in na strankarskp polje, kakor bi šlp za psebe in za kakp stranko. V tem je krivda vseh razmer. Razbijati družaibne vezi zarad. načelnih razlik, je stvar inteligence. Tpv. Gangl ppdpira Dimnikovo naziranje ter pp* vdarja, da >rad podreja tiskarno koristim organizacije zaradi stanu, ki mu mprajo slu* žiti vse naše institucije. Danes je drug pp* lpžaj in lima učiteljstvp vse druge nalpge, kakpr je bilo to pod Avstrijp. Spoznanje prave poti ni kapitulacija in ne srampta. fov. Skulj prečita natp predlpge, ki naj bi tvprili bazo, da lahko še vztrajamp v tis* karni in se ¦ spprazumemip z Edinstvom: 1. Kpt edinp stanovskp prganizacijo je pri* znati UJU, razdružtiti 'stanpvsko^ppiitlično organizacijo »Edinstvp« z vsemi društvi in povabiti hivše člane, da vstppijo v obsto* ječa sreska društva UJU — poverjeništvp Ljubljana. 2. V smislu deklaracije imajo pravicp bivši člajii »Edinstva« ustanoviti si svpje kulturnio društvo, ki kakor Slomškpva družba ne sme imeti svpjih podružnic in ne sme biti nikdar kaka paralelna stanpv? skpsbprbcna organizacija ter njeno glasilo ne sme zavzeti ibpjnega stališča prpti UJU. 3. Da si osvoji stališče ppverjeništva, izraženega v pkrpžnica štev. 663 z dne 12. de* ccmbra 1927 glede Učiteljske tiskarne, ki je sledeče: a) Poverjcništvp je desinteresiranp na ppslpvanju tiskame in ščiti samo nepd* visnpst prganizacije. ZatP tudi noben vp* lilni član UJU ne more in ne sme sprejeti mesta v upravnem in nadzornem svetu Uči= teljske tiskarne ali stati v kakem službenem razmerju s ppdjetjem. b) Pripravljeno je zdržati s tiskarnp ppslpvne stike, urejene s točnp in precizno trgovskp pogodbp. c) Varuje pa idejp enptnosti vsega stanu in odklanja vsakp izrabljanje tiskarne proti ideji stanovske enotnosti učiteljstva. — Z ozirom na tp zadnjp c) tpčkp smo mnenja, da bi se najlažje preprečilo izrabljanje tiskarne prpti enotnpsti vsega učiteljskega stanu s tetn, da se izloči spor med ppveijeništvpm UJU in »Edinstvpm«, ki ima svpj izvpr v Učiteljsld tiskarni sami. Zato naj se »Edinstvo« kot stanpvskpapplitična pv= ganizacija razdruži. — Aiko to ni izvedljivo zahtevamo, da se v tiskarni ne tiska nikdar nič proti organizaciji UJU in da nobedcn eksppniran član »Edinstva« ni član uprav* nega sveta in nadzprstva Učiteljske tiskau ne ali v kakem službenem razmerju z njo ij» da izključi vsako podpiranje katerekoli -jffcg « SS^SJSS. T&  Ž^^S^^\SS, ¦¦ J-- ~* - - s - - ' '¦ v- teljstvp hpče stati na lastnih nogah, kakor stpje drugi stanpvi. Naš stan ni več malo« leten kakpr je bil včasi, o sebi hpče in m<x ra pdlpčati sam. S tem noče nikakor pre* trgati zvez z javnostjp, toda veljati hpče na« pram drugim kpt »pares inter pares« — enak med enakimi. V tem ni več poti nazaj! Mpramo pribiti vse te stvari radii član« ka »Na krivih. pptih«, priobčenega v »Edin« stvu« 10. t. m., pisanega od roke — kar nam je le v zadoščenje — ki ni bila učiteljska. V navedcncm članku je tolikp ppdtikanj in insinuacij, da so v sramoto piscu. Morda je anonimni gosppd tP čutil, ako ni imel še drugih vzrokpv, da se rai podpisal. Na vse klevetc — četudi so bile pred* ložcne na višje mesto... —¦ izjavlja Ppver« jcništvp UJU — Ljubljana saroo tp, da je zadeva samoizpbrazbe med .ufliteljstvpm njegova zadeva, ki jp je dolžno izvajati v smislu skleppv najviišje instance organiza* cije slovenskcga učiteljstva, v smislu dele* gacije v Kranju 5., 6. lin 7. julija t. 1. Ppver* jcništvo je priredilp izpbražcvalni tečaj v Ljubljanii v času pd 25.—30. avgusta t. 1., dolpčilo je zanj pprpčevalcc in odpbrilp pp« rpčila ter ga splph vodilo. Zatp sprejema zanj in tudi za izvajanja tpv. Hreščaka vsp odgpvprnost, ker sp tp tudi njcgova izva* janja, k> jih je odpbrilp uoituijstv.j. Vsc tp je npvp ppvcrjeništvo sprcjclo žc v trenutku, kp sc je odločilp dvigniti oi* ganizacijp iz razsula in jp ozdraviti po dol= gih ktih krize. Vse to je sprejelp z names npm, da zopet ppživi v učiteljstvu pni ve» liki stanovski idealizcm, ki ga je ubilp dol« goletno strankarskp izrabljanje. Učiteljstvp ima pravicp, da samo od* lpča o svpjih vprašanjih. In če te pravice ne bi imelo, bi si jp moralo izbpjevatd. Slo^ venski učitelj hoče svojp prganizacijp sam voditi, in sicer takp, kakor zahtevajo inte« resi našega naroda. Tega se poverjeništvp UJU — Ljubljana zaveda in s tp vpdilnp mislijp stoji in paide. Ne rabimo »višjih mest«, ki bi pdpbravala naše delo in smeri naših revij. Živelp svobpdnp učiteljstvo in edinstvo učiteljstva v službi narodat Poverjeništvo UJU. Splošne vesti. NA PRAVIH POTIH. Že pred leti, rppsebno pa koncem leta 1925. in začetkom leta 1926. se je del učiteljstva, ki je videl vsp moralno dn gmotno škpdp propadanja stanpvske orgariizacije strnil, da bi rešil stan pred katastrpfp. Pri= šel je prelom 10. jan. 1926, da se stanpvska io-rganizacija ozdravi, pnišle so neiziogibne ppsledice tega preloma. Bil je skrajni čas, da se je to zgpdilp. Učiteljstvp je spirčo taikih razmer zas čelo trezneje gledati. Dognalo je, da bd stan sam nikdar ne zašel v take razmere, če bi sam vodil svoje zadeve, čc se ne bi bil nikdar pustil iziigra= vati in zavajati od vsega nezdravega, bp^ lestno razvitega strankarstva, pri nas, ki je prav takp škodljivo ppedincu kot narpdu in državi sami. To strankarstvo se je med slo* veinskim učiteljstvpm takp globoko zajedlo, da smo imeli v stanu skupine, ki sp se z vsp mržnjp dn z vsemi sredstvi medsebojno pobijale. Skodo je trpelo učiteljstvo samo. Ta škoda mu je tudi pdprla Pči. Preiskalo je vzrpke, kakp je mogoče, da ga strankarstvo trže in razdvaja in je ugptpvilp, da ni imelp dovplj lastnega, sampstojnega kriterija niti v vprašanju svoje OTganizacije, niti glede vsega svojega dela v javnosti. Da je bilo tako, je lahkp razumljivo. Učiteljišče nam daje kpmaj najbprnejše psnpve splošne in strokovne dzobrazbe. Ppleg tega se — dele* gacija v Kranju je to izrecnp ugptovila —• že učiteljski naraščaj zavestno strankarskp razdvaja, da bp pač strankarski princip pre? vladal nad narpdnim, nad državnim. KOn» čnp pa tudi posledice vojne, so-vražne vsa» kršnemu kulturnemu življenju. še vedno takp škodljivo vplivajp na učiteljstvp z pzi? rpm na njegpvo izobrazbp, da se je mpral ves stan zavzeti za svojp umsko ppvzdigo, akp hpče še kaj ppmenjati v slovenskem kulturnem življenju, ako noče zaostati za časpm. Tako sp se same ob sebd pokazale pps trebe učiteljskega stanu, ako noče ppppl* noma propasti: 1. da se združi ves stan v enotni prga= nizaciji. 2. da se vpdi ta prganizacija po resnič« nih narpdovdh, a ne pp strankarskih kpri^ stih, in 3. da se dvignejp umskp in moralno pri« padniki stanu. Vse tp pa je prelom s pretaklpstjp. Na taki ppti uoiteljstvp kpnča iziigravanje sta? nu, konča vmešavanje v njegpve stanovske zadeve, konča omalpvaževanje učitelja kpt intelektualca. Ako učiteljstvp reši stavljeno si nalpgp filede samega sebe — in rešilo jo bp prej ali slej — se >bo rešdlp tudi varuštva, s katerim ga hpčejp nekateri še vedno psrečevati. Uči^ — Sestanek za skupno delo in enotno stanovsko organizacijo vsega slovenskega učiteljstva. V petek, dne 16. decembra t. 1. se je vršil na pobudo tov. Gangla z azirpm na sprejet predlpg na občnem zbpru Uči= teljske tiskarne (da naj bi se skušalp vse slpvenskp učiteljstvp strniti v enotni sta* npvski organizaciji) sestanek članov obeh struj. Sestanku je predsedpival tpv. Gangl, navzpči sp bili tpv. Anton Grmek, Miškp Kosec in Anton Likozar ter s strani pov. UJU tpv. Andrej Skulj, Rado Grum in lvan Dimnik. Tpv. Josip Kobal je bil zadržan, da ibi se udeležil sestanka. Uvodpma se je ugptpvilo, da ima le pov. svpjp pplnomoč, da si pa morata obe stranki dpbiti itak še pristanek merodajnih odbprpv za predlpge, ki bodo prišli v razpravo. Tpv. ppv. Andrej Skulj ppvdari, da bo v to svrhp sklical sejp pžjega sosveta in če potreba tudi šdirjega spsveta. Tpv. Gangl je v svpjih uvodnih besedal pmenjal, da ni nepremostljivih gk>* bin za strnitev vsega slavenskega učitelj* stva, pptrebnp pa je za izvedbo tega sle« deče: 1. Dobra vplja. 2. TTdni sklep, da ne ranimo osebne časti in tujega prepričanja. 3. Imeti pred pčmi le kpristi celpte. 4. Pp= zabiti, kar je fcilp in ne iskati tega, kar nas loči, temveč ono, kar nas druži in nam je vsem skupno. Kot temelj smatra točke, ki jih je podalp ppv. UJU s svpjim dppispm pd 12. decembra t. 1. Tpv. Kosec prečita neko izjavo »Edinstva«, glede katere ugptpvi prpti kpncu, da se ppvečini krije s stali* ščem 2astopnikpv poverjeništva. Tov. Li^ kozar podčrtava, da iščimp le pno, kar nas druži in se ne spuščajmo na pplje rekre« minacije in psebnpsti. Tov. Grmek ppvdar* ja, naj se člani izrečejp, da je tiskarna pp* trebna stanu, vse drugo je ppstranskp in podrejeno temu vprašanju. Glavnp je, kakp naj se izvrši združitev, da ne bp na nobeni strani ne zmagpvalcev in ne premagancev. Vpraša, kakšnp mpralno in materijalnp škp= dp je imelo UJU pd tiskarne. Tov. Skulj povdarja višjo silo, ki danes gpvpri in siii k spprazumu dn iz tega pzira mu sedaj ni tp vprašanje takp simpatično, kakpr je iskreno vnet za realizacijo istega. Ppizku« sili smp vse, da uredimo razmere. Našc članstvp je radikalnejše v tem ppgledu in zahteva pd nas radikalnih ukreppv. Mpral* no je prganizacija bridkp prizadeta zaradi lista »Edinstvp«, ki ni časten za naš stan, a se je tiskal v tiskarni, a materijalna stran bi se ppkazala šele v bpdpčnpsti. Ni bilo pogpdbe. ki jp sedaj zahtevamp. Tiskarna bi mprala biti prpsta vseh iobvez, prgamz-i« cija pa tudi svobpdna napram njej. Tov. Dimnik izjavlja, da se načelno ne mpie strinjati s tem, da bi bila tiskarna glavr.p. vse drugp pa ppstranskp. Stan je glavnp in organizacija, kpt reprezentantinja stanu, vse drugp mora biti ppdrejeno temu in slu* žiti temu. Oppzarja, da je vzrok vsemu pu* globljenju spora ta, ker se je speljalp vso zadevp od načelne strani na osebnp polje nih stikov. Ob sklepu je bila od vseh priznana pptreba neutralizacije uprave in nad* zorstva Učiteljske tiskarne, da pridejo v upravo dobri gpšpodarji, ki bodo imeli za= upanje in ne stpje v npbenem razmerju / upravami prganizacij. Z pbeh strani se je ppkazala pripravljenpst zopet zediniti vcs stan v stanovskem pogledu. Tpv. Skuij je pb sklepu povdaril, da smatra vsakp nclj^ jalnpst dn nedostpjnpst, ki bi jp zagrešil lisi; »Edinstvp« še v tem času, ppsebno iz Uči^ teljske tiskarne, kot prelpm. — O razvoju dogpdkov bpmp točnp obveščali člaiistvo, katerega mnenje bp ippverjeništvp vedno radp slišalo, da mu 'bp služilo za nadaljnje direktive. — Tovarišice! < Ponovnp vas vabimp, da se udeležite ankete p gosppdinjskem na^ daljevalnem šolstvu, ki se vrši 28. t. m. v Ljubljani v spli na Grabnu. Dpkažite z pbilnp udeležbp svpje razumevanje za po= men boljše izpbrazbe bpdpčih naših gpspps dinj in mater, pa tudisvpjo trdlio voljp, da hpčete sppdlpčevati in sodelpvati pri reše* vanju vprašanja nadaljnje izobrazbe naše kmetske in delavske mladine. Pridite, da se domenimo, kakp naj bp urejena ona gp= sppdinjska nadaljevalna šola, ki :bp name? njena pretežni večini naše ženske mladine in na kateri bp ppučevala psnovnpšplska učiteljica, pridite, da skupno izdelamp svpje predlpge in zahteve glede gpsppdinjskega nadaljevalnega šplstva in glede izobrazbe učiteljic v ppgledu na to šolstvp. Glavni referat ppda tpvarišica, ki ima večletnp prakso v gosppdinjskem ppuku. Začetek ankete ob 9. uri. — Odsek pov. UJU nadaljevalnp šolstvo. — V Ljutomeru je umrl 14. t. m. mno« gozaslužni šplsfci ravnatelj J a n R o b i c , v starosti 78 let. BlagopoKpjni je učitelje* val pri Sv. Jakpbu v Slov. goricah, v Ptuju, v St. Vidu pri Ptuju in od ieta 1893. v Lju* tpmeru, v celem 53 let. Bil je prvovrsten učitelj, kar znači vdsoko odlikpvanje — zlati križec, ki ga je prejel od najvišjega mesta. Njegpve zasluge so vedele ceniti tudi vse všplane pbčine (6), ki so ga odlikprvale s častnim pbčanstvpm. Učdteljskemu društvu je načelpval v najbujši dobi, kot zastopnik učiteljstva v takratnem okrajnem šplsKem svetu je pokazal svojo pravp tovarištvp v najlepšem svitu. Na šoli je ustanovil Pod« pornp društvo za revne učence, ki je bik> zlasti v predvpjni dpbi velike važnosti, ko je lovila takratna nemška špla slovensko deco. Večni mu spomin in zemljica lahka! — Božične počitnice se začno po odredbi vel. župana ljubljanske oblasti z dne 16. dec. t. 1. Pbr. 10.436 dne 23. decembra opol« dne. Na zavodih, kjer odhaja več učencev(nk) z vlaki krog poldne na počitnice, naj ravna« teljstvo (upraviteljstvo) odredi sklep pouka po tretji dopoldanski učni uri; tako odpade do> voljevanje predčasnega odhoda posameznikom. Dne 3. januarja je zopet redni pouk. To daje prosvetni inspektor na znanje vsem šolskim ravs nateljstvoro in upraviteljstvom, ki bi morda pravočasno ne prejela dotičnega odloka. — Smrtna kosa. Dne 15. decembra t. 1. je umrl v Ljubljani pp daljšem bplehanju upokpjeni učitelj g> B^tagomir Kiren = n e r v starpsti 70 let. Pot življenja je na= stppil v Kranju 8. oktobra 1857. Službpval pa je od leta 1878. do 1881. v Vpklem na Gprenjskem, potem pa do prezgodnje upo* kpjitve radi bplezni v Škoiji Lpki, kjer si je izbral tudi zadnji počitek. V pbeh služ^ benih krajih je bil radi simpatičnega in mirnega značaja ter mpžatega nastopa pri* ljubljen m sppštpvan. Nekaj časa je ibil tudi predsednik »Društva upokojenega učiteljstva« ter splph Ijubezniv dn zanesljiv, zvest tovariš. —k. —t Lucijan Orel. Zopet je segla kruta smrt v naše vrste. Dplgotrajna in 'zahrbtna bplezen nam je ugrabila tov. Lucjanja Orla, uoitelja v. Dupljah pri Kranju. Sve= tpvna vojna^ga je zanesla na rusko bojišče —¦ kot ranjenec je bil zajet in se je vrnil kpt težaik invalid iz ruskega ujetništva v dpmpvinp. Ppleg pppplnpma ppkvarjene desne rpke je prinesel s sebpj kal zavratne bolezni. Ne bojne ppljane, niti ujetništvp — ubila ga je zavratna bplezen —- bpdi mu zemljica lahka; prizadetim pa naše spžalje. — Poverjeniku Andreju Skulju > je umrla tašča ga. Franja ZaLpkarjeva, vdova pp pkrpžnem zdravniku v Velikih Laščah. Naše sožalje! : — Deklico siroto, staro 10 let, zdravo in čedno vzamc cventuelno za svpjo ppdpi= sani. Tozadevnega prijaznega obvestila prosi Fprt. Jelovšek, šplski upravifelj, Litipje pri Celju. za — Anketa šplskiih upraviteljev mari= borske oblasti se vrši dne 7. januarja 1928 v Maribpru. Poverjeništvp : je napravilo vlpgo na prpsvetni pddelek v zadevi prps stega dneva. Podtobnosti bpdp objavljene v prihpdnji številki »Učiteljskega Tpvari^ ša«, ki ¦ izide dne 29. t. m., na kar oppzar* jamp šolske upravitelje in vse pne, ki sp sc v tej zadevi pbrnili na uredništvp. — Člane in prijatelje Učit. Samopomoči pppzarjamp, da bp društveni izredni 'Oibčni zbor dne 28. decembra 1927 ob 10. uri dp« poldne na II. mestni deški psnovni šoli na Cpjzovem grabnu v Ljubljani. Iz dnevncga reda v zadnji številki »Učit. Tovariša« raz* vidite, da se bp razpravljalp in sklcpalp p zelo važnih društvenih preuredbah in zade* vah. Čimveč mnenj in nasvetpv bp ppdanih na pbčnem zboru. tembolj gotovo bpdp sprejeti le najfeoljši in za članstvp najkp* ristnejši sklepi. Zato vabi društveni pdbpr vse člane in prijatelje Učit. Sampppmpči, da se v velikem številu udeležite tega ob* čnega zbora. — Tovarna Josip Kunc & Komp., Ljub« ljana, Ppljanski nasip 40. je že obče znana po svpjih izrednp lepih in kar najbplj pre= ciznp in pkusno izdelanih pleteninah iz vplne in svile. Tpvarna izdeluje znane bers linske rute, rašel rute, špprtne in mpdne šalove, pletene in tkane kravate iz svile, stenske proprpge in v npvejšem času tudi žemperje, pulpverje, ¦ kpstume, telovnike itd. — Podjetje, ki je zlasti znanp pp svpji splidnosti, je največje te strpke v Jugosla* viji. Nastanilp se je pp prevratu v stari ou« kTarni, kjer je postavilp velikp številp naj= mpderncjših strpjev. — Tovarni, ki zapo« sluje dancs že čez 200 dpmačih delavskih mpči. želimp tudi še v naprej krepak raz^ vpj in jp najtppleje pripprpčamo. — Oppzarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jp tpplp pripproča« mo. — Enakp naj se tpvarišice in tovariši pzirajo pri nakupu in narpčilih na tvrdke, ki inserirajp v »Učiteljskem Tpvarišu«. — Opozarjamo na inserat tvrdke ROZ« MAN in prosimP, da se p. n. učit6ljstvo pri. nakupu sklicuje n a n j.