DAC:
na mizicah ikebane, na posteljah inpo stenah lutke - in vzlic  težavam dosti dobre volje
Spominjam se, bilo je v sred-ngi šoM. Ko v razredu med od-moram nismo imeli kaj pamet nega pofieti, smo se dekleta in fantje zbiraM po skupinicah in se pogovarjali o tlsočih samo naštiib. maijfanili sikriivinostiiih. Ob neki taM prilažnosti sta se so-šolfci posetono razvneli ob vpra-šanju, ali je bolje stanovati do-ma, piri starših ali pa v dija-šfcem djomu. Ema dirugi sta za-vidali in se skilicevaM na »svo bodcM<, dmžabno žiMlijenje, na »oh groaa!« stroge starše — in vzgojitelje... Ne vem, katoo se je ta besedni dvoboj kiončal, ker nas je prekinil »matemaf-kar«. Pa saj do pravega zakijuč. ka ndti ne bi pa-išld.
Potein se ml pozneje pnaivza-prav nikoli nd ponudila prilož-nost, da bi pr&skusila ono drugo sfcran — življemje v daja-škem domu — vse do včeraj ...
Toltikokrat sem že slišada za DIC in DAč in Poljane, ampak včeraj sem kar malo postopala semintja po tisti vapetinici na desinem bregu Ljubljanice. Po-tem sem pa kar sledila dvema dolgodasiiima, tenkoniogiima de-kletoma, ki sta pri vrhu vzpe-tinice zaviili v desno. Zdelo se mi je, da jima kair na oosu pd-še, da sta srednješolki in nisem se zmotila. Ljubeznivo sta mi pojasndli, da sem kar prav prd-šila, če iščem dijaški dam Ani-ce Crnejeve(popularmejeDAČ).
OD 14 DO 18 POMLADI
In čeprav sem na pogovor zamudila dobre poil tne, smo se z raynateljiico Marto Ktiret in vzgojiteljico Marijo šorak hi-tro zapletle v zanimiv pogovor.
V štirih, malce razmetanih stavbah doma Anice černejeve na Poljanski ž&vi 320 deklet, ki Stejejo od pnilbližno 14 do 18 pcanladd. Si predstovljate, kalk-šna vrsta bi jih bila, 6e bi se denimo na telovadnem igrišču vse razvrstile v »vrsto zbor«? No, to praktično ni mogoče, saj bi skoraj težko našteli, katere šole obisdcujejo in kaikšne ob-veznosti imajo.
Za domačo orientaoijo pravi-jo, da stanujejo de&Heta v pro-čelni stavbi, to je tdsta ob Po-Ijanski cesti, pravofcotno se je drži dvoriščna, podolgovata stavba z balkoni, na levi strand je stavba, ki jo imenujejo bol-niška, zafco ker imaijo tu nekaj bolniških soto in 6ez dvorišče (preoej oddaljena) je toko ome-novama nova stavba. Ko sem sd v sppemstvu vzgojiteljice ogle-dovaila sobe in sobice in stavbe od zunaj, se mi je zdelo, da bi vsi ti častitljivi stari zidovi, že-Iezne pe6i po sobah in ponekod škripajodi parket, zašlužili vsaj onikanje. Dolgo so vadržali, saj se najstarejšd, pročelni del po-naša z dvestoto rajstno letnico in še nekaj čez. Da, prav ste prebrali 200!
.   A NI SOB S 50 POSTELJAMI!
Ampak, prosdm, paudarite, da ni res, da imamo pri nas soba
s petdesetimi posteljami, kot so nam pripisali — me je opozo-riila ravnateOijiai, ko smo se v njeni sobd aopet pogovarjaild o razmerah v dorau. Ogledala sem sd sobe, največje med nji-mi tmajo deset postelj. Opre-ma je skroimna, ampaac iznaj-dljdve dekliške roke so v še tako skramnih razmerah znale ustvariti tdsto domačnost, tako značilno za deiklriške sobe. Kaj je fco? Ne vetn; to je tasbo, kair znajo ustvaniiti samo žensike ro-ke. Stene so oblepljene s slikia-mii Alaina Deloma, Eyana ONe-illa, Ota Pestnerja in kdo bi jih še našteval. Ponekod so na mizicah čudovite ikebane; cvet-je so defcileta nabrala na nedelj-skein sprebodu proti ljubljan-skemu gradu, na posteljah in po stenah so nepogrešljive lut-ke. še največ časa za klepet so imeie dijakinje iz nižjlh letni-kov, maturanitike so preveč za-topljene v knjige in zvezke.
KOT SKUHA MAMA
Naši sogovonnioi sta bffi So nja Lofeair iz Ajdavščane, dijaki-nja vzgogiteljsike šole, kd mi je zaupala, kakšen »show« so upri-zorile včeraj deloleta z njenega hodnilka (pa ni za obja-ro) in Nives Sakstida, ki je doma iz Prvačine in je dijafcinja aran-žerske šole. Ko sem jo vpraša-la, kaj bi spremenila v domu, too bi bila en dam rarmateljica, se je najprej tnalce zamislila in nid brž začela naštevati, da bi imele potem jivečer več izhoida, boljšo hrano... A kakšino? Hm... Kateo bi rekOa... tako, kot jo mama skuba! Ko smo se temu vsi prisrčno nasmejall, se je spomnila, da bi bilo mal-ce težko ustreči 320 različniin željam. Je kar dobro tako, kiot je, je ob koncu sklenila.
In kako naj sama skleinem svoje občutke? Kako naj jdih spremenim v drobne, črne črke, besede?
Predvsem to, že leta in leta govoniimo o težavnem poiožaju ljubljanskih dijaškdh doinov. Vedno zoova ugotavljamio ain kiimanio, da so poneikod prosto ri skrajno nefunkcioinalni. Na piimer dekleta v dvoriščnj stav-bi morajo na sanitarije sredi dneva all noči preiko dolgega, mrzlega hodnika in balkona to ni malo prehladov in tipičtnaih ženskih obolenj. Kdo je za to odgovoren?
Vzgojiteljice, ravnateljica in dekleta upajo. Upajo, keo: jim obljubljajo, da se bodo razme^ re zboljSale. Upajo, ker so žen-ske, ki znajo skromne sobdce spremeniti v svoja kraljestva,' ker so to v vedini bodoče vago jiteljice, medicinske sestre, aranžerke, upajo, ker namesto zgubljanja časa v tamanju vsako prosto minuto izkoristi-jo za ro6no delo, za petje in ples, za dobro vdljo. Upajo tu-di zato, ker si vzgojiteljice pri-zadevajo, da bi jim bile v tre-nutkih stiske in radosti prave matere. In ko zapustdjo doin po koncu šolanja, se zopet vrača-jo na. pomenek, po spomine.
RAJKA RAKAR