TI. tečaj 1849.
V četertik 1. sušca.
9. Ust I. polovice.
Sirota.
^gj&iati ziblje, lepo poje, Dele milo se smehlja, — Se ne v6 za reve svoje, Ne za žalosti sveta. —
Mati vinerje, zlata mama ¦ Milo joče deklica, Po širokim svetu sama Se ozira Milica.
Le za mamo serce bije, Mamo iše le oko, Mami le ljubezen klije, Mama usta kličejo.
Tje na grob ji venec dene Z žlahtuili rožic, lep, cveleč, Z vencam dčklica porene Nju zdaj njo ne loči več.
Badoslav.
Slepec iS plimko,
ali
nehvaležni sin.
(Konec.)
„Komaj je moj sin začel v mes/u stanovati, komaj si je prijatle iu 's svojo umnostjo ime zadobil; se je začel mene sramovati. Ni terpel, de bi ljudje vedili, de je sin pošteniga čevlarja. Za človeka viso-ciga stanu  ie bolel štet biti. — Siromaštvo,  v ktero
sim jez dobrovoljno iz ljubezni do njega padel, mu je bilo en vzl*ok več, mene zametovati. Zdaj je.ne-hvaležnik, kteriga serce je^ vsaki dan od ošabnosti bolj terdo postajalo, samo mislil, kako hi mene od sebe spodil, m- Žalosti, v ktero je mene njegovo «e-
66
hvaležno in nečloveško postopanje verglo, je dala njemu priliko svoj namen doseči. — AL,  dobri gospod, vi ne bote mogli verjeti, pa resnično je, tako resnično,  kot je resnična moja nesreča!  Ta nevredni sin, za kteriga srečo sim vse daroval, me je razglasil za neurnniga, in me dal nekimu terdoserčnimu zdravniku na kmete. — Ta me je zaperl v tamno, vlažno sobo, tudi tepel, kader sim prevelike nesreče v obupu Boga za osveto prosil, in me je pustil v smradu skoraj poginiti.  Tukaj je počasi otamnila svitlost mojih oči. — Pa nenadjama vmerje moj kervoločni varh. Med tem, ko so se drugi  z njim pečali,  sim jez srečno utekel. Se sim malo vidil, in bližne stvari razločil. Vse moje blago je bilo en cekin,  kteriga sim bil davno za na_r večji potrebo v oblačilo všfl. Za ta cekin sim bil plun-ko kupil. Deček pa, kteriga stariši so bili odmerli, se mi je za vodja ponudil. Rad sim ga vzel, zakaj čez ene dni se je oternila zadna luč mojih oči, Z njegovo pomočjo sim prišel sem, Cez dan se skrivam, de me moj sin ne opazi, in me zopet svobode ne oropa. Samo na noč se podstopim z svojo žalostno pesmijo milost srečnih ljudi zaprositi."
Solze so polile starčka, ko je to izgovoril. Sve-tovavec je bil v sercu ganjen. Razdivjan nad nečlovečnostjo je prosil starčka, naj mu ime tako brez-dušniga sina pove. Pa zastonj. „Nečem, odgovori starček, hudo' za hudo vračati, nečem mu sramote in za-ničvanja ljudi pripravljati. Res je, ni vredin mojiga pomilovanja. Pa je moj ,sin. $e živi on v mojim sercu , in na zadnjo uro ga hočem še blagosloviti.
Zlob o vi č je pobledil kot sveča, ko je starčka slišal in spoznal. Celo družtvo, ktero je poprej starčka pazljivo poslušalo, je spremembo njegoviga obr&za opazilo. Pa vsi so to milovanje mislili, in apostol vali so serce, ktero se človeški nesreči tako rado odpre. -— Pa to spoštovanje se je obernilo berž na za-ničvanje, ko svetovavec reče: „Gospod Zlobovič! tudi tega nesrečniga in slepiga starčka morate vi V svoje varstvo vzeti." Naglo vstane starček in zavpije: „Ah Bog! vsmili se mene, moj sin je tukaj."
67
Komaj je starček te besede izgovoril, skoči Zlo-bovič kakor besen Lnor) od mize, in reče: „Gorje tebi, oče! ti si mojo srečo vbil." Zapusti družtvo in izbeži iz sobe. Vsi so se začudili. Starček pak je žaloval neprenehama: „ Gorje meni, jez sim padel, moj sin me je spoznal." — Z velikim trudam ga je komaj viniril svetovavec. „Oče, nesrečni oče! mu reče vredni mož, od tega hipa ste vi moj oče3 jez bom vaš sin. Pri moji mizi bote vi jedli, z mojim vinam se okrepčevali. Jez vam hočem oči zatisniti, kader boste vmevli. In vi boste mene učili razžalenje odpustiti, in ljubiti jih, kteri nas sovražijo in preganjajo."
Vsi v družtvu pričijoči sd zdaj svoje pravično zaničevanje proti Zloboviču izrekli in djali, de se ne bodo nikoli več s takim človekam družili, ki je vee zagrešil, kakor kdor koli bodi, ki na vešalah žalostno pogine. — Nehvaleznost sploh je že velika hudobija; nehvaleznost pa proti tako dobrima postenimu očetu je strašan greh pred Bogam in ljudmi. — Zdaj premislite, reče drugi, s kako grenkostjo je on vedno čez nehvaleznost govoril!. Kako po zvijaško je lagal kreposti, ki so njegovimu sercu nepoznane bile! In na dalje reče svetovavec: Vse te hudobije: nehvaleznost, terdoserčnost, goljufija in hlepenje po zvišenji so v njem porodile nečinierno in neredno Ičastiželjnost, s ktero je oče sina, deržava pa eniga velikiga deržav-ljana zgubila. — O koliko nesreč je' že iz tega izvira priteklo za cele rodovine! — iz tega izvira, pravim, iz kterigar hitri in vse podirajoči potok postane, ako se rano S potrebnimi nasipi ne vkrotf.
ZIobftvj.č pa je občutil knialo nasledke svojiga odkritja. Vsi so se ga ogibali, in občno zaničevanje je bilo zasluženo plačilo terdosercniga dela. »S svojim obnašanjem je on svetu zopet pokazal, de nar veči učenost in sprednost človeškimu družtvu ni za pravo korist, ako se z njima dobro in pošteno serce ne zedini.
Zlobovič je na zadnje iskal čast (službo}, za ktero je bil. _popolnama pripraven. Pa namesto časti je dobil od kralja sledeči odgovor: Sin,- kteri stariše
68
zametuje, ne bo tudi postav spoštoval. — In tak človek, kteri bi bil zavoljo znanosti in posebnosti mogel velike časti zadpbiti, je bil povsod zameto-van, ker je pervo dolžnost človeka oskrunil, namreč: otroško ljubezen in hvaležnost.
H—-----------
©ti zemlje. (Zemlja se" suče.)
Veterti pogovor.
Danes pripeljeta Tonček in Nežika tndi BercetoViga Matevzka sebbj. i Boštjana pa ni v hiši. Grejo ga vsi trije na vert iskat. Najdejo ga. Ravno gosence trebi. Domači otrpci odrezane, mešičke pobirajo ju jih na kup nosijo.
Tonček in iNežika. Danes je tudi Ber«etov Ma^
tevžek z nama prišel.
MateVfšek i(se odkrije in še Boštjanu poklOui rekoč:) Tonr ček in Nežika sta mi pravila, kar ste jima od zemlje povedali. Pa mi je zlo dopadlo. Jez bi tudi* rad hodil poslušat, če mi dovolite.
Boštjan (ga pogiadi.) O le pridi. Prav rad bom vidu*. Tode le malo poterpite, otroci! Nar prej moram to lneši-čevje sožgati. (Rancesne en mešiček.) Lepoglejte. Gorkota je gosenčice že oživila. Vidite jih kako notri ko červički mer-golč? (Otroci se zlo čudijo.) Kmalo bi se bile iz mešičkov po drevji razlezle. Potlej bi Jih bilo veliko težje pokončati, Zdaj pa bom kar tukaj na vertu zakuril in mešičevje- so-žgal. Ne ena ne bo ubežala. Ko bi jih pa po tleh pustil, bi se razlezle in spet na drevje prišle, (zakuri.'otroci mečejo mešičke na ogenj.) Otroci! — pravi Boštjan — vi imate boljši oči ko jez. Ali vidite na drevji šekakšin mešiček. Pokažite mi ga. (Se nekoliko jili vgledajo. Boštjan jih s šk^rijami odšipue.) Take škarije — pravi — šo nar bolji za gosence trebiti. Le poglejte, otroci! — šmic — pa je mešiček odšip-njen. Matevžek! ali tvoj oče že imajo take .škarije,?
Nežika. Naš jih že imajo.
Matevžek. Naš jih še nimajo.
B. Ce ne, }e reci jim, de jim jih jez posodim. Me-' šičke pa naj po vsaki ceni z drevja spravijo.
69
3fatevLek. Koliko pa veljajo take škarije? Nove se dobe za kakih 40, 50 krajcerjev. Kaj je to? Gosenče desetkrat več škode store, (zdaj Se drugo mešičevje
«ožgei Ogenj s perstjo zakrije., de bi ga sapa ne razuesla. Vsi .grejo v hišo. Se posedejo.)
v                                                      ,
Tonček. Ce je zemlja krogla, kam še pa opira, de se nikoli ne zasuče ali zaverti?
B. Zemlja se sicer na nič ne opira; pa se vender vun in vun suče, desitudi mi tega ne čutimo. Zemlja visi namreč v zraku, ravno tako ko solnce ali mesec, in se suče— premikuje. Ljudje, ki se še tega niso učili, mislijo, de zemlja stoji, solnce pa se premikuje. Tode je ravno narobe. Zemlja se premikuje, solnce stoji vedno
na enim mestu. (Otroci se zavzamejo.)
Malev&ek.. Sej se vidi solnce izhajati in nahajati. Na eni strani se zjutraj pokaže. Na nasprotni' strani se zvečer skrije. Ali se ne premakuje?
B. Vem, Matevžek! de si se že kedaj na vozu in v čolnu naglo peljal. Ali se ti ni zdelo, de drevesa, ger-movje in hiše ob cesti.ali ob bregu nazaj beže', sploh, de se premik njej o?
Malev&ek. Pač.
B. Pa vender se niso premikovalo drevesa, germovje in hiše, ampak, voz in čohi iir ti b vazam^iu čolnarn vred dalje. — Ravno taka je tudi z zemljo in solncam. Nam se zdi, de se solnce premikuje; pa se zemlja z nami vred naglo suče
Nežika. To je pa vender čudno. JČO bi se zemlja sukala, bi mogli mi z nje popadati in se Vbiti.
B. Zares de. Ferčali bi ko blato od kolesa in se čudno po zraku lovili. Ali neskončno modri Bog je dal zemlji nekako čudno nloč, ki nas nase vleče, in nam ne da odpasti, desiravno tega ne čutimo. In "ravno zato imenujejo učeni to moč nasevlecno moč. (Bošijauu se kihue.)
OProci. Bog pomagaj!
B. Zahvalim, zahvalim.
(Mati zdaj Matička in Barhiko po vodo pošljejo. Boštjan pravi: Bomo pa drugp pot nadalje.  Otroci se mn priporoči iu, gredo d,oimi.)
70
Očetovska ljubezen.
V vasi „Olberndorf", dve uri od Dunaja, začne leta 1813 mesca rožnika velik oginj razsajati. Kmalo je iz petih hiš strašin plamen švigal. V eni tih hiš je bilo čvetero otro'k ostalo. Pred, ko more oče do njih priti, je že vsa streha v plamenu, kteri se naglo razširja. Skoz plamen skoči oče, kterimu je očetovska ljubezin moč in serč-nost dala, naglo v stanico, kjer so vbogi otročiči. Troje taistih z naj veči nevarnostjo življenja iznese. In zopet skoči noter, de bi tudi četertiga sina rešil. Ta pa je bil od straha v klet (kelder) zbežal. Z neizrečenim prizadevanjem pride do njega. Oba hitita nazaj. Ali joj! — tramovi in hlodje se s strašnim pokanjem podro, in ne moreta dalje. Od hude soparice in gostiga dima zadušena padeta na tla. Po pogasenim ognji so ju mertva in vsa osmodena v kleti našli.
Ali zamorejo kdaj otroci svojim starišem ljubezin in skerbnost poverniti? Ljubezin starišev do otrok je tako velikn, de oni celo svoje drago življenje radi za-nje dajo. Torej ljubite svoje stariše priserčno in nikdar jih ne žalite.
________                        B. Dv —
Kako se dajo g-osence končati?
CKonec.)
4) Pobeli vse odrašene drevesa z apnam, ktero bo vsp gosenčno zalego po deblu na enkrat končalo, in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo zalege delali.
h) Je dobro, če v jeseni okoli dreves zemljo okapaš. Tako bo tistih gosenc zalega večidel končana, ktere se v zemlji gode,
6) Boš veliko škodljivih metuljev končal, če tiste drevesa, ktere so poleti gosence čisto objedle, v jeseni od sv. Lukeža do sv. Andreja s popirjem prevežeš, jn tisti popir s tičjim lunam večkrat namažeš. Pa gole kože drevesa nikoli ne pomaži, to  bi drevju škod-
71
valo. Tudi s predivam, dokler je suho vreme, je do-* bro, deblo rahlo oviti, de se metulji noter zapletejo in v drevo ne morejo.
?) Tudi bo gosenc manj, če metulje loviš in pokončaš,, kakor moreš. Zvečer jih najdeš po vertnih cvetlicah, iu jih lahko pomoriš. Ponočnih metuljev pa lahko po-lovišj če po noči v lešarbi luč postaviš, in okoli luči limance ali kake mastne mreže nastaviš, de se s perutnicami primejo.
8) Nobena reč pa gosenc bolj ne zmanjša in ne pokonča, kakor nektere ptice, ktere so že od Boga v to namenjene. Ti pridni varhi sadnih vertov so: Velika in mala snica, mnišček, plezovec, berkljes, detal, pogorelček, tašča, penca, in več tacih tičkov, kteri od červov žive in drevesa gosenc trebijo. Zato v tistih ve rtih, kteri so Mizo hoste, kjer je dosti takih tičev, gosence nikoli drevju veliko ne škod vajo. Tam pa, kamor taki tiči ne dojdejoi, gosence cele verte končajo. Ni tedaj prav take tičke, kteri so naši veliki dobrotniki, loviti in jih moriti. Se le pervaditi jih moramo v verte, de nam bodo bolj drevje gosenc očistili. Hvaliti moramo Boga, ker je nam take pridne živalice vstvaril, brez kterih bi se gosence tako pomnožiler de bi mi pač malo sadja okusili, kar bi ga gosencam ostalo.
Blagi brat.
V Ljubljani živi od vsih domoljubov spoštovan gospod. Ta gospod ima brata, ki je gospodar na kmetih. Vseskozi ga je priganjal, de naj se pri pogorelskim druž~ tvu zavaruje. „Le nekaj krajcarčkov plačaš na leto" — ga prigovarja — „in vse ti ho povernjeno, če pogoriš." Brat pa se izgovarja: Saj še pri nas ni nikoli pogorelo. Pokaj bom zastonj plačeval? — „AIi kar se v sto letih ne primeri, se v enim trenutji. Dobro premisli." ->- Pa vse zastonj. Vse besede dobriga brata so bob v steno."
Ne dolgo potem samoglavnimu bratu hiša zgori. Ves
72
klavern in  zgrevan pride   k Ljubljančanu.  Ne more se prekesati, de ni blago volj niga  brata vbogal. Prosi ga za božjo voljo za pomoč.   Ljubljančan  ga narprej  prijazno okrega.   Potlej mu  nekoliko obljubi.  Pogorele  odide. — Ljubljančan pa je bil svojiga ljubiga, tode termastiga brata natihania sam zavarval. Gre k opra.vniku pogorel-skigavdružtva. Ta je s persežnimi možmi škodo precenil.   Čez 14 dni pride nesrečni brat v Ljubljano. Ljubljančan mu poda 1U00. goldinarjev, ki jih je bil od pogo-relskiga družtva iz Gradca dobil.  Pove zdaj  bratu vse natanjko. — Kako de je tega skerb in ljubezen njego-viga brata ganila, si vsak lahko misli.  Manjkalo mu je belsed hvaležnosti. Zdaj pa z; denarjem, ki ga je blagi brat od pogorelskiga družtva  dobil,  že novo hišo  zida. Torej  pristavim;  Dragi inladenči in deklice! kader bote vi gospodarji in gospodine, naj bo vaša perva skerb, pohištva pri pogorelski družbi zavarvati.  Za vsakih 10, 17 ali k večjim 20 krajcerjev letniga plačila bote dobili po ognji, ki nas ga Bog obvari, 100 goldinarjev. Ko bi pa,vsi gospodarji pristopili, bi bilo na leto od sto goldinarjev komaj po groši plačevati. Vam, kraetiški mla-denči! še posebej Tečem: Vi ne bote toliko davkov imeli, kot so jih imeli vaši stariši. Bote tedaj veliko laglje k imenovanimu družtvu pristopili. Nad jam se, de ne bo nobeden tako  samoglav, kot je bil rečeni brat Ljubljan-skiga gospoda,  de ga nesreča ne prehiti. Potlej je prepozno. H koncu še berite, kaj de se je v nedelo teden v Kokrici in Riipi zgodilo. — V obeh vaseh je bil stra-šan ogenj. Sedem ljudi in skoraj vse suho in sirovo je zgorelo. Samo trije so bili zavarvani. Tem $e bo škoda povernila. Drugi pa  bojo mogli po  beraško v bogajme prositi. Zapametite si to!                              J. Navratil.
Nenavadne pesede v tem listu.
(Nenavadne besede- slehernika lista bomo prihodnje vsako pot na koncu razložilj. — Besede s križčikam niso domače korenine.)
Blag ali dobriga serca (edel).
Blagoslovili ali f žegnafi.
Der&ava (Staat) se pravi 'ss eno besedo  vsira  deželam pod
enim vladarjem. Deržavljan (Staatsbiirger) se imenuje vsak  v deržavi rojeni
človek. Rano ali zgodaj. Vešahh vislice ali f galge.
i                    I                   k
S               I         I                                                                     I              ,        j       ... -              .
Rozalija Eyery založnica.  J. Navratil, vredni!*.