346
Za poduk in kratek čas.
Odkod in odkdaj je loterija?
Srečkati (lozati) za to ali uno stvar je že od nekdaj navadno bilo. Gerki in Rimci so erečkali s pesmi Homera in Virgilija ali kakega drnzega slavnega pesnika; njih bukve so odperali in ta ali uni stavek (verz), na kterega so po Da-ključbi zadeli, bil jim je srečka (l°z) za to ali ono početje
347
ali za celo življenje. Kristijani pervih stoletij, kakor nam pismo sv. Auguštiua do Januarija pripoveduje, so vkljub vsema svarjenju cerkvenih zborov ravnali ravno tako z bukvami sv. evangelija. Srečkanje (lozanje) med tako imenovanimi dvanajsterimi sv. nočmi (od Božiča do sv. Kraljev) z vlivanjem svinca , metanjem čevljev itd. je tudi menda vsim našim bravcem dobro znano.
Iz tega plezanja" se je izcimila igra za dnar iz „lonca sreče44 v srednjem veku; pozneje je prišlo srečkanje s ^kolesom sreče" na versto, tu je šlo za velik dnar, in take loterije so vstale na Laškem leta 1530, na Francozkem in Angležkem leta 1567.
V Benetkah so se začele loterije za mnogoverstne posestva ob času ljudovlade. Javne službe so se oddajale po srečkanji; srečkalo se je za zemijiša, poslopja, statve, dragocene podobe itd. To se je imenovala ^razredna loterija (Clessenlotterie).
Enaka naprava v Genovi pa je peljala še k nevar-niši loterii, po kteri je že marsikdo prišel na beraško palico. V Genovi so se le za 2 leti izvoljeni osmeri aveto-avci (governatori), kteri so z glavarjem (dožetoui) vred bili „malo deržavno svetovavstvo44, po srečkanji volili; vsa-cega polleta sta odstopila dva, in namesto nju sta bila dva druga iz velikega svetovavstva v malo voljena.
To srečkanje je sprožilo leta 1620 v glavi Genueza, Benedetto G en ti le po imenu, pervo misel za napravo male loterije ali loterije z 90 številkami; zato se ta še dan današnji navadna loterija imenuje genuežka loterija (lotto di Genova), ktera se je v 17. stoletji iz Laškega zaplodila čez Nizozemsko na Nemško itd.
Mična je zgodovina te loterije s številkami. Ker je vsak vladni svetovavec naj manj mogel 40 let star biti, tedaj število v velikem svetovavstvu, čeravno je štelo 400 svetovavcov, za to službo ugodnih ni znašalo čez 120. Imena teh so bile eno leto pred na list natisnjene in ti listi med ljudstvom razdeljeni. Ko je bil dan volitve, je mlad fante, na kterega so obesili mnogo blagoslovljenih svetinj, da ga satan ni premotil, iz lonca vzdignil 2 listika; na vsakem je bilo zapisano ime, in kterega je iz tega lonca privlekel, tisti je bil za svetovavca malega soveta izvoljen.
To ravnanje posnemaje je omenjeni Benedetto Gen-tile pri sebi doma naredil napravo, da vsak, kdor je hotel , je na dve imeni za volitev izbranih svetovavcov stavil manjši ali večji znesek. Kdor je uganil enega ali oba tistih dveh, ki ju je fant iz ^srečnega lonca* vzdignil, je dobil od njega, kakor je stavil, več ali manj dnarja; za v*ih druzih 118 je vstal dobiček v njegovem žepu. Kdor je le eno ime izmed obeh izvoljenih svetovavcov uganil, je zadel „izlečeka (ekstrakt, estrado); kdor je uganil oba, je zadel a m bo, to je, oba d v a.
T) je bil začetek male loterije. Bolj pametno ljudstvo se je kmali prepričalo, kako nevarna je loterija, če »se ji človek ves uda; zato so že tačas Lahi prekerstili ime iznajdenika „Benedetto44 v „Maledetto44, in kakor narodna pravlica pripoveduje, ga je vrag vzel. Vendar je znajdba njegova ljudem čedalje bolj dopadla in čedalje bolj se razširila; namesto vladnih svetovavcov je bilo lahko postaviti le številke, pridjali so še terno, pozneje kva-terrio in nazadnje celo kvinterno. Človeka mika, da bi naglo in brez truda obogatel; zato se je razširila mala loterija skor po vsih deželah.