj lani pa so nižja za polovico odstotne točke. Glede na april so se v maju za dobre 
4 odstotne točke zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih 
dejavnostih pa so se v enakem obdobju popravila za dobri odstotni točki. Splošni poslovni 
optimizem je v celotni sedemindvajseterici ostal na enaki ravni kot aprila, v primerjavi z 
majem lani pa je bil za pol odstotne točke nižji.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija manjša
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi poslabšala. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v marcu za 5,7% nižja kot maja 2012. Impulzni 
trend kaže, da se je v marcu industrijska produkcija zniževala po stopnji 0,84%. Zaloge 
industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v marcu za 0,1% manjše kot mesec prej, v 
primerjavi z marcem lani pa so bila za dobra dva odstotka manjše.
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v marcu v 
primerjavi z marcem 2012 povečala za slabo četrtino. Impulzni trend pa kaže, da se je v 
marcu dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 1.04%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a 
v marcu v primerjavi z marcem 2012 znižala za 8,3%, merjena z impulznim trendom pa se 
je dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji 1,18%. 
Po podatki Eurostata je v marcu glede na februar industrijska produkcija v EU27 zrasla za 
0,9%, na območju evra (EA17) pa za 1,0%. Glede na marec lani pa je industrijska produkcija 
v EU27 upadla za 1,1%, na območju evra pa za 1,7%. Med državami članicami, za katere 
so dostopni podatki, je industrijska produkcija v marcu glede na mesec poprej zrasla v 
šestnajstih, padla pa v sedmih državah in sicer največ v Sloveniji, Bolgariji in na Irskem.
5. Tuje turistično povpraševanje je delno nadomestilo upad domačega
Vrednost gradbenih del je bila marca za štiri odstotke nižja od februarske, v primerjavi z 
marcem 2012 pa se je zmanjšala za skoraj tretjino; hkrati se je v enakem obdobju za 9,9% 
zmanjšalo število opravljenih gradbenih ur, njihov impulzni trend pa znaša -1,54%.
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
16
Skupno število turističnih prenočitev se je rahlo povečalo. Marca jih je bilo za 0,6% več 
kot v enakem mesecu 2012, število prenočitev pa se je zviševalo po mesečni stopnji 0,08%. 
Pri tem je prišlo do upada domačega turističnega povpraševanja, saj je število turističnih 
prenočitev domačih gostov glede na marec 2012 upadlo za 8,2%. Impulzni trend prenočitev 
domačih gostov v letošnjem marcu kaže na rast po stopnji 0,65%. Število prenočitev tujih 
gostov pa se je marca povečalo in sicer za 9,3% glede na enak mesec v letu 2012, impulzni 
trend prenočitev tujih gostov v marcu kaže na rast po stopnji 0,29%.
Podatki o transportu za marec kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 8,7% 
manj potnikov kot marca lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v zračnem 
prevozu za 5,1% manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo marca prepeljanih za slabih 
14% več potnikov kot v istem mesecu 2012. Potniški promet na brniškem letališču se je v 
marcu glede na marec lani zmanjšal za slab odstotek. V luki Koper je bil blagovni promet v 
marcu za 5,1% manjši marca lani. 
6. Maja največje letošnje znižanje brezposelnosti
Na trgu dela se je stanje nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je v marcu 
zmanjšalo na 912702 oziroma glede na mesec prej za 227, glede na marec 2012 pa se je 
število zmanjšalo za slabih 13 tisoč oziroma za 1,4 odstotka. V marcu je bilo v Sloveniji 
788863 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na februar se je število delovno aktivnih 
povečalo za 1209 oseb, glede na marec 2012 pa se je število zmanjšalo za dobrih 24 tisoč 
oziroma za tri odstotke. Med zaposlenimi osebami jih je bilo v marcu slabih 93% zaposlenih 
pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od marca lani zmanjšalo za dobre tri odstotke. 
Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na marec 2012 zmanjšalo za 7,9%. Med 
samozaposlenimi pa je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se 
je v marcu povečalo za 160, od marca 2012 pa se je zmanjšalo za 478 oseb oziroma 0,9%. 
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo konec maja registriranih 118576 brezposelnih oseb, kar je 
za 2756 oseb oziroma 2,3% manj kot ob koncu aprila, v primerjavi z majem 2012 pa je bilo 
brezposelnih za 11780 oziroma 11% več. V letošnjem maju se je na Zavodu za zaposlovanje 
na novo prijavilo 6926 brezposelnih oseb, kar je dobrih 15% manj kot aprila, in za 6,9% 
več kot maja 2012. Med novo prijavljenimi je bilo 823 iskalcev prve zaposlitve, 1670 trajno 
presežnih delavcev in stečajnikov ter 3417 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen 
čas. Odliv iz brezposelnosti je maja letos znašal 9682 oseb, med katerimi se jih je zaposlilo 
oziroma samozaposlilo 6464, kar je dobrih 1,9% več kot aprila, v primerjavi z majem 2012 
pa je bilo zaposlitev več za dobrih 38%. 
Po podatkih Eurostata je bila aprila 2013 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 
12,2%, kar je glede na mesec prej za desetinko odstotne točke več ter za 1 odstotno točko 
več kot aprila lani. V celotni sedemindvajseterici je bila stopnja brezposelnosti v aprilu 
17
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
11,0% in se je glede na enak mesec v 2012 povečala za 0,7 odstotne točke. Po Eurostatovih 
ocenah je bilo marca v EU27 26,6 milijona brezposelnih oseb, od teh 19,4 milijona na 
območju evra. Med posameznimi članicami EU so v aprilu najnižjo stopnjo brezposelnosti 
imeli v Avstriji (4,9%) in v Nemčiji (5,4%), najvišjo pa v Španiji (26.8%) in v Grčiji, za 
katero februarski podatek znaša 27,0%.
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Rast cen se znižuje znatno hitreje od pričakovanj 
Maja so cene porasle za 0.3%, bolj dolgoročna inflacija se je zmanjšala še bolj, medletna 
stopnja rasti je padla na 1.2%.
Čeprav se je blago podražilo enako kot storitve (za 0.3%), so bile razlike med drobnejšimi 
skupinami proizvodov velike. Najbolj so se podražili proizvodi iz skupine hrane in 
brezalkoholnih pijač. Največ je k temu prispeval sezonski dvig cen sadja in zelenjave. 
Opazno bolj od povprečja so porasle tudi cene obleke in obutve in sezonsko povečanje 
cen počitnic v paketu (porasle so za 2.6%). K povečanju skupnega indeksa cen so največ 
prispevale višje cene hrane (0.4 odstotne točke); povečanje cen proizvodov v ostalih 
omenjenih skupinah proizvodov (obleka in obutev, počitnice v paketu) pa je dodalo precej 
manj (0.1 ali manj).
Rast življenjskih stroškov je najbolj zmanjšala pocenitev naftnih derivatov; pocenitev 
tekočih goriv (za 4.4%) in pogonskih goriv (za 2.8%) je znižala rast življenjskih stroškov 
za 0.2 odstotne točke, vse ostale pocenitve skupaj pa so rast življenjskih stroškov zmanjšale 
še za 0.1 točke. 
Primerjavo inflacije med državami EU omogoča harmoniziran indeks cen. Ta je v Sloveniji 
maja porasel za 0.3%, medletno pa se je znižal na 1.6%. V evro območju je bila medletna 
rast cen še vedno nižja kot v Sloveniji, le 1.4%. 
 
Podatki o proizvajalčevih cenah industrije so dostopni do aprila, ko so se proizvajalčeve 
cene povečale za 0.1%. Navkljub aprilskemu (skromnemu) povečanju, se je bolj dolgoročna 
dinamika zmanjšala, medletna rast je padla celo na 0.5%.
Tudi aprila so proizvajalčeve cene najbolj porasle pri proizvodih, ki so namenjeni za izvoz 
izven evro območja (za 0.4%), najmanj pa cene proizvodov, ki so namenjeni za domači trg 
(te cene so stagnirale). Bolj dolgoročna dinamika proizvajalčevih cen se še naprej znižuje. 
V letu dni do aprila so se največ (za 0.8%) povečale proizvajalčeve cene proizvodov za 
izvoz izven evro območja, najmanj (za 0.3%) pa cene izvoznih produktov za evro območje.
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
18
Čeprav se dejanska dinamika cen opazno znižuje, tako pri cenah na drobno kot pri 
proizvajalčevih cenah, pa je umirjanje rasti pričakovanih cen bolj malo vidno. Pri 
proizvajalčevih cen tako pričakovanja že skoraj dve leti nihajo okoli dolgoročnega 
povprečja; po drugi strani so pričakovane cene blaga na drobno že nekaj časa malo nad 
dolgoročnim povprečjem; opazno pod dolgoročnim povprečjem (približno na isti ravni kot 
v drugi polovici 2009 in prvi polovici 2010) so le cenovna pričakovanja pri storitvah. 
V zadnjem mesecu (do konca maja) so cene surovin v evrih porasle za 0.4%. Najbolj so 
poskočile cene kovin (za 2.4% v evrih), najnižjo dinamiko pa so imele neprehrambene 
kmetijske surovin (padle so za 2.4%). Še naprej hitro padajo tudi cene zlata; v zadnjem 
mesecu so se zmanjšale za 3.6%. V letu dni so se cene surovin v evrih zmanjšale za 3.8%. 
Na daljši rok imajo najšibkejšo dinamiko neprehrambene kmetijske surovine (padle so za 
9.5% v evrih), najmočnejšo pa nafta (cene so porasle za 6.7% v evrih). Zlato se je v letu dni 
pocenilo za skoraj 18% v evrih.
8. Plače in enotni stroški se dolgoročno še naprej zmanjšujejo
Podatki o plačah so do marca, ko so povprečne plače porasle za 1.5%. Povečanje ni doseglo 
niti sezonskega učinka, zato se je trendna rast zmanjšala in ponovno postala negativna 
(povprečen plače padajo trendno po približno 1% letno). Takšno je bilo tudi medletno 
zmanjšanje plač v celotnem prvem četrtletju. Marca so zaradi sezone porasle povprečne 
plače v večini dejavnosti. Najbolj so se povečale v kmetijstvu in gozdarstvu, oskrbi z 
električno energijo (za preko 8%). Najmanj so v gospodarstvu porasle plače v predelovalni 
dejavnosti (za 0.8%.
V javnofinančnih sektorjih je marčevska rast plač precej zaostale za gospodarstvom, izjema 
so bile le povprečne plače v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Od vseh sektorjev države 
so se plače zmanjšale samo v ožji državi (za 0.5%).
Bolj dolgoročna (medletna rast) povprečnih plač je bila, navkljub tekočemu povečanju, v 
večini sektorjev še naprej negativna. Močno je štrlel le sektor oskrbe z električno energijo, 
vodo in paro, saj so v letošnjem marcu povprečne plače v tem sektorju presegle plače 
v lanskem letu za skoraj 11%. V večini ostalih sektorjev gospodarstva so, kot rečeno, 
povprečne plače v letošnjem marcu zaostale za ustreznimi plačami v lanskem letu; najbolj 
so zaostale v gradbeništvu, za 2.9%.
V državi so plače marca zaostale za ustreznimi vrednostmi v lanskem marcu precej več kot v 
gospodarstvu. Najbolj so zaostale v izobraževanju (za 5.4%) in, še posebno, v kulturnih ter 
razvedrilnih dejavnostih (za 7.5%), navkljub opaznemu tekočemu marčevskemu povečanju. 
19
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
Povprečni enotni stroški dela in stroški dela v predelovalni dejavnosti
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
1.14
1.16
2009 2010 2011 2012 2013
povprečni
predelovalna
dejavnost
Vir :  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Povprečni  stroški  dela in  stroški  dela v  predelovalni  dejavnost i ;  desezonirani  stroški  dela;  normirano na 
2009/I=1.
Povprečni stroški dela in stroški dela v sektorjih države
0.88
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
2009 2010 2011 2012 2013
povprečni
izobraževanje
ožja država
zdravstvo
Vir :  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Desezonirani  stroški  dela;  normirano na 2009/I=1.
Podatki o stroških dela v EU kažejo, da so enotni stroški dela v Sloveniji padli daleč najbolj. 
Razlike v dinamiki stroškov dela med sektorji se še naprej povečujejo. Še zlasti močno 
odstopajo sektorji države in predelovalna dejavnost. Medtem ko so povprečni enotni stroški 
dela v državi v prvem letošnjem četrtletju enaki kot pred štirimi leti, so enotni stroški dela 
v predelovalni dejavnosti doslej kumulativno že porasli za preko 11%.
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
20
V prvem četrtletju letos so enotni stroški dela države še povečali zaostanek za povprečjem 
celotne države (gospodarstva in države). Od začetka krize so najbolj padli stroški dela v 
izobraževanju, saj so bili v prvem letošnjem četrtletju za preko 11% nižji kot v prvem 
četrtletju 2009. V ožji državi in zdravstvu so enotni stroški dela sicer prav tako zaostali za 
ravnijo na začetku krize, vendar manj kot v izobraževanju; zaostanek v ožji državi nekaj 
večji (5.3%) kot v zdravstvu (2.3%). 
FINANČNA GIBANJA
9. Kreditna podpora bank se je še poslabšala
Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom so aprila ponovno padli (za 0.6%). Znižala 
se je tudi bolj dolgoročna (medletna) dinamika (padla je na -7%). Krediti podjetjem še 
naprej diktirajo dinamiko padanja obsega vseh kreditov. Aprila so se zmanjšali za 0.8%, 
bolj dolgoročno (medletno) pa so padali po preko 9%. Krediti gospodinjstvom so se le 
malenkost zmanjšali, tako da je stopnja medletnega padanja ostala praktično enaka kot 
marca.
Po marcu se je kreditno napajanje gospodarstva dodatno poslabšalo. Tako v predelovalni 
dejavnosti, v gradbeništvu in v storitvah so se finančne omejitve poslovanja opazno 
povečale. Čeprav se je pri podjetjih iz vseh treh sektorjev povpraševanje po njihovih 
proizvodih začelo v zadnjem četrtletju 2012 povečevati in čeprav denarni tok iz tekočega 
poslovanja sistematično raste, prehitro razdolževanje bank potiska vse več podjetij v 
likvidnostne težave, omejevanje poslovanja in, končno, v nesolventnost. 
Vedno nove vnaprejšnje zahteve-ovire (storitvene garancije, diferencialne sektorske 
zahteve, zahteve drugega stebra, ipd), ki jih postavlja-povečuje bančni regulator (v 
nasprotju s prakso drugih bančnih regulatorjev v EU) in sistematično odtekanje posojilnih 
skladov v tujino (umikanje financiranja tujih bank) sili banke v (pre)hitro razdolževanje in 
tako, ne le onemogoča okrepitev gospodarske aktivnosti, temveč tudi sistematično slabša 
bančni portfelj1.Umikanje(»domestification«) iz obveznic (podjetniških in suverenih) 
drugih evro članic, na katero, kot veliko nevarnost, opozarja Financial Times (11. junij) je 
namreč že druga (manj boleča) faza procesa finančnega razpadanja EU, ki se je pričelo po 
2009. Banke iz osrednjega dela evro območja namreč že več kot dve leti drastično krčijo 
kredite svojim hčeram in drugim bankam na evrski in EU periferiji. Estonija je, na primer, 
zaradi takšnega umikanja tujih bank samo v razdobju 2010/III-2012/II izgubila za okoli 
25% BDP posojilnih skladov! Slovenija je bila med novimi članicami EU, z 10% BDP tretja 
1 Glej ,  na pr imer,  Banka Sloveni je,  2013,  »Poroči lo  o f inančni  stabi lnost i « . . 
21
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
najbolj izčrpana2. Bančni regulator v Veliki Britaniji3 je, na primer, zaradi pešanja kreditov 
vnaprejšnje omejitve drastično zmanjšal, okrepil pa obravnavano (slabljenje) realiziranih 
slabih terjatev, v Sloveniji pa se vnaprejšnje zahteve zaostrujejo, obravnava realiziranih 
slabih terjatev pa je že sicer opazno ostrejša kot v povprečju EU (glej,«Poročilo o finančni 
stabilnosti« str.68)
Denarni tok in število podjetij
Leto Predelava Storitve Gradbeništvo
2007 N 4419 17304 3378
denarni tok 0.118 0.118 0.112
2008 N 4371 17145 3496
denarni tok 0.121 0.120 0.113
2009 N 3836 16249 3034
denarni tok 0.088 0.091 0.080
2010 N 3995 16630 2932
denarni tok 0.090 0.089 0.081
2011 N 4216 16954 2979
denarni tok 0.094 0.090 0.083
2012 N 4138 16297 2920
denarni tok 0.097 0.092 0.089
Vir :  AJPES;  Bole,  Prašnikar  in  Trobec,  2013,  »Col lateral izat ion and contagion as cr is is  ampl i f icat ion mechanisms in 
Slovenia« ;  lastni  izračuni
Opomba:  N števi lo  podjet i j  ;  mediana denarnega toka (delež bi lančne vsote)  iz  tekočega poslovanja;  upoštevana so 
podjet ja ,  k i  imajo najmanj  enega zaposlenega in pozi t ivni  denarni  tok v  ustreznem letu
2 Glej ,  V ienna In i t iat ive,  november 2012,  »Deleveraging repor t« . 
3 (F inancial  Serv ice Author i ty  UK,  2012,  “Adjustments to FSA’s l iquidi ty  and capita l  regime for  UK banks and 
bui ld ing societ ies”) .
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
22
Finančne omejitve poslovanja
0
4
8
12
16
20
24
28
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
8
12
16
20
24
28
32
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
0
5
10
15
20
25
30
35
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Slovenija
SlovenijaSlovenija
Euro
EuroEuro
GRADBENIŠTVO
PREDELOVALNA DEJAVNOST STORITVE
Vir :  EU Komisi ja ;  lastni  izračuni
Opomba:  Odstotek podjet i j ,  k i  j ih  f inančne omej i tve močno ovira jo pr i  poslovanju
Marčevsko dodatno blokiranje finančne podpore je bilo najmočnejše v gradbeništvu, 
vendar je bilo nenadno poslabšanje vidno tudi pri predelovalni dejavnosti in storitvah. V 
gradbeništvu se je delež podjetij, ki jih nezadostna finančna podpora opazno zavira pri 
poslovanju, v dveh mesecih povečal za preko 12% vseh (še »živih«) podjetij v sektorju. 
Po skoku v marcu so se aprila skupni depoziti podjetij in prebivalstva zopet znižali na malo 
nad 19 milijard in bili za 1.2% nižji kot pred letom. Tako kot marca so tudi aprila z močno 
dinamiko navzgor odstopali depoziti podjetij; aprila so bili depoziti podjetij celo za 5.4% 
višji kot pred letom. 
Obrestne mere ECB so se zadnjikrat spremenile na začetku maja. V mesecu dni po 
spremembi se je Euribor pri vseh ročnostih malenkost znižal. Na detajlističnem trgu so se 
(malo) spremenile predvsem depozitne obrestne mere; v Sloveniji so se depozitne obrestne 
mere znižale za približno 0.1 točke; za EU so podatki do aprila, ko so se depozitne obrestne 
mere prav tako znižale (za okoli 0.2 točke). Posojilne obrestne mere so se pri prebivalstvu v 
maju malenkost povečale (za 0.1 točke), pri podjetjih pa so ostale nespremenjene.
23
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
10. Prvo četrtletje z velikim presežkom v tekoči bilanci in zmanjšanim zunanjim 
dolgom
V marcu je bil presežek na tekočem računu kar 295.6 milijonov € (marca lani je primanjkljaj 
znašal 199.1 milijonov €) ki je rezultat blagovnega presežka 99.0 milijonov € (1.2 
milijona €), storitvenega presežka 214.8 milijonov € (158.1 milijonov €), primanjkljaja v 
dohodkih faktorjev 53.2 milijonov € (52.2 milijonov €) in presežka v tekočih transferih 35.0 
milijonov € (96.0 milijonov €). 
Plačilna bilanca Slovenije
v milijoni evrov 
januar-marec marec
  2012 2013 2012 2013
I.  Tekoči račun 28 221,2 199,1 295,6
1.  Blago -166,5 -44,9 1,2 99
2.  Storitve 404,1 484,5 158,1 214,8
3.  Dohodki -179,2 -162,6 -57,2 -53,2
4.  Tekoči transferi -30,3 -55,8 96,9 35
II.  Kapitalski in finančni račun 136,2 -867,2 -159,8 -396,5
A.  Kapitalski račun 6,2 5,8 3,2 2,6
1.  Neposredne naložbe 189,1 -13,7 116,3 -125,6
2.  Naložbe v vrednostne papirje -932,8 133,8 -324 272,7
3.  Finančni derivativi -22,7 -28,8 -31,3 -5,4
4.  Ostale naložbe 857,7 -1.031,10 28,2 -574,2
5.  Mednarodne denarne rezerve 38,7 66,9 47,8 33,4
III.  Neto napake in izpustitve -164,2 646 -39,2 100,8
Vir  :  BS
V prvem četrtletju 2013 skupaj je bil dosežen presežek tekočega računa 221.2 milijonov € 
(v enakem obdobju leto 2012 le 28.0 milijonov €) kot rezultat primanjkljaja v blagovni 
menjavi 44.9 milijonov € (v enakem razdobju 2012 je znašal primanjkljaj 166.5 milijonov €), 
presežka v bilanci storitev 484.5 milijonov € (404.1 milijonov €), primanjkljaja v dohodkih 
faktorjev 162.6 milijonov € (179.2 milijonov €) in primanjkljaja v tekočih transferih 55.8 
milijonov € (30.3 milijonov €). 
O Ž I V L JA N J E  G O S P O DA R S T VA  –  G A  B O D O  N E S M I S E L N A  P R AV I L A  I N  Z M E D E N E  O D L O Č I T V E  Z AU S TAV I L E ?
24
Četrtletni saldo na kapitalskem in finančnem računu znaša -867.2 milijonov € (lani 136.2 
milijonov €), kar pomeni da se Slovenija neto hitro razdolžuje. Pri tem je bil neto odliv 
prek neposrednih tujih investicij 13.7 milijonov € ( v enakem obdobju lani je priliv znašal 
189.1 milijonov €), neto portfeljskih naložb za 133.8 milijonov € (lani -992.6 milijonov €), 
neto ostalih naložb pa -1031.1 milijonov € (857.7 milijonov €). Mednarodne rezerve Banke 
Slovenije so se povečale za 66.9 milijonov € (v prvem četrtletju lani za 38.7 milijonov €). 
Po podatkih iz majskega 2013 Biltena BS je neto zunanji dolg Slovenije konec marca znašal 
13130 milijonov €, kar je znova 782 milijonov € manj kot mesec prej in 1248 milijonov 
manj kot konec 2012. Pri tem je bil bruto zunanji dolg 40517 milijonov €, terjatve pa 
27387 milijonov €. V bruto dolgu je 48.7% suverenega dolga, nekaj manjši delež kot mesec 
prej, torej država uspešneje odplačuje kot privatni sektor. Mednarodne rezerve pri Banki 
Slovenije so znašale konec aprila 622.0 milijonov €, kar je 33.7 milijonov € manj kot mesec 
prej in 100.2 milijona € manj kot konec 2012. V rezervah je 115.0 milijonov € zlata, 222.3 
milijonov € imetij SDR, 145.1 milijonov € rezervne pozicije pri MDS, 138.2 milijona € 
deviznih rezerv in za 1¸5 milijona € finančnih derivativov. 
Po podatkih Eurostata je bil slovenski presežek na tekočem računu plačilne bilance v 2012 
v višini 2.7% BDP šesti med 17 članicami EMU in deveti med 27 članicami EU. Napoved 
Eurostata za letošnje leto daje s 4.8% BDP Slovenije celo četrti največji presežek med 
članicami EMU in peti med 27 članicami EU. Podobna je napoved za 2014 s presežkom 
4.7% BDP. S takim presežkom Slovenija res ni kritični dolžnik, posebno, če je po novem 
mnenju (CEPS) zunanji in ne celoten javni dolg pokazatelj kritične zadolžitve države.