PRVO POROČILO
O NASELBINSKIH IZKOPAVANJIH V STIČNI
S. GABROVEC — O.-H. FREY — S. FOLTINY
C istercijanski sam ostan Stična, k i je b il u stanovljen le ta 1136 v 
osrčju D olenjske,1 je b il v srednjem in v p rv ih stoletjih novega v ek a eno 
n ajv ažn ejših duhovnih središč Slovenije. V nek em p o trd ilu o svoboščinah 
iz le ta 1446 je rečeno, d a stiški sam ostan po svoji lepoti in slovesu daleč 
p rek aša vse druge sam ostane v teh k rajih .2 B aročno prezidana sam o­
stan sk a cerkev jasno kaže še svojo nekd an jo rom ansko gradnjo, k i je 
n ajb o lje ohranjeni spom enik rom anske a rh ite k tu re v Sloveniji.3 V elikega 
pom ena je bil sam ostanski sk riptorij, v k aterem so v 12. stoletju n a sta li 
n e k a te ri izm ed um etniško zelo dragocenih rokopisov, ki jih h ra n i d an es 
N arodna in u n iv erzitetn a knjižnica v L ju b ljan i.4 A rheološka podoba k ra ja 
p a kaže, da je k raj tu d i v pred k rščan sk i železni dobi odigral p rav tako 
važno vlogo.
Prazgodovinska S tičn a stoji v središču dolenjske halštatsk e k u l­
tu re, k a te re položaj v sklopu vzhodnohalštatskega kroga je bil v n a j­
novejšem času že v e č k ra t o črtan :5 bogati grobovi in u trje n a gradišča 
kažejo n a družbeno pom em ben sloj prebivalstva, čigar k u ltu rn o podobo tkò 
po eni stran i vplivi iz Ita lije ,6 po drugi pa iz vzhodnoevropskih step.7 P ri 
tem se odraža vpliv sredozem skega področja zlasti razločno v dom ačih 
fig u raln o okrašenih to rev tsk ih izdelkih,8 ki omogočajo p rav svojstven 
vpogled v življenje tisteg a časa. Odločilno važnost so dala tej sk u p in i 
in ten ziv n a izkopavanja gom il iz konca 19. in začetka 20. stol. Z n jim i 
sm o dobili gradivo, k i je bistveno soopredelilo pojem »halštatske k u l­
1 M. Mikuž, V rsta stiskih opatov (1941). Isti, Topografija stiske zem lje 
(1946).
2 J. W. Valvasor, D ie E hre des H ertzogthum s Crain (1689) B uch XI, S. 531,
3 M. Zadnikar, R om anska Stična. Razprave SAZU IV/5 (1957).
4 M. Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji (1931) 1 ss.
5 F. Starè, Prazgodovinske Vače (1954); G. Kossack, Südbayern w ährend 
d er H allstattzeit. Röm .-Germ. Forsch. 24 (1959); S. Gabrovec, Arh. vestnik 15-16, 
1964-65 (1965) 21 ss; G erm ania 44, 1966, 1 ss.
6 O.-H. Frey, Die E ntstehung der Situlenkunst. Röm .-Germ. Forsch. 31 
(1969); S. Gabrovec, A rh. vestnik 19, 1968, 157 ss. Za trinožnike cfr. še G. Cam ­
poreale, La Tom ba del duce (1967) 39 ss.
7 K tako im enovanim trako-kim erijskim najdbam cfr. sedaj S. Foltiny, 
Ja h rb . RGZM. 8, 1961, 175 ss. K skitskim , E. G. Jerem , Acta arch. hung. 20, 
1968, 159 ss.
8 W. Lucke, O.-H. Frey, Die Situla in Providence. Röm.-Germ. Forsch. 26 
(1962); U m etnost alpskih Ilirov in Venetov (1962); J. Kastelic, U m etnost situl 
(1965).

ture«. P rv a svetovna vojna je raziskave za dalj časa zavrla, k lju b tem u 
pa so poprejšnja intenzivna izkopavanja u stv arila trd n o podlago za pri­
m erjalne študije.
Stična leži n a pol pota m ed L ju bljano in Novim m estom . Avtom o­
bilska cesta, ki teče v neposredni bližini, sledi v glavnem v ažn i rim ski 
cesti iz Emone v Siscio.9 Tam, k jer p rid e za V išnjo goro z gričev ja na 
stisko ravnino, leži na levi strani dom nevana rim sk a cestna postaja 
Acervo.1 0 Stiško halštatsko naselje, ta k o im enovani C vinger, leži neko­
liko bolj severno od ceste na apnenčasti planoti nad zaselkom V ir (sl. 1; 
tab. 1 a). Južno od vzpetine je mogoče razpoznati še n a d p etd eset gomil, 
ki so prišla v znanstveno literatu ro pod im enom k ra je v V rhpolje, Griže, 
Vir, Dole ozirom a občine Šentvid.1 1 N a severu se dviga n a d naseljem 
hrib Gradišče s cerkvijo sv. M iklavža na vrhu. T udi ta m je ležalo h al­
štatsko naselje,1 2 katerega zveza s »Cvingerjem « pa n i p rav jasna.
P roti zahodu je m ala stiška rav n in a z im enovano cesto', k i je gotovo 
že v n ajstarejših časih im ela ko t prom etna žila pom em bno vlogo, pove­
zana z grosupeljsko ravnino, ki jo obvladuje M agdalenska g o ra1 3 nad 
Šm arjem . Še d alje p ro ti zahodu se potem prik lju či L ju b ljan sk o barje, 
kjer se konča obm očje dolenjske h alštatsk e kulture. P ro ti vzhodu do­
spemo v m okronoški prostor1 4 in d alje p rek B rezja1 5 v Š m a rje to 1 6 in 
Novo m esto1 7 v dolino Krke. Ob izlivu te reke v Savo leže k o t vzhodni 
odrastek dolenjske halštatske skupine V elike M alence1 8 in že m ed gri­
čevjem severno od Save L ibna.1 9 D olina K rk e izkazuje tu d i v svojem 
gornjem delu celo vrsto važnih najdišč: V alično vas,2 0 V inkov v rh pri
9 A. v. Prem erstein, S. R utar, Röm ische Strassen und Befestingungen in 
K rain (1899) 18 ss.
10 Cfr. A. v. Prem erstein, S. Rutar, o. c. 20 ss; TIR List Tergeste, s. v. Acervo.
11 Pregled vseh poimenovanj daje J. Kastelic, Situla 1, 1960, 3 s. Okoli 
50 gomil je danes še dobro opaznih. Sistem atičen obhod terena p a bo lahko 
še tudi danes izkušenem u očesu odkril znatno večje število gomil. Ob obhodu 
terena skupaj s Prazgodovinskim sem inarjem prof. D ehna leta 1969 smo jih 
lahko konstatirali bolj ali manj zanesljivo še okoli 140.
12 Leta 1952 je izkopal poskusno sondo J. K astelic: Situla 1, 1960, 5. Vi­
šinska postojanka je bila zanesljivo utrjena, čeprav danes obzidje n i zaznavno.
13 S. Rutar, M itt. d. Zentr. Komm. NF. 21, 1895, 39 s; M. H oernes, W iener 
Prähist. Zeitschr. 2, 1915, 98 ss; Treasures of Carniola (1934) 39 ss, 73 ss; R. 
Ložar, Glasnik Muz. društva za Slovenijo 15, 1934, 10 ss, 34 ss.
14 M. Hoemes, 1. c. 113 s.
15 K. Krom er, Brezje. Arh. kat. Slovenije 2 (1959).
16 F. v. H ochstetter, C. Deschmann, E rster Ber. d. P räh . Komm. Denkschr. 
d. m ath.-nat. Cl. d. Akad. d. Wiss. 42, 1879, 38 ss; S. R utar, M itt. d. Zentr. 
Komm. NF. 27, 1901, 28 ss; M. Hoemes, 1. c. 113 s. Sedaj tipkopisna disertacija: 
V. Starè, Prazgodovinski kompleks Š m arjete (1967).
17 T. Knez, Novo mesto 1365—1965 (1969) 12 ss, z vso starejšo literaturo. 
Cfr. isti, K ronika 16, 1968, 16 ss.
18 V. Starè, Arh. vestnik 11-12, 1960-61 (1962) 50 ss.
19 Nazadnje: T. Knez, S. Škaler, Arh. vestnik 19, 1968, 239 ss.
2 0 C. Deschmann, Mitt. d. A nthr. Ges. W ien 15, 1885 (72); S. R utar, Mitt. 
d. Zentr. Komm. NF. 17, 1891, 139; S. Gabrovec, Arh. vestnik 17, 1966, 179. Od 
gradiva, ki v celoti še ni objavljeno cfr. figuralno situlo (F. S tarè, Zbornik 
fil. fak. 2, 1955, tab. 15, Pril. 7. W. Lucke, O.-H. Frey, Die Situla in Providence. 
Röm.-Germ. Forsch. 26 [1962] 79 s. Taf. 52 in 74) in negovsko čelado (Gabrovec, 
Arh. vestnik 1, 1950, 87 ss).

100 200 SUO
= = i m
• GOMILA
VRHPOLJE
Sl. 1. N ačrt stiškega naselja in gomil 
Abb. 1. P lan des R ingw alls von Stična und d er um gebenden G rabhügel

D voru2 1 in Toplice.2 2 Na pol poti m ed M okronogom in zgornjo dolino 
K rke leži Dobrnič.2 3 Za višinam i južno od doline K rk e se začen ja Bela 
k rajina z najvažnejšim najdiščem Podzem elj.2 4 Na severu razm eju jejo 
področje dolenjske halštatsike skupine višine onkraj Savske doline. K ot 
glavni kraj m oram o tu im enovati Vače,2 5 k i so bile s Stično povezane 
po hribovskih poteh. P rav vabljiva je misel, da bi razm ejili področja 
posam eznih »halštatskih knezov« n a podlagi n a rav n e razčlenjenosti 
dežele, da bi videli v posam eznih ravnicah, ki obdajajo g rad išča - hal- 
štatska naselja, gospodarsko in politično zaledje posam eznih h a lšta t­
skih gospodstev, k i so navezana na p ra v k a r povedana n ajdiščna im ena. 
V endar bi bilo za to potrebno poprej tem eljito raziskati n aselitv en i razvoj 
celotnega ozemlja.2 6
Zgodovina raziskovanj v Stični se začne leta 1827. 16. m arca je 
objavil J. H. S tratii v Illyrisches B latt, str. 41 in n., poročilo, v katerem 
je naštel več kot sto gomil in p ravilno spoznal pom en teh spom enikov 
tudi v odnosu do naselja. Č eprav je osem najst let pozneje k o m isija Zgo­
dovinskega društva za K ranjsko podvom ila o gom ilah ko t u m e tn ih tv o r­
bah,2 7 je višji sto tn ik N ettelblad iz pehotnega polka p rin ca E m ila št. 54 
vendarle že leta 1853 z izkopavanji dokazal, da gre p ri gom ilah za po­
dobna grobišča, ko t so tako im enovani »H ünengräber« v njeg o v i dom o­
vini M ecklenburški. Leta 1879 ista objav ila K. D ežm an in F. von Hoch- 
stetter n ačrt gom il in štiškega »C vingerja«,2 8 v k a rto sta vnesla tu d i G ra­
dišče. L eta 1883 je prišteval H ochstetter2 9 Stično poleg Vač, Š m arjete, 
M agdalenske gore in K ostanjevice m ed najvažnejša najdišča n a D olenj­
skem. V naslednjih letih se Stična le red k eje om enja. »Starinokopu« J. 
Pečniku, ki je po vsem D olenjskem razv il ogrom no dejavnost,3 0 so bile 
gomile, pač zaradi svojih orjaških razsežnosti, p re trd oreh. S icer je leta 
1891 na njivi Š tefan a Černivca izkopal apulski krater',3 1 v e n d a r se m u 
naslednje leto p ri odkopavanju velike T rontljeve gom ile n i posrečilo 
izkopati nič pom em bnejšega in je z delom prenehal. Šele v o jv o d in ja
21 M. Hoemes, 1. c. 117 ss; V. Starè, A rh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) 215 ss.
22 S. Rutar, Izvestja 8, 1898, 102 ss; o. c. 9, 1899, 36; cfr. K. K rom er, Inven­
taria Arch. Y 46.
23 C. Deschmann, F ührer (1888) 91. O.-H. Frey, V arstvo spom enikov 13, 
1970, v tisku.
24 M. Hoemes, 1 . c. 119 ss.; F. E. B arth, Die hallstattzeitlichen G rabhügel 
im Bereiche des K utscher bei Podsemel. A ntiquitas Reihe 3, Bd. 5 (1969).
25 C. Deschmann, F. v. H ochstetter, E rster B ericht d. P räh. Kom m . D enk­
schriften d. m ath.-nat. Ci. d. Akad. d. Wiss. 42, 1879, 7 ss; F. v. H ochstetter, 
D enkschriften 47, 1883, 1 ss; M. H oem es, 1. c. 1, 1914, ss; W. Schmid, G lasnik 
Muz. društva za Slovenijo 20, 1939, 96 ss; F. Starè, Prazgodovinske V ače (1954); 
isti, Vače. Arh. kak Slovenije 1 (1955).
2 6 Preddela so bila že opravljena z arheološko karto Slovenije, ki jo p ri­
pravlja sekcija za arheologijo pri SAZU.
27 H. Costa, M itt. d. Zentr. Komm. 4, 1859, 250 ss.
20 E rster B ericht d. Präh. Komm. D enkschriften d. m ath.-nat. CI. d. Akad. 
d. Wiss. 42, 1879, Taf. 20.
2 8 D enkschriften d. m ath.-nat. CI. d. A kad. d. Wiss. 47, 1883, 9.
3 0 Istega leta, ko je kopal v Stični, je sondiral tudi m agdalensko gradišče
in prekopal na M agdalenski gori 6 gomil!
31 A. Müllner, Typische Form en (1900) Taf. 19, 4; J. Kastelic, S itu la 1, 1960, 
tab. 3, 1.

Sl. 2. Stična. Gomila I, grob 100 in 101 
Abb. 2. Stična. Tum ulus I, G rab 100 und 101 
1—3, 6—10 = 1/6, 4, 5, 11—13 = 1/3

M ecklenburška3 2 3 3 3 4 je začela leta 1905 ponovno z važnim i izkopavanji, ki so 
se nadaljevala do p rv e svetovne vojne.
V nasprotju z drugim i velikim i dolenjskim i halštatskim i središči je 
tako Stična sorazm erno nedotaknjena prestala neobrzdano plenjenje 
iskalcev zakladov, ki ga je doživelo vse ozem lje D olenjske konec p rejšn je­
ga in v začetku tega stoletja. Zato p re d sta v lja danes izredno pom em ben 
raziskovalni objekt. Tudi divji izkopi A lbina H rasta v trid esetih letih, 
iz k aterih sta p rišla v N arodni m uzej v L ju b ljan i dva b o g ata grobna 
inventarja,8 3 niso povzročili n epopravljive škode. Z ato so se po d ru g i sve­
tovni vojni prav tu začela sistem atična raziskovanja.8 4 Šele skoraj popol­
nom a ohranjena velikanska gomila, k atere izkop je vodil sprva J. K astelic, 
kasneje pa S. G abrovec,3 5 je dala jasne p red stav e o zgradbi gom il, ki so­
dijo v dolenjsko skupino (tab. 1 b). S kupno je bilo v gom ili skoraj dvesto 
grobov, nanizanih v več krogih okrog p razn e sredine, k i om ogočajo dobro 
sklepati tud i na časovno zaporednost pokopavanja. S tem sm o pridobili 
ogrodje za kronologijo in njeno n ad robnejšo razčlenitev. G om ila nastane 
v začetku Ha C stopnje, iz tega obdobja sta dva žgana groba (grob 100 
in 101; sl. 2). D alje kaže gom ila celo v rsto grobov, k i sovpadajo časovno 
s horizontom grobov z oklepom (Stična—Novo mesto) in sodijo to rej v 
razvito starejšo halštatsko stopnjo (Ha C 2).3 6 Pokopi se n ad alju jejo po­
tem nepretrgano v m lajšo halštatsko dobo — tu je zlasti važen horizont 
s skitsko konjsko oprem o —- konča p a se s horizontom negovskih čelad 
(Ha D 3).3 7
Leta 1967 je N arodni muzej v L ju b lja n i v sodelovanju z Institu to m 
for Advanced S tudy v P rincetonu te r finančnim sodelovanjem S m ith­
sonian Institution-a v New Y orku in s S em inarjem za prazgodovino v 
M arburgu ob L ahni razširil svoja izkopavanja tu d i n a stiško naselje 
(priloga l).3 8 To izkopavanje je pom em bno zlasti zaradi tega, k e r naselja 
v dolenjski halštatski k u ltu ri doslej niso bila deležna skoraj nobenega
32 Treasures of Carniola (1934) 57 ss, 109 ss; R. Ložar, G lasnik muz. društva 
za Slovenijo 15, 1934, 20 ss.
33 R. Ložar, o. c. 18,1937, 1 ss, 73 ss. N azadnje S. Gabrovec, In v en taria Arh. 
Y 41; Arh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) tab. 2-5. O m enjeni A. H ra st je kopal 
tudi za privatnike, tako za ing. F edrana — njegova zbirka je prišla v Narodni 
muzej, Ljubljana — in za zlatarja E berleja — deli njegove zbirke so prišli 
po drugi svetovni vojni v Rom. Germ. Z entralm useum v Mainzu. N ekaj spo­
radičnih izkopanin je prišlo tudi v A rh. m uzej v Zagrebu. Zelo verjetno je, 
da izhaja tudi negovska čelada, ki jo je objavil P. Reinecke v A ntidoron — 
Abram ić (Vjesnik Split 56-59, 1954-57 [1957] 72 ss) pod najdiščem R adohova vas 
iz Hrastovega kopanja (kupljena od Eberleja?).
34 J. Kastelic, Situla 1, 1960, 3 ss.
35 K ratka poročila o izkopavanjih je objavilo V arstvo spom enikov 8, 1960-61 
(1962) 74 ss, 197, 234 s in 1. c. 9, 1962-64 (1965) 140, 173 s in A rh. pregled 2, 
1960, 74 s; 3, 1961, 58 s; 4, 1962, 70 s; 5, 1963, 50.
3 8 S. Gabrovec, Arh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) tab. 6-7; G erm ania 44, 
1966, Abb. 8-9. Cfr. še nekaj m lajši ženski grob 1. c., tab. 8-11 in Abb. 10-13.
37 Grob 104 z negovsko čelado italske variante, 1. c., tab. 12 in Situla 8, 
1965, 177, sl. 1 še ne sodi v najm lajši horizont; njem u sledijo še grobovi z gra­
divom, ki sprem lja horizont negovskih čelad klasičnega jugovzhodnega alp­
skega tipa.
33 S. Gabrovec, Arh. pregled 9, 1967, 30 ss; isti, V arstvo spom enikov 12, 
1967 (1969) 83 s; O.-H. Frey, Alma m ater P hilippina 1968-69, 10 ss.

zanim anja, k a jti kakih izrednih n ajdb v n jih n i bilo pričakovati. Sam o 
na M agdalenski gori je J. P ečnik po n aro čilu ted an je C entralne kom isije 
n a D u n aju kopal dne 28. m aja 1892 jugovzhodno od cerkvice sv. M agda­
lene.3 9 N aletel je na obzidje, ki je bilo n arejen o tako, da so spletli dve 
vzporedni ograji iz šib ja v razd alji 1 m in vm es nasuli zem ljo. Pod 
zemljeinim nasipam je bilo tu d i kam nito obzidje. Med najdbam i om enja 
P ečnik grobo keram iko, uteži za statve, osle in pod. Šele v trid esetih 
letih lah k o potem spet om enim o razisk av an ja W. Schmida, k i je svojo 
dejav n o st s Š tajersk e4 0 razširil tu d i n a D olenjsko.4 1 V različnih n aseljih 
je lah k o ugotovil tlorise hiš. N a V ačah4 2 je n a zgornjem gradišču o d kril 
tu d i obzidje. O dkopal je 2,30 m širok suhi zid in p red njim u m etn i k am - 
n ltn i tlak, ki sega 11,70 m navzdol po pobočju. Iz Schm idovih podatkov 
je m ogoče povzeti, da se je tlakovanje izvršilo v dveh fazah. Iz njegovega 
poročila, k i vsebuje m nogo dobrih opažanj, ki p a jih je pogosto moči prav 
razu m eti šele n a podlagi stiskih izkopavanj, izhaja, da je mogoče ra č u n a ti 
tu d i p ri d rugih dolenjskih halštatsikih gradiščih s podobnim obram bnim 
sistem om , k o t je stiški. Schm idov opis izkopavanja pa prinaša tu d i m noge 
nejasnosti: ta k o so npr. tlo risi hiš pogosto podani preveč shem atično 
in so bolj plod Schm idovih pred stav k o t realn eg a stanja. M anjkajo' p re d ­
vsem stratig rafsk a opažanja, tako da iso pogoisto na obm očju ene sam e 
hiše združene n ajd b e iz različnih časovnih obdobij. N a podlagi te g a je 
Schm id postavil novo h alštatsk o stopnjo, H a IV, k i naj bi se v vzhodno­
alpskem p ro sto ru preživela v srednje, da celo v pozno latensko obdobje.
Iz časa po drugi svetovni vojni m oram o n a D olenjskem im enovati 
slednjič izkopavanja F. S tareta na V intarjevcu, k i so p red objavo.4 3 Iz 
sosednje južne Š tajersk e m oram o om eniti B oltino izkopavanje n a R ifni- 
k u ;4 4 P ahičeva izkopavanja naselja n a B rin jev i gori4 5 in izkopavanja P er- 
čeve v O rm ožu4 6 pa se dotikajo našega obdobja le obrobno.
S tiški »Cvinger« po svojih razsežnostih daleč prekaša vsa d ru g a h al- 
šta tsk a gradišča na K ran jsk em 4 7 (priloga 1). Obsega površino, k i m eri 
v dolžino 800 m , v širino p a do 400 m . V m esni nasip loči m anjšo zgornjo, 
severno polovico od spodnje; p ri tem je n ajv išji del gradišča še en k rat 
posebej u trjen . V rhnji severni del gradišča je danes prerasel z gozdom, 
n a spodnji polovici pa so njive in tra v n ik i;4 8 tu d i n ekatere hiše zaselka
39 M itt. d. Zentr. Komm. NF. 18, 1892, 238. Izvestja 3, 1893, 1 ss; M itt. d. 
Zentr. Komm. NF. 21, 1895, 39 s.
40 W. Schmid, Die Ringwälle des Bachernsgebietes. Mitt. P rähist. Komm. 
W ien 2, 1915-24, 229 ss in 365 ss.
41 Podzem elj: N. Zupanič, Etnolog 5-6, 1933, 359 s; 8-9, 1936, 128 ss. Om e­
n jajo se še druga, vsekakor m anjša, naselbinska izkopavanja v M okronogu, 
Toplicah in Selah pri Šum berku, ki so ostala nepublicirana.
42 W. Schmid, G lasnik Muz. društva za Slovenijo 20, 1939, 96 ss.
43 F. S tarè je izkopal 8 hiš. Izkopavanja om enja v Arh. vestniku 2, 1951, 
129 in 1. c. 4, 1953, 99.
44 L. Bolta, Celjski zbornik (1959) 258 ss.
45 K ratk a poročila v V arstvo spomenikov 5, 1953-54 (1955) do 9, 1962-64 
(1965).
46 P tujski zbornik 2, 1962, 202 ss in Arh. vestnik 13-14, 1962-63 (1963) 375 ss.
47 O.-H. Frey, V arstvo spomenikov 13, 1970 v tisku.
40 V rhnji del postojanke im a katastrsko oznako Mali boršt. Spodnji del 
sodi v zaselek Vrh.

V rh— G riže segajo na področje prazgodovinskega naselja. A pnenčasta 
osnova kaže celo v rsto kraških pojavov, v rtač in k rašk ih dolin. Veliki 
vm esni nasip je postavljen na rob tak e k ra šk e vrtače; ločeni, n ajv išji del 
gradišča pa vključi strani padec kraške v rtače n a severovzhodu v sistem 
svoje utrdbe. M ali izrez iz n ačrta ne k aže dovolj razločno, d a je tudi 
severozahodni del obram bnega sistem a n aselja okrepljen s strm im i v rta­
čami. N aravni k rašk i pojavi so vključeni v um etni obram bni sistem .
Razen v divjih v rtačah v skrajnem severnem delu naselja se je sicer 
v drugih nabralo m nogo prsti. Ves spodnji del gradišča je dan es pokrit 
z zemljo, iz nje gledajo samo posam ezne apnenčaste skale. D rugačno po­
dobo nudi gozd, k je r so tla zelo skalovita.
V območju gradišča, ki je pokrito z gozdom, se dviga obzidje še raz­
ločno kot nasip (tab. 2 a), ki dosega zlasti n a severni stra n i več m etrov 
višine. V spodnjem delu naselja pa je u trd b a danes o h ran jen a le še kot 
razločno vidna terasa. Jark a ni več opaziti. P ra v tak o so vm esni nasipi 
videti le še kot terase. Izravnanje u trd b e je v zvezi tu d i z obilnim odna­
šanjem kam enja v gradbene nam ene. Po pripovedki je bil stiski sam o­
stan zgrajen iz kam enja »ajdovskega m esta«4 '- ' 'in še danes k m etje vedo 
povedati, da so njihovi očetje k a r z vozovi odvažali k am enje s » cvingerj a « 
za svoje gradbene potrebe. ^
Zanesljivo sm em o p ri m erski točki 12 d o m n e v a ti'sta ra v ra ta (severna 
»vaška« vrata), p ra v tako na vzhodu p ri točki 26, k je r je razločno viden 
uvoj ene stranice v rat. Tudi m ed m erilnim a točkam a 4 in 5 so bila 
verjetno vrata. N aselje se je oskrbovalo z vodo pač samo iz cistern 
V endar izvira tik pod zaselkom V ir m očan 'Studenec, k i je im el pom em bno 
vlogo p rav gotovo že v prazgodovinskem času.
Čeprav so se izkopavanja doslej om ejevala n a področ j e glavnega 
obzidja, se da iz posam eznih najdb in iz keram ičnih ostankov, k i so raz­
treseni vsepovsod po njivah, sklepati, d a je bila vsa površina, k i jo oklepa 
obzidje, naseljena. A li so bile km etije tu d i zunaj u trjen eg a areala, se še 
ne da zagotovo trd iti.
Izkopavanje se je začelo z raziskovanjem glavnega obzidja, ki je bilo 
doslej odkopano n a sedm ih m estih. S o n d iran je naj b i zajelo celotno pod­
ročje naselja, zato so posamezni izkopi daleč vsaksebi. K ljub velikosti 
naselja p a je bilo mogoče na celotnem področju glavnega obzidja zanes­
ljivo dokazati tri velike halštatske g rad b en e faze.
V dokaz si bomo pobliže ogledali sondo IV (priloga 2). N ajstarejša 
utrd b a je obstajala iz prek 2 m debelega suhega zidu, zg rajenega iz ve­
likih, odbranih kam nitnih klad, ki je p o stav ljen neposredno n a raščena 
tla (tab. 4). Razen tega je bilo pobočje na zu n an ji stra n i zidu še um etno 
nasuto. Nasip n a zunanji strani je n a eni stran i ščitil suhi zid, n a drugi 
pa je zaradi nasipa pobočje postalo še bolj strm o in s tem težje dostopno. 
S tem obzidjem je povezanih v n o tran jo sti n aselja več k u ltu rn ih plasti, 
ki jih ločijo med seboj žgani ostanki.
D rugi zid n i bil zgrajen neposredno n a porušenem starejšem , pač pa 
so nanj najprej nasuli zemljo in tako u stv a rili podlago za novi zid. Na­
sipani m aterial obstoji iz svetle ilovice, v k a te ri n a jd b skoraj ni. Na- 4 8
4 8 Pripovedko je zapisal J. Jurčič, Slov. glasnik 12, 1866, 138 ss.
•H t4 »

Sl. 3. Stična, naselje. D robne najdbe 
Abb. 3. Stična, Siedlung. V erschiedene K leinfunde 
1—8, 10—12, 14 = 1/2, 9, 13 = 1/4

spro tn o p a je bilo n a jd e n ih v p la sti z n o tra j n aselja, k i j e v zv e zi z n a s i­
pom n a d zidom, m nogo k u ltu rn ih in ž g a n ih o stankov. A li g r e tu za 
p la n iran o zem ljišče, a li p a je bilo n a se lje n e k a j časa b re z obzidja, o sta ja 
za sedaj še neugotovljivo. D ru g i zid o b s ta ja iz n ek o lik o m a n jš ih k a rn n it- 
n ih k la d (tab. 2 b). Iz p ro g e o stro ro b eg a gram o za, k i je p o m ešan z ž g a n im i 
OiStanki, se d a ja sn o sp o zn ati nivo, n a k a te r e m je b il zid z g ra jen . Ž a l p a 
z a rad i v k opane ja m e n a p rik az an e m p ro filu (p rilo g a 2 ) n e m o re m o v id e ti 
zadosti razločno, d a u stre z a tej g ra d b e n i fa z i sloj ru še v in v n o tr a n jo s ti 
naselja, p o d k a te rim i je ležal sta n o v a n jsk i tla k in n a selb in sk i o sta n k i.
Od tretjega obram bnega zidu je o h ran jen a sam o še n o tra n ja fronta, 
ohranjena v enem sam em sloju kam enja. T udi od njega vodi p ro g a d ro b ­
nega kam enja, ki se izgublja v rjavih, natančneje nedoločljivih tleh v 
notranjosti sonde.
Razločno opredeljivih razvalin tre tje g a zidu in pripadajočih k u ltu r­
nih ostankov nism o odkrili. R uševinski kam ni so bili bržkone nam erno 
odstranjeni. N eposredno n a ostankih zidu je bila o d k rita strn je n a p last 
hišnega lepa. N aselje je m oralo b iti torej n ekaj časa n eu trjen o in obzidje 
je služilo samo še kot tem elj za hiše.5 0
Tudi v sondah I, V in VI je bilo m ogoče jasno razločiti tr i faze ob­
zidja.5 1 5 2 V teh izkopih m lajši obzidji n ista segali dlje n a pobočje, am pak 
sta njuni zunanji fro n ti stali neposredno n a starejšem zidu.
Posebno jasen je rezultat izkopa v sondi I. Tab. 5 a in b k ažeta po ­
gled z juga v sondo tik pred koncem izkopavanja. D obro viden je starejši, 
nekako 2 m debeli zid s skrbno zgrajenim zunanjim in n o tran jim licem. 
D rugi zid je stal neposredno n a ostankih starejšega. Od teg a zidu je 
ohranjena še n o tran ja stran, ki stoji približno 1 m p red starejšim zidom. 
N ajm lajši zid, ki je pom aknjen zopet za približno 1 m navznoter, je m o­
goče spoznati še v profilu po tre h kam nih, ki so položeni dru g n a d d r u ­
gim. Tudi v tej sondi je bila na zunanji stranii pred zidom n a su ta zem lja, 
k ar je imelo za posledico, da je bilo pobočje še bolj strm o. Svetel, skoraj 
sterilen nasip zem lje ne kaže skoraj nobenih b arv n ih odtenkov, tak o da 
ni mogoče ločiti posam eznih faz n asipavanja.6 2
Ugodnejše je stan je v sondi V (priloga 3). T udi tu se jasno da ločiti 
troje obzidij po n o tran jih frontah, k i so pom aknjene v n o tran jo st. P ra v 
tako zunanja fro n ta n i bila vedno dopolnjevana le v višino, am p ak je 
bila pri n ajstarejšem zidu nekoliko p om aknjena navznoter. P oleg teg a 
je bila tu opazna v zidu reža, v k a te ri je tičal n avpični leseni opornik, 
podobno kot smo to lahko ugotovili tu d i v sondi VIII (tab. 9 a). Posam ezna 
nasipanja zem lje p red obzidjem , ki učinkujejo v svoji celoti ko t m ogočen 
zem ljen okop, se dajo m ed seboj ločiti po slojih, ki so huimozno b o gatejši 
in po ruševinskem u grušču in kam enju. Tla, na k atera so p o stav ili n a j- 
starejše obzidje, so dobro določena s slojem drobnih ostrih k a m n itih od-
5 0 Tudi v sondi VI smo neposredno nad naj m lajšim halštatskim zidom 
lahko ugotovili stanovanjski sloj.
5 1 V sondi II je bil ohranjen le n ajstarejši zid (tab. 3). N asipi zem lje 
pred zidom, ki so m ed seboj ločeni z ruševinskim i sloji, pa dokazujejo tudi 
tu vse tri faze obzidij.
5 2 Podobno se težko razločujejo posam ezne faze nasipanja tu d i v son­
di VIII.

SL 4. Stična, naselje. N ajdbe iz zaključenega pogorišča 
Abb. 4. Stična, Siedlung. Funde aus einer Brandschicht 
1—5 = 1/4

kruškov, ki so očitno n astali p ri p o stavljanju n ajstarejšeg a zidu. N e da bi 
se tu spuščali v podrobnosti, m oram o om eniti le ruševine drugega obzidja, 
ki so zadelale jarek, vkopan ob n arav n i sk aln ati štrlini.5 3 Od te h ruševin 
se dado potem razločno ločiti ruševine najm lajšega halštatskega obzidja. 
Iz profila pa ni dovolj razvidno, da je bil n a ruševine najm lajšeg a h al­
štatskega obzidja položen še tlak iz m anjših kam nov (tab. 9 b). Tu gre 
za um etno u trd itev pobočja, ki jo je bilo doslej mogoče opazovati v vseh 
sondah, ki smo jih izkopali zadosti navzven. Poleg tega p a bi m o rd a sm eli 
m isliti tud i na oviro za konjenike, d a se niso m ogli neovirano p ribližati 
obzidju, oviro, ki je dokazana, ko t že om enjeno, tu d i n a V ačah.5 4 V son­
dah II (tab. 7), V in VIII je bil ugotovljen en sam tlak, m edtem ko leže 
v sondi IV (tab. 8) in VI vsaj trije tla k i d ru g nad drugim . O čitno je tej 
u trditvi pobočja ustrezalo še eno obzidje, ki pa zaradi poznejše uporabe 
kam enja za nove nam ene n i bilo o h ran jen o v nobeni izmed dosedanjih 
sond.5 5
N ajstarejše obzidje je bilo zgrajeno v začetku stopnje Ha C. V sondi 
IV je bil ob vznožju obzidja n ajd en frag m en t glinaste skodele, k i spo­
m inja n a skodelice tip a Hostomice (sl. 3, 9). D obro paralelo tem u fragm en­
te poznam o iz že om enjenega groba 101 gom ile 1 (sl. 2, 6), ki sodi n a sam 
začetek gomile.5 6 Sem spadajo še n a d a ljn ja starohalštatska k eram ik a in 
kovinski predm eti, npr. križna sekira iz sonde II (sl. 3, 14), k i je bila 
odkrita v najspodnejši k u ltu rn i plasti.5 7 K eram ika n a sl. 4 izvira iz plasti 
v sondi VI, ki sovpada s koncem starejšega obzidja. G re še za o b like sta­
rejšega halštatskega obdobja, ki jih je mogoče u v rstiti n ajk asn eje n a za­
četek stopnje H a D. V eliki posodi na sl. 4, 5 ustreza posoda iz groba 52, 
gomile 13 n a M agdalenski gori (sl. 9, 1), k i ga n a podlagi drugih pridatkov 
prav dobro datiram o v konec H a C ozirom a n a začetek H a D. D a m oram o 
računati bolj z m lajšim datum om dokazuje fragm ent noge kačaste fibule 
(sl. 3, 2), ki je bila odk rita v sondi II. m ed kam enjem , k i se je p o vsej v e r­
jetnosti zrušilo z najstarejšega obzidja. Obe m lajši obzidji sp ad ata po­
tem takem šele v stopnjo H a D. N atančnejše d a tira n je znotraj tega ob­
dobja omogoča še trak asta fibula H a D 2 stopnje, sl. 3, 1, k i je bila iz­
kopana v sondi I v p lasti ruševin m ed drugim in tre tjim obzidjem .
V sondi VI je bilo mogoče nad odnesenim najm lajšim h alštatskim 
obzidjem opazovati še ločene plasti. P oleg številnih ročno n ap rav ljen ih 
ostankov glinastih posod halštatskega videza, je bila najd en a posam ično
53 Na naravno skalo je priključen ja re k tu d i v sondi VI. M orda lahko do­
mnevamo jarek tudi v sondi VIII.
54 W. Schmid, G lasnik Muz. društva za Slovenijo 20, 1939, 96.
55 V sondah III in VI je bil skoraj tik pod rušo odkrit sloj večjega kam e­
nja, ki bi m orda utegnil soditi k najm lajšem u latenskem u obzidju.
66 N adaljnje paralele npr. na Bledu, v K ranju in M engšu: S. Gabrovec. 
Prazgodovinski Bled (1960) tab. 8, I; 11, 2; 16, 1; isti v 900 let K ra n ja (1960) 
11 ss, tab. 1, 4; G erm ania 44, 1966, 7, Abb. 3, 3; K am niški zbornik 10, 1965, 
89 ss, tab. 2, 3-4.
67 K rižna sekira je bila najdena tu d i v nekaj m lajšem Ha C 2 grobu 72 
vgom . 1: Arh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) tab. 6 , 4; G erm ania 44, 1966, 16, Abb. 
8, 4. V samem H allstattu predstavlja dobro časovni H a C 1 horizont: K. K rom er, 
Das G räberfeld von H allstatt (1959) Textbd. Taf. V. K arto razprostranjenosti 
križnih sekir prinaša S. Foltiny, Am. Jo u rn al of Arch. 65, 1961, 283 ss, Pl. 96.





Sl. 7. Stična, naselje. H išne najdbe iz sond III in VII
Abb. 7. Stična, Siedlung. Funde aus einem H aus in den Schnitten III und VII
1—3 c = 1/4

na kolovratu izdelana latenska 'keram ika (tab. 10). G ladka, delom a z žigo­
sanim i in uglajenim i ornam enti okrašena keram ika p red stav lja n a jsta ­
rejši latenski horizont v Stični, k i se začenja konec zgodnje laten sk e dobe 
(L tB 2 po K ram erju). Med najbolj zgodnje latenske najd b e sodi tud i 
fragm ent fibule iz zaključene latenske p lasti v sondi VIII (sl. 3, 6).5 8 
V stratigrafsko že pom ešanih slojih so b ili najdeni tu d i ostanki im por- 
tiran e keram ike, tak o grške (tab. 10, 5) ko t kam panske (tab. 10, 6). G rški 
fragm ent p rip ad a črno loščeni skodelici. Koliko gre za p ra v o atiško 
keram iko, kakor to m islita profesorja W. H. Groß in R. Lullies, k i sta 
fragm ent pregledala, n i čisto gotovo. N edvom no atiška k eram ik a je bila 
najdena v gomili.
Tlakovanje pobočja je zanesljivo dokazano za pozno laten sk o ob­
dobje. Fibula sl. 3, 3 je bila odk rita v sondi V III nad tlakom , fib u la 3, 4 
pa v sondi II neposredno pod tlakom . V sondi VI je ležala n a tleh pod 
najm lajšim tlakom gladka, siva, na k o lo v ratu izdelana laten sk a k eram i­
ka. Ali sodita d ru g a dva tlak a v tej sondi približno v isto časovno ob­
dobje, ali p a v neko starejšo fazo, še n i razjasnjeno.
S tem i prv im i sondiranji je bilo m ogoče v obrisih po jasn iti zgodo­
vino halštatskega n aselja v Stični. Ž e n a začetku stopnje H a C je bila 
celotna in, če sodim o po ostankih, gosto naseljena površina u trje n a . Ta 
najstarejša u trd b a p a je bila porušena v začetku stopnje H a D. O be m la j­
ši obzidji sodita v pozni halštatsk i čas. D okaj pomembno' je tu d i dejstvo, 
da je bilo obzidje v začetku latenskega obdobja opuščeno; v sek ak o r pa 
m oram o v teku latenske dobe raču n ati s ponovno utrditvijo, k a r je mo­
goče spoznati po um etnem tlak o v an ju pobočja.
O naselbini za obzidjem je bilo do zdaj mogoče dobiti le p rv e vtise. 
Na različnih m estih je bil odkrit h išni tla k in ognjišča. V so n d i VI je 
bila odkopana n a obzidje oprta stavba. Posebno zanim iva je požgana 
hiša, ki jo je bilo mogoče delom a p reisk ati v sondah III in VII. G re za 
veliko hišo, k atere sten e so stale n a podstavku iz velikih, neobdelanih, 
vendar nam ensko odbranih kam nov (tab. 6).
Iz ožganega hišnega ilovnatega om eta se da nedvom no sk lep ati n a ce­
lotno gradnjo. V hiši je bilo n ajdenih m nogo posod, ki jih je razb ila streha, 
ki se je bila n a n je porušila (sl. 5-6), d v e kozici in podstavek za posodo 
(sl. 7). K eram ika o m am en tiran a s čm o-rdečim i pasovi omogoča d a tira n je 
celotnega kom pleksa n ajdb v kasno h alštatsko dobo. Z onalna posoda 
sl. 5, 8, k i se je dala najbolje rek o n stru irati, je gotovo m ladohalštatska, 
v tem okviru (Ha D) pa je ni mogoče natan čn eje opredeliti. G rob 21 iz 
gomile 1 v S tični (sl. 8) in grob 163 iz gom ile 13 n a M agdalenski gori 
(sl. 10) pričata da nastopajo podobne posode že na začetku sto p n je H a D, 
paralele iz M osta n a Soči (Sv. Lucije)5 9 pa dopuščajo še tu d i m lajši čas 
(Ha D 2/3).
M K latenskim najdbam v Stični cfr. podrobnejše še članek v tej številki 
Arh. vestnika (20, 1969, 7 ss) in O.-H. Frey, Z ur latènezeitlichen Besiedlung 
U nterkrains. D ehn-Festschrift (1969) 7 ss.
59 C. M archesetti, Boll. Soc. Adr. 15, 1893, Tav. 1, 4. N aša posoda je bližja 
starejšim kosom iz Stične, gom. 1, gr. 21 in M agdalenske gore, gom. 13, gr. 64. 
Naša risarska rekonstrukcija kosa pa ni popolnom a zanesljiva.

Kozici (sl. 7, 2. 3) s ta za D olenjsko novost, k er ju niso im eli navado 
d a ja ti v grob.6 0 Pa tu d i d ru g ače kažejo n ajd b e v naselbini m arsikako novo 
obliko. Zelo pogoste so- n p r. p ek v e (sl. 3, 13 in 6, l).6 1 O stanke en e izm ed 
n jih simo našli še in s itu n a ognjišču iz starejše halštatske dobe.
Posebno važen re z u lta t izkopavanja v Stični je, da je bilo m ožno 
ugotoviti neposredno k o n tin u ite to n aselja od starejšega h alštatsk eg a ob­
dobja pa do po-znolatensikega časa. Šele konec latenske dobe je bilo- n a ­
selje opuščeno. N iti p reisk av e v obm očju obzidja niti v v n o tra n jo sti 
naselja niso dale k a k ršn e k o li rim ske najdbe. To je tembolj presenetljivo, 
k er vodi važna rim sk a cesta iz Em one v Siscio skoraj ob vznožju h a lšta t­
skega naselja.6 2 V soseščini p ri Ivančni gorici domnevano cestno postajo 
A cervo smo že om enili.6 3 Zanesljivo» dokazano rim sko naselje je o b stajalo
Sl. 8. Stična. Gomila I, grob 21 
Abb. 8. Stična. Tum ulus I, G rab 21 
1—2 = 1/6, 3 = 1/3
6 0 Najbližje paralele za kozice je našel Šmid: Mitt. Prähist. Komm. Wien 
2, 1915, 285 ss.
61 V grobu zelo redko: H. M üller-K arpe, B eiträge zur Chronologie. Röm.- 
Germ. Forsch. 22 (1959) Tab. 113 A 3. Veliko število pekev je dala žarno- 
grobiščna naselbina v Ormožu. (Neobjavljeno. Cfr. op. 46).
6 2 Cfr. op. 9.
63 Cfr. op. 10.

a — Stična. Pogled na naselje od JZ. V ospredju gomile 
a — Stična. Blick auf den Ringwall von SW. Im V ordergrund G rabhügel
b — Stična. Gem ila I, ki jo je izkopal N arodni muzej v L jubljani 
b — Stična. Der von N ationalm useum in L jubljana ausgegrabener Tum ulus I

a — Stična. Okop v severnem delu naselbine 
a — Stična. W all im N ordabschnitt der Befestigung





a, b — Stična, sonda I. Pogled na halštalsko obzidje s trem i notranjim i
frontam i
a, b — Stična, S chnitt I. Blick auf die H allstattm auern m it den versetzten
Innenfronten



Stična, sonda H. Latenski tla k na pobočju 
Stična, Schnitt II. Blick auf die H angpflasterung aus der Latènezeit



a — Stična, sonda V ili. Pogled n a zunanjo fronto halštatskega zidu 
a — Stična, S chnitt V ili. A ussenfront der H allstattm auer

Stična, naselje. K eram ika — Stična, Siedlung. K eram ik. 1— 11 = 1/1

Sl. 9. M agdalenska gora. Gomila X III, grob 52 
Abb. 9. M agdalenska gora. Tum ulus X III, Grab 52 
1, 3—5 = 1/6, 2 = 1/3

1 2
3
Sl. 10. M agdalenska gora. Gom ila X III, grob 163 
Abb. 10. M agdalenska gora. Tum ulus XIII, Grab 163 
1—23 = 1/3, 24 = 1/6

v nekaj kilom etrov oddaljenem Šentvidu.6 4 K tem u naselju je v erjetn o 
spadalo tudi grobišče, odkrito vzhodno od naše naselbine v P e tru šn ji 
vasi.6 5 N jegovi začetki segajo že v zgodnje prvo stolete n. e. P ra v tako 
sodijo še v p rvo in zgodnje drugo sto letje grobovi, odkriti n a pobočju 
nad stiškim sam ostanom p ri g rad n ji hiše 81 (nekoč 104, »Kafehaus«). 
Lahko jih povežem o z drugim i rim skim i ostanki (predvsem napisnim i 
kamni), ki jih m oram o lokalizirati tja do Ivančne gorice.6 6
Spričo m očnih sledov rim skega naseljev an ja v neposredni bližini 
halštatske naselbine se zdi povsem neverjetno, da bi se m ogla izm akniti 
raziskovalni evidenci v tej cen traln i naselbini celotna rim ska faza. Tako 
lahko tvegam o zaključek, da je bila naselbina v rim skem času opuščena. 
Nujno bi bilo potrebno, da bi ta zaključek prev erili tudi n a d rugih k ra ­
jih, npr. v N ovem m estu,6 7 k je r im am o okoli prazgodovinskega n aselja 
locirane tako halštatsk e in laten sk e k o t rim ske grobove.
6 4 Carniola 2, 1911, 132, 136; Mitt. d. Zentr. Komm. 3 F. 11, 1912, 282.
6 5 P. Petru, V arstvo spomenikov 7, 1958-59 (1969) 335; R azprave SAZU 6, 
1969, 30 ss.
6 6 V sam ostanu so bili najdeni 3 napisni kam ni (CIL III 3898, A IJ 224, 
225). Rokopisno je izročen še četrti, najd en »in agro Sitticensi L em berg dieto«. 
»Limperk« se im enujejo v franciscejskem k atastru njive severno od ceste 
Ivančna gorica—Stična. Rim ske najdbe iz zbirke H rast in F edran se ne dado 
bliže lokalizirati, večina jih je zanesljivo iz širše stiške okolice. Iz M ekinj nad 
Stično poznamo zgodnjerim sko fibulo. Iz Vira, vasi neposredno zahodno pod 
halštatskim naseljem , so znane poznorim ske najdbe: P. Petru, V. Sribar, Arh. 
vestnik 7, 1965, 298, Tab. 4, 4. 5. Za podrobnosti glej članek v tej številki Arh. 
vestnika, 7 ss.
6 7 Cfr. op, 17. Za latenske najdbe cfr. T. Knez, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 
391 ss in Arh. pregled 9, 1967, 38. V arstvo spomenikov 12, 1967 (1969) 83, 86. 
Za rim ske najdbe: S. Petru, Novo m esto 1365—1965 (1969) 70 ss; V. Š ribar, 
Arh. vestnik 9-10, 1958-59 (1960) 108 ss.
ZUSAMMENFASSUNG
Erster Bericht über die Ausgrabungen im Ringw all von Stična 
Eine deutsche Fassung des B erichtes erscheint in G erm ania 47, 1969.
b96

Stična, sonda IV. Jugozahodni profil 
Stična, S chnitt IV. Südwestprofil

PRVO POROČILO O NASELBINSKIH IZKOPAVANJIH
V STIČNI
ERSTER BERICHT ÜBER 
DIE AUSGRABUNGEN IM RINGWALL 
VON STIĆNA

1. Humus
2. Subhum us
3. Latenska plast 
Latèneschicht
4. M lajša halštatska 
plast
Jüngere Hallstattschicht
5. Starejša halštatska
plast
Ältere H allstattschicht
6. Žgana plast 
med dvema 
halštatskim a slojem a
Brandschicht zwischen 
zwei H allstattschichten
7. H alštatski zid 
(debelo obrobljeni kam ni 
so tvorili lice zidu)
H allstattm auer 
(dicht gestrichen: 
Frontalsteine)
8. M rtva tla 
G ew achsener Boden
Stična, sonda V. Severni profil 
Stična, Schnitt V. Nordprofil

PRVO POROČILO O NASELBINSKIH IZK O PAVANJIH
V STIČNI
ERSTER BERICHT ÜBER 
DIE AUSGRABUNGEN IM RINGW ALL 
VON STIČNA