18 SLOfit: Upgrade of the Sport Educational Card Abstract Slovenia is a pioneer in the systematic monitoring of the physical fitness of children and adolescents, since the national somatic and physical development monitoring system, called the Sport Educational Card (SEC), had already been developed between 1969 and 1989. Since the school year 1986/1987 all Slovene primary and secondary schools perform measurements with three an- thropometric tests and eight motor tests. The results are sent to the Faculty of Sport at the University of Ljubljana, and the Labo- ratory for Somatic and Physical Development provides feedback to each schoolchild, class and school as a whole. In recent years, the research team at the Faculty of Sport has developed information support and the upgrade of the established national system of the SEC and named it SLOfit. Registered users of the system, especially physical education teachers, parents and adolescents, as well as doctors, can use the free web application My SLOfit, through which they can access SLOfit data and fitness reports with health-risk assessment, learn good practices in cooperation between schools, health and municipalities from individual environ- ments. Users get constant professional support for interventions through a communication tool within the application My SLOfit, the website www.slofit.org, SLOfit tips and Facebook posts. The paper presents the basic characteristics of the SLOfit system, and in particular the reports for the individual and the school. Key words: physical fitness, BMI, health, child, adolescent, teacher, parent, doctor, feedback. Izvleček Slovenija je pionir v sistematičnem spremljanju telesnega fitne- sa otrok in mladostnikov, saj je nacionalni sistem za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja, imenovan Športnovzgojni kar- ton (ŠVK), razvila že med leti 1969 in 1989. Vse od šolskega leta 1986/1987 vse slovenske osnovne in srednje šole izvajajo meritve s tremi testi za oceno telesnih značilnosti in osmimi testi za oce- no gibalnih sposobnosti. Rezultate pošljejo na Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani, Laboratorij za telesni in gibalni razvoj pa jim posreduje povratne informacije za vsakega šolarja, oddelek in šolo kot celoto. V zadnjih letih je raziskovalna ekipa na Fakulteti za šport razvila informacijsko podporo in nadgradnjo uveljavljene- ga nacionalnega sistema ŠVK, poimenovano SLOfit. Registriranim uporabnikom sistema, zlasti športnim pedagogom, staršem in mladostnikom, pa tudi zdravnikom, je na voljo brezplačna upo- raba spletne aplikacije Moj SLOfit, preko katere lahko dostopajo do SLOfit podatkov in poročil o telesnem fitnesu z ovrednotenjem zdravstvenega tveganja, spoznajo dobre prakse sodelovanja med šolstvom, zdravstvom in občinami iz posameznih okolij. Uporab- niki dobijo stalno strokovno podporo pri intervencijah prek ko- munikacijskega orodja znotraj aplikacije Moj SLOfit, spletne strani www.slofit.org, SLOfit nasveta in Facebook prispevkov. V prispev- ku so predstavljene osnovne značilnosti sistema SLOfit, še pose- bej pa poročila za posameznika in šolo. Ključne besede: telesni fitnes, ITM, zdravje, otrok, mladostnik, učitelj, starš, zdravnik, povratna informacija. Gregor Jurak, Bojan Leskošek, Gregor Starc, Marjeta Kovač, Maroje Sorić, Vedrana Sember, Saša Đurić, Kaja Meh in Janko Strel SLOfit: nadgradnja Športnovzgojnega kartona športna vzgoja 19 „ Uvod Telesna ali gibalna dejavnost je vedênje, ki se odvija v različnih kontekstih, pri otrocih najpogosteje med igro, prostočasno špor- tno vadbo, športno vzgojo v šoli, prihodom v šolo ter organizirano športno vadbo. V najširšem smislu izraz pomeni vsakršno gibanje, kjer mišično delo predstavlja pre- cejšen dvig porabe energije v primerjavi z mirovanjem (Caspersen, Powell in Christen- son, 1985). Telesni fitnes predstavlja sposobnost učin- kovitega izvajanja vsakdanjih dejavnosti brez prehitrega utrujanja in z zadostno energijo za prostočasne dejavnosti, lahko pa tudi sposobnost premagovanja nad- povprečnih fizičnih stresov ob nepričako- vanih dogodkih (Clarke, 1979). Nanaša se na celoten spekter telesnih lastnosti, kot so npr. kardiovaskularni fitnes, mišična ja- kost, hitrost gibanja, agilnost, koordinacija, gibljivost, pa tudi sestava telesa. V življenju sodobnega človeka ga lahko opredelimo kot kazalnik telesne sposobnosti za učinko- vito in uspešno delovanje pri delu in pro- stočasnih dejavnostih, kot kazalnik zdravja, kljubovanja hipokinetičnim obolenjem ter uspešnega soočanja z izrednimi razmera- mi. Telesni fitnes po tej opredelitvi vsebuje tudi morfološke značilnosti posameznika, ki vzajemno vplivajo na druge dele fitne- sa (mišičnega, srčno-žilnega); zato smo se odločili, da zaenkrat uporabljamo to tujko, saj slovenska poimenovanja ne odražajo ustreznih značilnosti tega pojma. Dokazano je, da je boljši telesni fitnes v otroštvu in adolescenci povezan z bolj zdravim kardiovaskularnim in presnovnim profilom in z manjšim tveganjem za razvoj kardiovaskularnih bolezni kasneje v življe- nju (Ruiz idr., 2009). Poleg tega izboljšanje telesnega fitnesa pozitivno vpliva na du- ševno zdravje (Glenister, 1996) in izboljšu- je kakovost življenja (Crews, Lochbaum in Landers, 2004; Dwyer, Sallis, Blizzard, Laza- rus in Dean, 2001; Sung, Yu, So, Lam in Hau, 2005; Swallen, 2005). Zato je telesni fitnes pomemben pokazatelj zdravja v vseh ob- dobjih življenja. „ Spremljanje gibalne dejavnosti in/ali telesnega fitnesa Kljub izjemnemu tehnološkemu razvoju je merjenje porabe energije na gibalnem področju še vedno zelo zahtevna naloga. Za čim bolj objektivno ugotavljanje vzor- cev gibalne dejavnosti se zato uporabljajo različni pripomočki, ki na podlagi meritev bolj ali manj zanesljivo ocenjujejo gibalno dejavnost in porabo energije. Pri tem se pojavlja kar nekaj raziskovalnih izzivov, kot so: opredelitev mejnih vrednosti za posa- mezno intenzivnost gibalne dejavnosti, pogostost zajema podatkov, dolžina noše- nja pripomočka, nezmožnost pripomočka, da zazna in vključi v vrednotenje določeno vrsto gibanja (npr. kolesarjenje, vodne de- javnosti), spremembo posameznikovega vedenja, ki ga lahko sproži pripomoček idr. Kljub tem pomanjkljivostim pa so merski pripomočki, ki temeljijo na pospeškome- trih, mnogo bolj zanesljivi v oceni telesne dejavnosti in porabe energije kot subjek- tivne informacije, pridobljene z vprašalniki o gibalni dejavnosti (Adamo, Prince, Tricco, Connor-Gorber in Tremblay, 2009). Zaradi različnih kombinacij telesnega fitne- sa, genskih danosti in telesnega razvoja se otroci različno odzivajo na enako telesno dejavnost. Prav zaradi teh različnih odzi- vov in navedenih pomanjkljivosti merjenja gibalne dejavnosti je veliko bolj smiselno meriti neposredni odziv njihovega organiz- ma na gibalno dejavnost, tj. njihov telesni fitnes. Ker pa se otrokov/mladostnikov tele- sni fitnes spreminja z njegovo rastjo, dozo- revanjem, redno telesno dejavnostjo in ži- vljenjskim slogom, ga je treba sistematično spremljati v daljšem časovnem obdobju. Ameriško združenje za srce je pred kratkim priporočilo, da se telesni fitnes vključi med vitalne kazalnike ravni zdravja, ki naj se zabeležijo med vsakim obiskom pri zdrav- niku (Ross idr., 2016), številne države pa si skladno s priporočili več mednarodnih do- kumentov na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja (ang. HEPA) prizadevajo vzpostaviti sisteme sistematičnega spre- mljanja telesnega fitnesa svoje populacije (Andersen idr., 2008; Evropska komisija, 2014; Svet EU, 2013; Svetovna zdravstvena organizacija, 2015). Slovenija je pionir v spremljanju telesnega fitnesa otrok in mladostnikov, saj je naci- onalni sistem za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja razvila že med leti 1969 in 1989 (Kovač, Jurak, Starc in Strel, 2017). Športnovzgojni karton (ŠVK) spremlja in vrednosti letne spremembe telesnega fitnesa slovenskih šolarjev, starih med 6 in 19 let (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011), od leta 1982 na manjšem vzor- cu, od šolskega leta 1986/1987 pa meritve potekajo na vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah (Kovač, Jurak, Starc in Strel, 2017). V zadnjih letih je ekipa na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani nadgradila ŠVK in vzpostavila obogaten ter razširjen sistem SLOfit, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. „ Namen in delovanje SLOfit-a SLOfit je bistveno širši sistem kot ŠVK. Pred- stavlja informacijsko podporo in nadgra- dnjo uveljavljenega nacionalnega sistema ŠVK. Zaenkrat ga sestavljajo podatki po- datkovne zbirke ŠVK; podatki, pridobljeni z vprašalniki (o gibalnih navadah najstnikov, osnovni podatki o starših idr.); novo ustvar- jena podatkovna zbirka SLOfit (ki jo sesta- vljajo podatki ŠVK in drugi zbrani podatki) ter poročilni sistemi SLOfit za posameznika in šolo. Sistem SLOfit se stalno razvija in nadgrajuje, tako da je mogoče v prihodno- sti pričakovati še dodatne zbirke podatke, kot so npr. podatki o dnevni telesni dejav- nosti otrok, zbranih s pomočjo senzornih pripomočkov. Vodenje podatkovne zbirke ŠVK je za vse slovenske osnovne in srednje šole obvezno skladno s šolsko zakonodajo, vključevanje podatkov učencev in dijakov 1 v podatkov- no zbirko, ki bi jo zaradi svojega obsega in uveljavljenosti lahko označili za nacionalno bogastvo (Jurak, Kovač in Starc, 2017), pa poteka na podlagi enkratnega soglasja staršev osnovnošolcev ter vsakoletnega soglasja srednješolcev. Tako vsako leto v aprilu na vseh slovenskih šolah potekajo meritve ŠVK s tremi antropometričnimi in osmimi gibalnimi merskimi nalogami. Natančen protokol meritev je objavljen v priročniku Športnovzgojni karton (Kovač idr., 2011), ki je obvezni pripomoček vsake- ga športnega pedagoga in je dostopen na spletnem naslovu www.slofit.org/ucitelj/ administracija. Vizija SLOfit je, da bi vanj vključeni posa- mezniki uporabljali svoje podatke za načr- tovanje vadbe za izboljšanje ali ohranjanje telesnega fitnesa skozi celotno življenjsko obdobje, s tem pa bi jih spodbujali k čim bolj kakovostni gibalni dejavnosti. Ker so možnosti šol omejene, je pri prizadevanjih za povečanje ravni gibalne dejavnosti in izboljšanje telesnega fitnesa ter posledič- no zdravja otrok vse bolj pomembna do- bra komunikacija med zdravniki, šolo in starši. SLOfit raziskovalna skupina usmerja 1 Izrazi učenec, dijak, športni pedagog, zdravnik … so uporabljeni za moški in ženski spol. 20 nadaljnji razvoj sistema v dejavnosti, ki bodo zagotavljale, da se od diagnosticira- nja čim bolj uspešno in učinkovito preide k intervencijam z uporabnimi povratnimi informacijami, ki jih lahko da na podlagi ŠVK ter predstavi prek SLOfit sistema, se osredotoča na ključne uporabnike: športne pedagoge, starše, mladostnike in zdravnike (Jurak idr., 2017). Uporabnikom že ponuja informacijsko podporo prek spletne strani SLOfit (www.slofit.org) in brezplačne sple- tne aplikacije Moj SLOfit (moj.slofit.org). Od šolskega leta 2018/19 omenjenim upo- rabnikom prek njihovega uporabniškega računa omogoča dostop do SLOfit podat- kov, prikaz dobrih praks sodelovanja med šolstvom, zdravstvom in občinami iz posa- meznih okolij ter stalno strokovno podpo- ro pri intervencijah prek komunikacijskega orodja znotraj aplikacije Moj SLOfit in SLOfit nasveta ter Facebook prispevkov. Ob strokovni podpori članov SLOfit sku- pine lahko nove vrste povezovanja omo- gočijo uvedbo inovativnih modelov di- agnostike in zgodnjega ukrepanja proti zmanjšanju debelosti ter primanjkljajem v telesnem in gibalnem v razvoju. Če bo pri- zadevanja skupine uspešna, lahko v priho- dnosti vzpostavi sistem povezovanja SLOfit podatkov otrok in njihovih staršev. S tem bi lahko starši in šolarji neposredno primerjali svoj telesni in gibalni razvoj, raziskovalci pa bi lahko razvili naprednejše napovedoval- ne modele, ki bi lahko učinkoviteje poma- gali načrtovati in izvajati intervencije. Apli- kacija lahko omogoči tudi vseživljenjsko spremljanje telesnega fitnesa. V sistemu SLOfit imajo ključno vlogo šole (Slika 1), saj prek njih poteka vstop v sis- tem in identifikacija uporabnikov, kot tudi vnos ŠVK podatkov. Vsi postopki so urejeni skladno z zakonodajo o varovanju osebnih podatkov. Šole se vključijo v sistem tako, da podpišejo pogodbo o SLOfit storitvi in določijo šolskega administratorja. Ta skr- bi za urejanje vseh pravic, ki so povezane z uporabniki, povezanimi z njegovo šolo: uvozi sezname oddelkov z elektronskimi naslovi staršev oz. šolarjev, dodeljuje vloge, npr. učiteljem, šolskemu zdravniku, potrjuje vnesene ŠVK podatke, izdela šolsko SLOfit poročilo. Za posredovanje elektronskih na- slovov v sistem SLOfit smo dopolnili tudi soglasje za ŠVK, kjer lahko starši oz. dijaki podajo soglasje tudi za ta namen. Vsi šolski administratorji se morajo pred začetkom dela s sistemom udeležiti usposabljanja, ki ga brezplačno izvaja Fakulteta za šport. Za dobro uporabniško izkušnjo so znotraj aplikacije vsem uporabnikom na voljo tudi kratka navodila pri posameznih funkcijah in priročnik za uporabo. Šolski administrator posreduje vabilo za registracijo SLOfit učiteljem in šolskemu zdravniku. Registrirani učitelji lahko vnašajo ŠVK podatke in imajo vpogled v individu- alna SLOfit poročila, pa tudi druge SLOfit podatke, če jim to omogočijo starši oz. di- jaki. Vpogled v individualna SLOfit poročila in druge SLOfit podatke je omogočen tudi pooblaščenim zdravnikom. Starši in dijaki dobijo vabilo za SLOfit na podlagi uvoza njihovega elektronskega naslova v SLOfit sistem, vabilo pa se spro- ži ob prvem vpisu ŠVK podatkov v zbirko. Starši oz. dijaki se povsem sami odločajo, da podatkov v SLOfit sistemu vključno z analizami in poročili (prikazano v nadalje- vanju) ne bodo delili z nikomer, lahko pa izberejo osebne podatke, ki jih želijo deliti na primer z otrokovim izbranim zdravni- kom ali trenerjem. Če izrazijo željo po do- delitvi dostopa do izbranih podatkov tudi drugim uporabnikom, aplikacija tak dostop omogoči in ga po prejemu preklica s strani starša oz. dijaka tudi onemogoči. Starši oz. dijaki lahko kadarkoli prekličejo soglasje za obdelavo osebnih podatkov v SLOfit, tako da podajo zahtevo v aplikaciji Moj SLOfit. V tem primeru bodo osebni podatki v SLOfit anonimizirani najkasneje v 15-ih dneh po prejemu preklica. Starši oz. dijaki vselej z uporabniškim imenom in geslom dostopa- jo do svojih osebnih podatkov in osebnih podatkov otrok; napačne podatke v zbirki SLOfit tudi sami popravljajo, z izjemo zbirke ŠVK, kjer podatke vnaša šola. Vsi podatki v zbirki SLOfit se sicer avtoma- tično anonimizirajo eno leto po zaključku šolanja šolarja, v kolikor ni podana izrecna privolitev starša oz. mladostniki, uporab- nika SLOfit, da želi trajno hraniti podatke v aplikaciji. Anonimizirani SLOfit podatki se uporablja- jo za statistično in znanstveno-raziskovalno delo skladno s soglasjem Komisije za etična vprašanja na področju športa št. 6-2019- 539. „ Diagnostika telesnega fitnesa s pomočjo SLOfit-a Aplikacija Moj SLOfit nudi šolam in posa- meznikom podporo pri zbiranju, hranjenju in prikazovanju ŠVK in drugih podatkov, povezanih s telesnim fitnesom. Prilagojena je za uporabo na različnih velikostih zaslo- na (osebni računalnik, prenosnik, pametni telefon, tablica). Uporabnikom so dostopni rezultati ŠVK meritev obogateni s povratno informacijo (Jurak idr., 2017), koliko je po- sameznik napredoval v enem letu, kakšen je njegov telesni in gibalni razvoj skozi leta šolanja v primerjavi z vrstniki (izraženo s centilnimi vrednostmi) in v kakšno skupino Slika 1. Odnosi med uporabniki SLOfit. športna vzgoja 21 Slika 2. Pogled starša v aplikaciji Moj SLOfit na vrednotenje rezultatov enega od testov. Slika 3. Funkcija koristnosti. 22 gibalne učinkovitosti oziroma zdravstvene ogroženosti ga uvrščajo posamezni rezul- tati. Starši lahko s svojim uporabniškim ra- čunov vidijo na enem mestu informacije za vse svoje otroke (Slika 2). Znotraj aplikacije so za vsako mersko na- logo na podlagi tujih in lastnih izsledkov (Laurson, Eisenmann in Welk, 2011; Morrow in Zhu, 2008; Starc idr., 2016; Welk, Going, Morrow in Meredith, 2011) določena ob- močja zdravstvenega tveganja, ki izhajajo iz ŠVK rezultatov. Iz primera, prikazanega na Sliki 3, je tako vidno, da se npr. zdra- vstveno tveganje pri količini podkožnega maščevja in indeksu telesne mase poveča pri tistih z višjimi vrednostmi, pa tudi pri tistih s skrajno nizkimi vrednostmi. Pri re- zultatih gibalnih merskih nalog je tovrstna funkcija samo enosmerna, njena smer pa je odvisna od značilnosti izvajanja merske naloge; ponekod je nižja vrednost zdravju bolj koristna (npr. čas pretečenih 600 me- trov), pri nekaterih nalogah pa je obratno (npr. čas visenja v vesi v zgibi). V prihodnje bodo, na podlagi novih spoznanj, ta obmo- čja še bolj natančno določena. Večletni prikaz rezultatov v posamezni gi- balni sposobnosti in telesni značilnosti tako nazorno kaže, kakšni so trendi sprememb, ter izpostavi področja, na katera je treba biti pozoren, da bo razvoj otroka čim bolj optimalen. Starši lahko sami pridejo do do- ločenih informacij glede tega (opisano v nadaljevanju), dodatne informacije pa lah- ko dobijo pri učitelju. Športni pedagogi so usposobljeni za pravilno interpretacijo ob- delanih podatkov, podatke pa uporablja- jo za potrebe načrtovanja in spremljanja učinkovitosti svojega dela ter svetovanja (Slika 4). Pomembna dodana vrednost SLOfit je iz- boljšanje sodelovanja med šolo, starši in zdravstvom pri zmanjševanju zdravstvenih tveganj otrok in mladostnikov, ki so pove- zana s prekomerno telesno maso, telesno nedejavnostjo in nizko gibalno učinkovito- stjo. To sodelovanje je navadno omejeno na redne sistematske preglede, ki pa jim ne sledi ustrezna analiza stanja in usklaje- vanje ukrepov za izboljšanje stanja. Ključni pogoj za vpeljavo učinkovitih intervencij za posameznega otroka ali šolo je dobra komunikacija med učitelji posamezne šole in šolskimi zdravniki. Zaradi tega je znotraj aplikacije Moj SLOfit imenovanemu zdrav- niku posamezne šole omogočen elektron- ski vpogled v telesni in gibalni razvoj po- sameznega otroka, pri čemer morajo starši in dijaki dovoliti tak dostop (enostavno s klikom v aplikaciji). Zdravnik z vpogledom v podatke posa- meznega otroka dobi informacijo o longi- tudinalnem telesnem in gibalnem razvoju otroka oz. mladostnika ter druge zbrane podatke v sistemu SLOfit (Slika 5). Ti podat- ki dajejo zdravniku ob boljši informiranosti o razvoju otroka tudi osnovo za pisanje priporočil glede pouka športne vzgoje in dopolnilne vadbe in informacije, s pomo- čjo katerih lahko kineziolog, kot član zdra- vstvenega tima, v sodelovanju s športnim pedagogom za posamezne otroke izdela individualni program vadbe. V primeru vključitve otroka v zdravljenje in v progra- me, ki jih vodi zdravstveni sistem, pa mu ti podatki omogočajo tudi spremljanje učin- kov zdravljenja oz. vodene vadbe (Slika 4). Algoritem sodelovanja med zdravstvenim in šolskim timom ter diagnostika za zdrav- nike s pomočjo Moj SLOfit sta podrobneje predstavljena v priročniku Družinska obrav- nava za izboljšanje telesne zmogljivosti in prehranjenosti otrok (Truden Dobirn idr., 2019). „ SLOfit poročilo za posameznika Znotraj aplikacije Moj SLOfit so za posame- znika trenutno dosegljiva tri poročila: trend gibanja ŠVK rezultatov za vsa leta šolanja (v Slika 4. Uporaba podatkov SLOfit pri delu športnega pedagoga. športna vzgoja 23 HTML obliki; Slika 2), letno osebno SLOfit poročilo o stanju telesnega fitnesa (v PDF obliki; Sliki 6 in 7) in poročilo o gibalnih na- vadah (v PDF obliki; Sliki 8 in 9). Rezultati otroka oz. mladostnika so ovre- dnoteni glede na zdravstveno korist/tvega- nje in glede na položaj posameznika v po- pulaciji njegovih vrstnikov (enake starosti in istega spola). Z barvno podlago so označe- na območja zdravstvenega tveganja, tako da pomeni zelena barva – zdravo, rumena barva – potrebno izboljšanje, rdeča barva – tvegano, potrebno izboljšanje. Poročila so opremljena s pojasnili, ki omogočajo razumevanje vsem skupinam uporabnikov. Preko povezave v poročilu imajo otrok oz. mladostnik in njegovi starši dostop do na- svetov za izboljšanje posameznih sestavin telesnega fitnesa ter drugih pomembnih informacij, povezanih s telesnim in gibal- nim razvojem otrok in mladostnikov – SLO- fit nasvet. Znotraj aplikacije Moj SLOfit je na voljo tudi sistemska podpora (komuni- kacija z učiteljem in naprej s SLOfit ekipo), mogoče pa je pridobiti tudi informacije prek uredniško strokovno vodenega SLOfit Facebook profila. Slika 5. Uporaba podatkov SLOfit pri delu zdravnika. Slika 6. Izsek iz letnega osebnega poročila o stanju telesnega fitnesa. 24 Slika 7. Izsek iz osebnega poročila o stanju telesnega fitnesa – posamezna mera. Slika 8. Izsek iz poročila o gibalnih navadah najstnikov – profil vzorca gibalnih navad. Slika 9. Izsek iz poročila o gibalnih navadah najstnikov – prikaz ene od gibalnih navad. športna vzgoja 25 Najstniki imajo v SLOfit sistemu tudi mo- žnost, da izpolnijo vprašalnik o gibalnih dejavnostih v zadnjem tednu. Ta vključuje dnevni priklic zmerne in naporne telesne dejavnosti, gledanja v zaslon in spanja. Takoj po izpolnitvi je staršu oz. najstniku znotraj SLOfit osebnega profila na voljo poročilo z oceno zdravstvenega tveganja po navedenih merjenih področjih. „ Šolsko poročilo Znotraj profila šolskega administratorja je šolam takoj, ko glavni SLOfit administrator potrdi šolske ŠVK rezultate, na voljo po- ročilo o stanju telesnega fitnesa, ki ima tri sklope: stanje telesnega fitnesa oddelkov (Slika 10), povzetek stanja telesnega fitnesa po oddelkih (Slika 10) in stanje telesnega fitnesa na šoli (Slika 11). Poročilo o stanju telesnega fitnesa od- delkov omogoča učiteljem posameznih oddelkov, da diagnosticirajo stanje tele- snega fitnesa za posameznika in vadbeno skupino, ki jo poučujejo, in s tem ustrezno individualizirajo oz. diferencirajo vadbo, kar je eden najpomembnejših dejavnikov ka- kovostnega pouka (glej Sliko 4). Šolsko poročilo omogoča aktivu špor- tnih pedagogov podrobno analizo stanja telesnega fitnesa med oddelki in med generacijami otrok, ločeno po spolu in po posameznih merah telesnega fitne- sa. Poročilni sistem je oblikovan tako, da lahko aktiv športnih pedagogov dopolni poročilo s posebnostmi, ki so jih zaznali v aktualnem šolskem letu in so pomembne za razlago rezultatov ter morebitno izbolj- šanje stanja. Na osnovi tega lahko predlaga ukrepe za prihodnje šolsko leto, ki jih pred- stavi učiteljskemu zboru in vodstvu šole. Poročilo tako omogoča dobro celostno sliko stanja telesnega fitnesa, pa tudi hitro identifikacijo števila zdravstveno ogroženih otrok po posameznih oddelkih in na celo- tni šoli. Tako daje dobro osnovo za načrto- vanje rednega pouka in drugih dejavnosti razširjenega programa (dopolnilni pouk, ju- tranje varstvo, interesne dejavnosti, gibalni odmor…) z namenom zboljšanja telesnega fitnesa kot tudi sodelovanja šole s straši in zdravstvom (glej: Jurak idr., 2016; Poličnik idr., 2016; Strel, Jurak, Starc in Strel, 2016). „ Pogled v prihodnost Osnovna informacijska infrastruktura sis- tema SLOfit ponuja zanimive in zelo upo- rabne možnosti nadgradnje. Tako je ekipa SLOfit že zasnovala projekt vseživljenjskega spremljanja telesnega fitnesa s pomočjo sistema SLOfit, ki bo omogočal posame- zniku preverjanje in vrednotenje telesnega fitnesa tudi v odrasli dobi, pri tem pa bo posameznik lahko tudi vpisal svoje podat- ke iz obdobja šolanja, če jih še ni v sistemu, ima pa jih na svojem osebnem ŠVK. Dru- ga mogoča nadgradnja, ki jo snuje SLOfit skupina, je pridobivanje podatkov o gibalni dejavnosti iz pametnih zapestnic in njiho- va vključitev v SLOfit profil posameznika. S tem bo omogočeno dobro spremljanje izvedbe gibalnih intervencij. Pripravlja tudi napovedovalni model telesnega in gibalnega razvoja posameznika oziroma skupine šolarjev, ki bo omogočal prikazo- vanje trendov sprememb in tako oceno učinkov različnih intervencij. Spremlja tudi razvoj tehnologije veriženja blokov, ki bi lahko omogočila zbiranje in analizo velike količine podatkov o gibalnih navadah po- sameznika (npr. uporaba javnega prevoza, članstvo v športnih društvih, uporaba na- Slika 10. Nekaj izsekov iz šolskega poročila o telesnem fitnesu posameznega oddelka. 26 ravnih površin za gibanje prek geografske lokacije), kar bi lahko še zboljšalo napove- dovalne modele. „ Literatura 1. Adamo, K. B., Prince, S. A., Tricco, A. C., Con- nor-Gorber, S. in Tremblay, M. (2009). A com- parison of indirect versus direct measures for assessing physical activity in the pediatric population: a systematic review. Internatio- nal Journal of Pediatric Obesity, 4(1), 2–27. 2. Andersen, L. B., Anderssen, S., Bachl, N., Ban- zer, W., Brage, S., Brettschneider, W.-D., … Vass, H. (2008). EU Physical Activity Guidlines Recommended Policy Actions in Support of Health-Enhancing Physical Activity, 1–38. 3. Caspersen, C. J., Powell, K. E. in Christenson, G. M. (1985). Physical activity, exercise, and physical fitness: definitions and distinctions for health-related research. Public Health Re- ports, 100(2), 126. 4. Clarke, H. H. (1979). Academy approves physi- cal fitness definition. Physical Fitness Newslet- ter, 25(9), 1. 5. Crews, D. J., Lochbaum, M. R. in Landers, D. M. (2004). Aerobic Physical Activity Effects on Psychological Well-Being in Low-Income Hispanic Children. Perceptual and Motor Skills, 98(1), 319–324. 6. Dwyer, T., Sallis, J. F., Blizzard, L., Lazarus, R. in Dean, K. (2001). Relation of academic per- formance to physical activity and fitness in children. Pediatr. Exerc. Sci, 13, 225–237. 7. Evropska komisija. (2014). EU Action Plan on Childhood Obesity 2014-2020 1 . A growing health challenge for the EU. Comisión Euro- pea, (Julij 2014), 68. 8. Glenister, D. (1996). Exercise and mental he- alth: A review. The Journal of the Royal Society for the Promotion of Health, 1 16(1), 7–13. 9. Jurak, G., Leskošek, B., Kovač, M., Sorić, M., Sember, V., Strel, J. in Starc, G. (2017). Kako naprej s SLOfit-om? Šport, 55(3–4), 208–214. 10. Jurak, Gregor, Kovač, M. in Starc, G. (2017). 30 years of SLOfit : its legacy and perspective. V: D. Milanović & N. Šarabon (Ur.), Proceedin- gs : 20th anniversary, 8th International Scien- tific Conference on Kinesiology (pp. 191–198). Opatija: Fakulteta za kineziologijo, Univerza v Zagrebu. 11. Jurak, Gregor, Starc, G., Kovač, M., Kostanje- vec, S., Radi, P ., Erjavšek, M., … Krpač, F. (2016). Priročnik za preventivne time za izpeljavo de- javnosti na področju gibanja in prehrane v pi- lotnem testiranju projekta Uživajmo v zdravju. (G. Jurak, Ur.). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 12. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2017). SLOfit ali športnovzgojni karton skozi zgo- dovinsko perspektivo SLOfit. Šport, 65(3/4), 152–166. 13. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton: diagno- stika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport. 14. Laurson, K. R., Eisenmann, J. C. in Welk, G. J. (2011). Development of youth percent body Slika 11. Nekaj izsekov iz šolskega poročila o stanju telesnega fitnesa na šoli. športna vzgoja 27 fat standards using receiver operating cha- racteristic curves. American Journal of Preven- tive Medicine, 41(4), S93–S99. 15. Morrow, J. R. in Zhu, W. (2008). Physical fi- tness standards for children. Fitnessgram®/ Activitygram® Reference Guide. Dallas, TX: The Cooper Institute, 70–83. 16. Poličnik, R., Berlic, N., Zakotnik, J. M., Kosta- njevec, S., Starc, G., Jurak, G. in Smajlović, S. K. (2016). Algoritem delovanja različnih deležni- kov v lokalnih preventivnih timih po konceptu skupnostnega pristopa: navodila preventivnim timom za sodelovanje v pilotnem testiranju. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 17. Ross, R., Blair, S. N., Arena, R., Church, T. S., De- sprés, J. P., Franklin, B. A., … Wisløff, U. (2016). Importance of Assessing Cardiorespiratory Fitness in Clinical Practice: A Case for Fitness as a Clinical Vital Sign: A Scientific Statement from the American Heart Association. Circu- lation, 134, 653–699. 18. Ruiz, J. R., Castro-Piñero, J., Artero, E. G., Or- tega, F. B., Sjöström, M., Suni, J. in Castillo, M. J. (2009). Predictive validity of health-related fitness in youth: A systematic review. British Journal of Sports Medicine, 43(12), 909–923. 19. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2016). Telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji : šolsko leto 2015/2016 (str. 113). Ljubljana: Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, Fakulteta za šport. 20. Strel, J., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2016). Telesna zmogljivost za boljše zdravje in po- čutje : vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu. V: J. Strel, G. Mišič, J. Strel in T. Glažar (Ur.), Telesni fitnes v funkciji zdravja. Logatec: Fitlab. 21. Sung, R. Y. T., Yu, C. W., So, R. C. H., Lam, P. K. W. in Hau, K. T. (2005). Self-perception of physical competences in preadolescent overweight Chinese children. European Jour- nal of Clinical Nutrition, 59(1), 101–106. 22. Svet EU. (2013). Council Recommendation of 26 November 2013 on promoting health- -enhancing physical activity across sectors. Official Journal of the European Union, Brussels (4 December), 1–5. 23. Svetovna zdravstvena organizacija. (2015). Physical activity strategy for the WHO Euro- pean Region 2016-2025. Svetovna zdravstve- na oorganizacija, (September 2015), 32. 24. Swallen, K. C. (2005). Overweight, Obesity, and Health-Related Quality of Life Among Adolescents: The National Longitudinal Stu- dy of Adolescent Health. Pediatrics, 115(2), 340–347. 25. Truden Dobrin, P., Jurak, G., Kotnik, P., Kle- menčič, S., Benedik, E., Vogrin, B.,… Dravec, S. (2019). Družinska obravnava za izboljšanje te- lesne zmogljivosti in prehranjenosti otrok. Lju- bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 26. Welk, G. J., Going, S. B., Morrow, J. R. in Me- redith, M. D. (2011). Development of new criterion-referenced fitness standards in the FITNESSGRAM® program: rationale and con- ceptual overview. American Journal of Preven- tive Medicine, 41(4), S63–S67. prof. dr. Gregor Jurak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport gregor.jurak@fsp.uni-lj.si