192 | Slovenska pediatrija 2024; 31(4) Strokovni članek / Professional article Izvleček Osnovna funkcija kože, človekovega največjega organa, je zaščitna. Mnogokrat na koži tudi nastanejo spremembe, ki so prvi opozorilni znak različnih sistemskih bolezni. Kronič- na ledvična bolezen (KLB) je pogosto prikrita in ne povzro- ča težav, zato se nemalokrat odkrije šele v napredovali fazi, ko so že pridruženi zapleti bolezni. Kožne spremembe so pri bolnikih s KLB v otroški dobi precej pogoste in so velikokrat prvi znaki neke osnovne bolezni. Zato je poznavanje speci- fičnih in nespecifičnih sprememb na koži, ki so povezane s KLB, ter njihovo razlikovanje od sprememb iz drugih vzrokov, zelo pomembno. Ključne besede: kožne spremembe, kronična ledvična bole- zen, otroci. Abstract The skin is the largest organ of the body. Its main function is to protect the organism’s internal environment. In addition, various skin symptoms can indicate the presence of numer- ous systemic diseases. The diagnosis of chronic kidney dis- ease (CKD) is often only made at an advanced stage, when the associated complications of the disease are already pres- ent. Skin manifestations in children with CKD are relatively common and may even be the first sign of the underlying dis- ease. It is therefore important to understand the specific and non-specific skin changes associated with CKD and to differ- entiate them from skin manifestations due to other diseases. Keywords: skin manifestations, chronic kidney disease, children. Kožne spremembe pri kronični ledvični bolezni v otroški dobi Cutaneous manifestations of chronic kidney disease in children Olga Točkova Slovenska pediatrija 4/2024.indd 192 07/12/2024 16:18 Slovenska pediatrija 2024 | 193 Uvod Koža pokriva celotno površino tele- sa in je človekov največji organ. Ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred škodljivimi fizikalnimi, kemičnimi in mehaničnimi vplivi iz zunanjega oko- lja. Opravlja pregradno, imunsko zašči- tno, senzorno in sekrecijsko vlogo. Še posebej je pomembna njena vloga pri uravnavanju izgube vode iz telesa (1–3). Najpomembnejšo zaščitno vlogo kože imajo poroženele celice vrhnjice. Pra- vilna zgradba poroženele plasti je pomembna za biološko delovanje kože (3). Pri številnih kožnih boleznih je to zaščitno delovanje okrnjeno. Zato je koža takih bolnikov suha in občutljiva. KLB je pogosto prikrita in ne povzroča težav, zato se nemalokrat spregleda in odkrije šele v napredovali fazi, ko so že pridruženi zapleti bolezni. Z zgodnjo pravilno diagnozo se potek bolezni lah- ko upočasni, zato je pravilna prepozna- va prvih simptomov ključnega pomena. Mnogokrat na koži nastanejo spre- membe, ki so lahko prvi opozorilni znak različnih bolezni notranjih orga- nov, prav tako ledvic. Številni avtorji navajajo prisotnost kožnih simptomov pri skoraj 80 % bolnikov s KLB. Skoraj vsak bolnik s KLB ima vsaj eno pridru- ženo kožno spremembo (4, 5). Razde- limo jih na nespecifične in specifične. Nespecifične kožne spremembe Suhost kože Suhost kože (kseroza, asteatoza) je funkcionalna motnja kože, ki je najpo- gosteje prisotna pri osebah z atopijski- mi boleznimi. Lahko je posledica tudi več drugih dejavnikov. K suhosti kože dodatno prispevajo različne sistem- ske bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, nevrološke bolezni in tudi bolezni ledvic. Osrednji znak med nespecifičnimi zna- ki ledvične bolezni KLB je suha koža, ki se v odrasli dobi pojavlja pri okoli 90 % bolnikov s KLB (6). V raziskavah se je kseroza kože pokazala pri več kot polo- vici otroških bolnikov, spremljala je več kot 60 % otroških bolnikov na dializi (7). V mehanizem nastanka suhe kože je vključenih več dejavnikov. Poleg pomanjkanja epidermalnih lipidov in zmanjšane vsebnosti vode v roženi plasti je večja tudi transepidermalna izgube vode. Pridruženo je abnormal- no delovanje endokrinih žlez, zmanj- šana je tvorba znoja, pri bolnikih po adolescenci tudi sebuma (7). Zaradi delovanja vseh opisanih mehanizmov koža postane suha, razpokana, luščeča se in zato srbeča ter lažje prepustna za alergene, mikroorganizme in dražeče dejavnike iz okolja. Pojavlja se drobno luščenje povrhnjice, ki je sprva najbolj izrazito na iztezni površini goleni, pod- lahti in hrbtišču rok, kasneje pa se lah- ko razširi po celotnem telesu. Pomembno vsakdanje opravilo pri teh bolnikih je redna obravnava suhe kože. Potrebna je redna uporaba indi- vidualno prilagojene indiferentne lokalne terapije, ki se nanaša na kožo v zadostnih količinah (8). Osnova je tudi SLIK A 1. ASTEATOTIČNI EKCEM. FIGURE 1. ASTEATOTIC ECZEMA. SLIK A 2. PRURIGO. FIGURE 2. PRURIGO. Slovenska pediatrija 4/2024.indd 193 07/12/2024 16:18 194 | Slovenska pediatrija 2024; 31(4) vsakodnevno kratkotrajno umivanje z ustreznimi pripravki, ki navlažijo kožo in zmanjšajo koloniziranje z mikrobi. Zadostno in učinkovito rehidriranje kože je dejavnik ključnega pomena pri negi suhe kože. Takoj po umivanju je potrebno kožo namazati s primer- nim emolientnim pripravkom. S tem postopkom ujeto vodo v vrhnjici zadr- žimo, da ne izhlapi. Kot zaplet suhe povrhnjice se lahko pojavi asteatotični dermatitis (Slika 1). Kadar je povrhnjica zelo izsušena, se po poteku kožnih linij pojavijo odrgni- ne (ragade), rdečina in drobno lušče- nje. Tako stanje poimenujemo eczema craquelé. Najprej se pojavi na iztezni površini goleni, nato pa se lahko razši- ri na druge iztezne predele udov. Tovr- stne spremembe na koži povzročajo močan srbež (9). Običajno se poslabša pozimi, ko se zni- ža vlažnost zraka v ogrevanih prosto- rih. Asteatotični dermatitis se pri večini bolnikov izboljša po ustrezni negi suhe kože, včasih pa je potrebno tudi lokal- no protivnetno zdravljenje. Osnovna protivnetna zdravila za zdravljenje so lokalni kortikosteroidi. Njihova upora- ba naj bo pravilno indicirana, omeje- na na tiste vnetne dermatoze, ki tako zdravljenje res potrebujejo. Zdravljenje vedno kombiniramo s primerno količi- no indiferentnega mazila (8). Zaradi okvarjene pregrade povrhnjice se olajša vstopanje dražečih snovi in alergenov v povrhnjico, ki med drugimi vzročnimi dejavniki vplivajo na večjo pojavnost kontaktne iritativne in aler- gijske preobčutljivostne reakcije. Pojav- ljajo se lahko intenzivno srbeče papule ali nodusi v sklopu pruriga (Slika 2). Suha koža bolnikov je bolj dovzet- na za bakterijske, glivične in virusne okužbe, ki lahko spremenijo klinično sliko bolezni (10). Dovzetnost za okuž- be poveča tudi slabša imunska zašči- ta kože. Med bakterijskimi okužbami se najpogosteje pojavljajo imeptigo (Slika 3), folikulitis, celulitis in šen; pri slednjih je lahko potek težji in se hitre- je širijo. Uporaba sistemskih antibioti- kov je na mestu, ko se pojavijo klinični znaki okužbe kože. Dolgotrajna upora- ba lokalnih antibiotikov ni priporočlji- va zaradi pojava odpornih bakterijskih sevov, a tudi zaradi možnosti za kon- taktno senzibilizacijo (11). Za dodatno obravnavo se priporočajo antiseptič- ne kopeli, kot so raztopine oktenidina, natrijevega hipoklorita ali klorheksi- dina. Ob poslabšanjih se lahko kopeli izvajajo vsak dan. Po končanem aktiv- nem zdravljenju nadaljujemo vzdrže- valno terapijo (8, 11). Sekundarno se lahko pojavijo glivič- ne kožne okužbe (Slika 4). Tedaj je priporočeno lokalno in/ali sistemsko zdravljenje z antimikotiki. Pogosta je onihomikoza nog kot tudi kožna kan- didoza. Dovzetnost povečuje zmanj- šana imunska odpornost, prisotnost sladkorne bolezni, slabokrvnost ali zdravljenje z antibiotiki (12). Povečana je tudi dovzetnost do različnih virusnih okužb kože, med drugimi herpetičnih, ki jih glede na razširjenost bolezni zdra- vimo z virostatiki (8, 11). Glede na imunsko disfunkcijo je pri bolnikih s KLB večja tudi nagnjenost k hujšim sistemskim virusnim okuž- SLIK A 3. IMPETIGO CONTAGIOSA. FIGURE 3. IMPETIGO CONTAGIOSA. SLIK A 4. GLIVIČNA OKUžBA KOžE. FIGURE 4. FUNGAL SKIN INFECTION. SLIK A 5. IHITIOZA. FIGURE 5. ICHTHYOSIS. Slovenska pediatrija 4/2024.indd 194 07/12/2024 16:18 Slovenska pediatrija 2024 | 195 bam. V prvi vrsti se v raziskavah opi- sujejo okužbe z virusom hepatitisa B (HBV) in C (HCV). Med drugimi zapleti se tovrstne okužbe povezujejo z moč- nim srbežem, ki je po raziskavah priso- ten pri 11–46 % bolnikov s HBV in pri 22–58 % tistih s HCV okužbo (13, 14). Spremembe na koži in sluznicah so pri bolnikih s KLB pogostejše zaradi večjega števila predpisanih zdravil in spremenjenega izločanja zdravil ob okrnjenem ledvičnem delovanju. Neže- leni učinki zdravil na koži, ki nastanejo kot posledica imunskega ali neimun- skega odziva, so najpogostejša oblika neželenih odzivov na zdravila (12, 15). Največkrat se pokažejo kot medika- mentni eksantemi (ME) nekaj tednov ali mesecev po začetku uživanja nove- ga zdravila, lahko pa tudi po več letih (12). Makulopapulozni eksantem je najpogostejša oblika ME. Simptomi in znaki na koži niso specifični za posa- mezno zdravilo. Zaradi hematogenega razsoja so spremembe na koži pravilo- ma simetrično razporejene in jih lahko spremlja srbenje ali spremembe na slu- znicah. Velika večina bolnikov pa uživa tudi različne zdravilne pripomočke, kot so prehranski dodatki ali vitamini; tudi ti lahko povzročijo alergijske in druge kožne spremembe (12). Pridobljena ihtioza Pridobljeno ihtiozo, za katero so zna- čilne suhe luske, štejemo med nespeci- fične kožne spremembe pri KLB (Slika 5). Posebej je treba poudariti, da je ihtioza, ki se pojavi v zrelih letih, lahko znak maligne bolezni (paraneoplastič- na ihtioza); zahteva primerno ukrepa- nje (12, 16). Srbež kože (pruritus) Srbež kože (pruritus) je pri ledvičnih bolnikih najpogostejša s kožo poveza- na težava. Glede na podatke iz literatu- re se ta simptom pojavlja pri več kot 60 % odraslih bolnikov. Pri otrocih pa kot druga najpogostejša kožna težava pri- zadene več kot polovico bolnikov (17). Srbež nastane zaradi različnih vzrokov. Kronična srbečica je posledica komple- ksnih nevroimunskih interakcij med perifernimi živčnimi vlakni, keratinociti in imunskimi celicami. Generalizirane- mu srbežu v sklopu kronične ledvične bolezni je v večini primerov pridruže- na tudi lokalizirana oblika ob dodatnih kožnih simptomih ali kožni reakciji na zdravila (9). Okrnjena kožna pregrada omogoča laž- je prodiranje dražečih snovi iz okolja. Nespecifični poslabševalni dejavniki iz okolja izzovejo imunske odzive ali pri- spevajo k pojavu nealergijskih vnetnih reakcij in intenziviranju pruritusa (18). Pri nastanku srbečice gre nedvomno za vpliv uremičnih toksinov, elektroli- tnih abnormalnosti (hiperfosfatemija, hiperkalciemija, hipermagnezemija), in pridruženih presnovnih motenj (sekun- darni hiperparatiroidizem) (19). Simptomi suhosti kože in pruritusa se pri ledvičnih bolnikih v raziskavah povezujejo tudi s hipervitaminozo A. Med drugimi sta Kroes in Smeenk ugo- tavljala povišane vrednosti vitamina A v serumu ledvičnih bolnikov, Berne in sodelavci pa povišano vsebnost retino- la v povrhnjici (20–22). Zvišane ravni beta-2 mikroglobulina značilno pospešijo nastanek srbeža; študije poročajo, da so višje koncen- tracije le-tega povezane z večjim tve- ganjem za močnejše srbenje (22). Pri ledvičnih bolnikih so v otroški dobi opisovali razvoj anemije obratnosoraz- merno s koncentracijo IL-6, ki se v raz- ličnih študijah povezuje z nastankom srbečice. Kimmel in sodelavci so poroča- li o korelaciji med povišano vrednostjo serumske koncentracije IL-6 in pojavom srbeža, čeprav niso ugotovili korelacije med IL-6 in stopnjo srbenja (23). Avtorji so poročali tudi o povečani koncentraciji drugih bioloških ozna- čevalcev vnetja, ki vplivajo na nasta- nek srbeža. Poleg IL-6, je prisotnost IL-2 bistveno prispevala k nastanku srbeža. Povezanost med povišanim IL-31 in srbežem pri ledvičnih bolni- kih pa je opazilo že več raziskovalcev (24, 25). Praskanje kože in povečan stik alergenov z imunskimi celicami v koži povzročita degranulacijo mastocitov s pretiranim sproščanjem različnih mastocitnih mediatorjev in citokinov, ki so tudi vključeni v pojav srbenja. Glede na kompleksnost nastanka srbe- čice, ki vključuje sočasno prepleta- nje več dejavnikov, je razumljivo, da je optimalno zdravljenje zelo zahtev- no in mora biti individualno prilagoje- no. Najprej je nujno potrebno ustrezno zdravljenje osnovne bolezni, hkrati pa redno in individualno prilagojeno izvajanje zdravljenja suhe kože z indi- ferentnimi mazili. Pomembno je nor- malizirati elektrolitsko neravnovesje kot tudi druge vzročne dejavnike srbeči- ce. Za odporne primere prihaja v poštev starosti bolnika prilagojeno zdravljenje z UVB-fototerapijo, s sistemskimi antihi- staminiki, z antiepileptiki ali antidepre- sivi. Opisani so tudi posamezni primeri zdravljenja s tarčnimi zdravili (26). Pigmentne spremembe kože Zaradi slabokrvnosti, depozitov hemo- siderina, uro- in lipokromov ter karo- tenoidov v koži, ki lahko pri bolnikih postaja bleda in rumenkasto do rja- vo-sivkasto obarvana. Zaradi poveča- ne tvorbe melanina v bazalnih plasteh in v povrhnjem dermisu ob poviša- ni ravni β-melanocitnega stimulira- jočega hormona se na predelih kože, izpostavljenih svetlobi, lahko pojavijo hiperpigmentacije (27). Purpurične spremembe na koži Purpurične eflorescence, ki se pojavlja- jo na podlakteh in hrbtišču rok, sprožijo manjše mehanične obremenitve kože, nastajajo pa zaradi abnormalne hemo- staze, krhkosti žil in atrofirane povrhnji- ce. Poslabšajo jih lahko antikoagulantna zdravila, sistemski in lokalni kortikos- teroidi ali druga zdravila (18). Tovrstne spremembe moramo ločiti od t. i. tipne purpure, ki je v polimorfni klinični sliki purpuričnih papul, vozličev in plakov z vezikulami, bulami, pustulami, erozija- Slovenska pediatrija 4/2024.indd 195 07/12/2024 16:18 196 | Slovenska pediatrija 2024; 31(4) mi, razjedami in hemoragičnimi krusta- mi znak vaskulitisa, ki nastane v sklopu primarne avtoimunske bolezni, ali ga povzročijo okužbe in zdravila (12, 28). Spremembe na nohtih Spremembe na nohtih pri ledvičnih bol- nikih večkrat pomagajo pri ugotavljan- ju diagnoze. Zaradi odlaganja melanina v nohtno posteljico in ploščo nastajajo t. i. pol-in-pol Lindsay nohti, ki se pojav- ljajo pri okoli 40 % starejših bolnikov (12). Opisan je tudi pojav konkavnih oz. žličastih nohtov, ko je nohtna plošča vdolbljena. V otroški populaciji pogos- to opažamo pojav Beaujevih brazd, ki izgledajo kot prečne in trakaste vdol- bine. Potekajo v isti višini z enega na drugi stranski rob nohta (12). Prizade- ti noht raste počasneje, odsekan dis- talni del pa kaže na nenaden začetek vzročne bolezni. Spremembe barve nohta in matriksa so velikokrat vklju- čene v pojav Meesovih prog, ki kot več prečnih belih lis potekajo po vsej dolži- ni nohta. Pojavljajo se lahko tudi tem- nordečkaste črtice, in sicer v sklopu splinterskih krvavitev, ki so posledica mikrokrvavitev. Izrabljene in svetlikajo- če nohte z razbrazdanim robom vidimo pri bolnikih z močnim srbežem (5, 12). Prizadetost lasišča Prizadetost lasišča pogosto spremlja KLB, srečemo pa ga tudi po presaditvi ledvic. Lahko ga opazimo tudi v sklopu telogenega efluvija (TE), ko bolnik naj- večkrat opazi izpadanje večjega števila las med umivanjem ali česanjem. Znani sprožilni dejavniki so lahko hormonski (hipo-in hipertiroidizem), prehranski (pomanjkanje cinka, železa, esencialnih maščobnih kislin, biotina, hujšanje), a tudi določena zdravila (12). Lasišče pos- tane razredčeno, lasje so tanjši, distrofič- ni in drugače pigmentirani, a koža lasišča je popolnoma zdrava. Alopecija sama po sebi ni trajna. Popolna plešavost se nikoli ne razvije, vendar se lasišče lahko močno razredči. Akutno nastali TE tra- ja ponavadi do 6 mesecev in lahko tudi spontano izzveni. Včasih preide v kronič- no obliko, ki lahko traja več let. Spremembe na sluznicah Ledvične bolnike lahko spremljajo posamezne spremembe na sluznicah. Prištevamo jih med nespecifične spre- membe. Kserostomija je najpogosteje posledica stranskega učinka več vrst zdravil (diuretiki, antihipertenzivi) in sinergičnega učinka različnih kemič- nih snovi. Pojavlja se makroglosija kot tudi ponavljajoči se ulcerozni glositisi. Angulus infectiosus oris, ki se kaže z rde- činami, erozijami in bolečimi razpoka- mi v ustnih kotih, je pogost pojav pri otroških bolnikih (12). Specifične kožne spremembe Specifične kožne spremembe, pove- zane s KLB, vključujejo različne tudi popolnoma samostojne kožne bolezni. S krovnim izrazom perforativne bolez- ni pokrivamo skupino kožnih bolez- ni, za katere je značilna perforacija ali izločanje dermalnega vezivnega tkiva skozi povrhnjico (29). Pridobljeno per- forantno dermatozo večinoma diagno- sticiramo pri odraslih bolnikih s KLB. S folikularno umeščenimi in v središču keratotičnimi rožnatorjavimi papulami in nodusi se v otroški dobi perforantna bolezen največkrat pokaže v obliki per- forantnega folikulitisa. Specifične kožne spremembe ledvič- nih bolnikov zaznavamo tudi v obliki buloznih dermatoz. Napredovala bole- zen lahko povzroči zvišanje porfirinov v krvi in sproži pojav subklinične oblike porphyriae cutanee tarde (PCT). Bole- zen običajno sprožijo t. i. porfirinoge- ne snovi, kot je UV-sevanje. Na svetlobi izpostavljenih predelih kože se pojav- ljajo za bolezen značilne spremembe, kot so mehurji, erozije, kraste, hiperpi- gmentacije, milije in hipertrihoza (4, 5, 9, 12). Podobne kožne spremembe spremljajo psevdoporfirije, ki jih spro- žijo zdravila ali dializa. Bulozna bolezen dialize se kaže s krhkostjo in mehurji (4, 5, 12). Kožne spremembe so klinično in histološko podobne tistim pri PCT. Kalcinoza kože z odlaganjem netopnih kalcijevih soli v koži se najpogosteje pojavi pri hiperparatiroidizmu in kro- nični ledvični bolezni (4, 12). Zaznamo jo v obliki belkastih papul okoli večjih sklepov in s posledičnim pojavom raz- jed, ki se težko celijo. Na koži so lahko prisotne spremembe, ki so značilne za primarno bolezen, ki je povzročila bole- zen ledvic. V sklopu primarnih bolezni, ki povzro- čajo ledvično okvaro, opažamo lahko tudi kožne spremembe pri amiloidozi, presnovnih motnjah lipidov ter kožne značilnosti pri avtoimunskih boleznih vezivnega tkiva. V otroški dobi veči- noma opažamo spremembe na koži v sklopu Henoch-Schönleinove purpure, ki se pojavlja v obliki akutno nastalih papul purpuričnega videza, z vozliči in vezikulami ter bulami ali celo pustula- mi. Poleg vaskulitičnih sprememb lah- ko dodatne pestre kožne simptome spremlja pojav sistemskega eritema- toznega lupusa ali dermatomioziti- sa; med drugim gre za skleroatrofična žarišča v sklopu sklerodermije, ki se morajo pravočano diagnosticirati in zdraviti. Kožne spremembe, ki jih povezujemo s presaditvijo ledvic, se pojavljajo pri vsaj polovici bolnikov in jih večinoma spro- žijo zdravila, ki sprožijo imunsko osla- belost. Pri bolnikih po presaditvi ledvic je značilna visoka dovzetnost kože za različne okužbe, ki lahko potekajo diseminirano in atipično (19). Maligni tumorji kože se pojavljajo v bistveno višjem deležu. Zato je redno pregledo- vanje kože celotnega telesa (vključno z lasiščem, uhlji, dlanmi, podplati in noh- ti) kot tudi vidnih sluznic pri bolnikih po presaditvi ledvic bistvenega pomena. Zaključek Koža je pomembno ogledalo števil- nih sistemskih bolezni. Kožne spre- membe so pri bolnikih s KLB precej pogoste in so velikokrat prvi znaki osnovne bolezni. Zato je njihovo pra- Slovenska pediatrija 4/2024.indd 196 07/12/2024 16:18 Slovenska pediatrija 2024 | 197 vilno in čimprejšnje prepoznavanje zelo pomembno. Zgodnje prepoznavanje in obvladovanje tovrstnih kožnih spre- memb lahko močno vpliva na zmanjša- nje obolevnosti in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Literatura 1. Wolff HH. Introduction to the skin and dermatolo- gy. In: Burgdorf WHC, Plewig G, Wolff HH, Landthaler M, eds. Braun-Falco‘s Dermatology. 3rd ed. Berlin:Spring- er, 2009: 3–16. 2. Harper J, Oranje A, Prose N. Textbook of pediatric dermatology. 2nd edition. Blackwell Publishing Ltd. 2006, 3–54. 3. Madison KC. Barrier function of the skin: „la raison d‘être“ of the epidermis. J Invest Dermatol 2003; 121 (2): 231–41. 4. Abdelbaqi-Salhab M, Shalhub S, Morgan MB. A current review of the cutaneous manifestations of renal disease. J Cutan Pathol 2003; 30: 527–38. 5. Bencini PL, Montagnino G, Citterio A, Graziani G, Crosti C, Ponticelli C. Cutaneous abnormalities in ure- mic patients. Nephron 1985; 40: 316–21. 6. Szepietowski JC, Reich A, Schwartz RA. Uraemic xerosis. Nephrol Dial Transplant 2004; 19: 2709–12. 7. Wojtowicz-Prus E, Kilis-Pstrusinska K, Reich A, Zachwieja K, Miklaszewska M, Szczepanska M et al. Disturbed skin barrier in children with chronic kidney disease. Pediatr Nephrol. 2015; 30: 333–8. 8. Wollenberg A, Kinberger M, Arents B, Aszodi N, Avi- la Valle G, Barbarot S et al. European guideline (EuroGu- iDerm) on atopic eczema - part II: non-systemic treat- ments and treatment recommendations for special AE patient populations. J Eur Acad Dermatol Venereol. 2022; 36 (11): 1904–26. 9. Reszke R, Kiliś-Pstrusińska K, Szepietowski JC. Chronic Kidney Disease-Associated Itch (CKD-aI) in Children-A Narrative Review. Toxins (Basel). 2021; 13 (7): 450. 10. Wang V, Boguniewicz J, Boguniewicz M, Ong PY. The infectious complications of atopic dermatitis. Ann Allergy Asthma Immunol. 2021; 126 (1): 3–12. 11. Wollenberg A, Christen-Zäch S, Taieb A, Paul C, Thyssen JP, de Bruin-Weller M et al. ETFAD/EADV Ecze- ma task force 2020 position paper on diagnosis and treatment of atopic dermatitis in adults and children. J Eur Acad Dermatol Venereol. 2020; 34 (12): 2717–44. 12. Kansky A, Miljković J, Dolenc-Voljč M. Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih derma- tovenerologov, 2017. p.493–6. 13. Espi M, Koppe L, Fouque D, Thaunat O. Chronic kidney disease-associated immune dysfunctions: impact of protein-bound uremic retention solutes on immune cells. Toxins (Basel). 2020; 12 (5): 300. 14. Oeda S, Takahashi H, Yoshida H, Ogawa Y, Imajo K, Yoneda M et al. Prevalence of pruritus in patients with chronic liver disease: a multicenter study. Hepatol Res 2018; 48 (3): 252–62. 15. Litt JZ. Litt‘s Drug eruption and reaction manual. 22nd ed. Boca Raton, London, New York: Taylor Francis; 2016. 16. Patel N, Spencer LA, English JC 3rd, Zirwas MJ. Acquired ichthyosis. J Am Acad Dermatol 2006; 55 (4): 647–56. 17. Schricker S, Weisshaar E, Kupfer J, Mettang T. Prevalence of pruritus in a single cohort of long-term kidney transplant recipients. Acta Derm Venereol 2020; 100 (4): adv00066. 18. Whang KA, Huang AH, Miller LS, Kang S, Kwatra SG. Association of particulate matter air pollution and itch: A digital epidemiology approach. J Am Acad Dermatol 2019; 81 (6): 1409–10. 19. Makhlough A, Emadi N, Sedighi O, Khademloo M, Bicmohamadi AR. Relationship between serum intact parathyroid hormone and pruritus in hemodialysis patients. Iran J Kidney Dis 2013; 7 (1): 42–6. 20. Berne B, Vahlquist A, Fischer T, Danielson BG, Berne C. UV treatment of uraemic pruritus reduces the vitamin A content of the skin. Eur J Clin Invest 1984; 14 (3): 203–6. 21. de Kroes S, Smeenk G. Serum vitamin A levels and pruritus in patients on hemodialysis. Dermatologica 1983; 166 (4): 199–202. 22. Narita I, Alchi B, Omori K, Sato F, Ajiro J, Saga D et al. Etiology and prognostic significance of severe ure- mic pruritus in chronic hemodialysis patients. Kidney Int 2006; 69 (9): 1626–32. 23. Kimmel M, Alscher DM, Dunst R, Braun N, Machleidt C, Kiefer T et al. The role of micro-inflamma- tion in the pathogenesis of uraemic pruritus in haemo- dialysis patients. Nephrol Dial Transplant 2006; 21 (3): 749–55. 24. Fallahzadeh MK, Roozbeh J, Geramizadeh B, Namazi MR. Interleukin-2 serum levels are elevated in patients with uremic pruritus: a novel finding with prac- tical implications. Nephrol Dial Transplant 2011; 26 (10): 3338–44. 25. Ko MJ, Peng YS, Chen HY, Hsu SP, Pai MF, Yang JY et al. Interleukin-31 is associated with uremic pruritus in patients receiving hemodialysis. J Am Acad Dermatol 2014; 71 (6): 1151–9.e1. 26. Silverberg JI, Brieva J. A successful case of dupi- lumab treatment for severe uremic pruritus. JAAD Case Rep 2019; 5 (4): 339–41. 27. Goel V, Sil A, Das A. cutaneous manifestations of chronic kidney disease, dialysis and post-renal trans- plant: a review. Indian J Dermatol 2021; 66 (1): 3–11. 28. Udayakumar P, Balasubramanian S, Ramalingam KS, Lakshmi C, Srinivas CR, Mathew AC. Cutaneous manifestations in patients with chronic renal failure on hemodialysis. Indian J Dermatol Venereol Leprol 2006; 72: 119–25. 29. Rapini RP, Herbert AA, Drucker CR Acquired perfo- rating dermatosis. Evidence for combined transepi- dermal elimination of both collagen and elastic fibers. Arch Dermatol 1989; 125 (8): 1074–8. Olga Točkova, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Dermatovenerološka klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana Gradiškova ulica 10, Ljubljana, Slovenija olga.tockova@kclj.si prispelo / received: 31. 5. 2024 sprejeto / accepted: 26. 9. 2024 Točkova O. Kožne spremembe pri kronični ledvični bolezni v otroški dobi. Slov Pediatr 2024; 31(4): 192−197. https://doi.org/10.38031/slovpediatr-2024-4-04. Slovenska pediatrija 4/2024.indd 197 07/12/2024 16:18