AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 128. CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 1st, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII 36 ranjenih v silnem spopadu komunistov s policijo v Youngstownu Youngstown, Ohio, 31. maja. Komunistična mladina iz države Ohio je sklicala na včeraj-sni dan sestanek vse boljševiške mladine v Youngstown, kamor je dospelo nad 1,000 mladih komunistov, da praznujejo. Prirediti so hoteli tudi parado, toda dovoljenja za parado niso dobili. Tedaj so sklenili, da kljub prepovedi vseeno paradi-rajo. Na nekem praznem lotu v dolenjem delu mesta so se začeli zbirati, in okoli 6. ure zvečer je kakih 300 mladih komunistov, z rdečimi kapami in pentljami začelo korakati. Nasproti jim je prišel oddelek policije na konjih in 50 policistov peš. Kakor hitro se je začela parada, je policija napadla pa-raderje. Tedaj se je vnela pravcata bitka. Komunisti so pograbili kamenje, opeko, premog, sploh vse, kar so mogli v naglici dobiti. Mnogi izmed njih so imeli tudi nože. Krvav boj med policijo in komunisti je divjal pol ure, potem je pa policija zmagala. Komunisti so se razkropili na vSa strani. Na "bojišču" je pa žalostno zgledalo. 11 policistov je obležalo in 26 komunistov. Vse so odpeljali v bolnico. Policija je potem aretirala še 40 komunistov in jih Poslala v ječo. Vse rdeče zastave, podžigajoče plakate in drugo komunistično literaturo je policija zažgala. -o—-- Prijeten obisk Preteklo soboto je dospel V Cleveland s svojim avtomobilom Mr. Frank Fiket, poznani in prijazni trgovec iz Johns- towna, Penna. Obiskal je tu Mr. John žnidaršiča, poznanega slovenskega krojača;, in pri bratu Johna, pri Mr. Michael Snyder-ju (žnidaršič) so se prav prijateljsko pomenili o razmerah v Pennsylvaniji in Ohio. Tako Karolinca, kot Angela in Francka, tri sestre, v sorodu z omenjenimi, so znale dobro postre-či gostom. Mr. Fiket, rodom Štajerc, ima trgovino z mesom in grocerijo v Johnstownu, in je med ondotnimi rojaki jako upoštevan. Prav dobrodošel v naši naselbini, pa se še kaj oglasite! Nenadoma preminul V soboto je umrl poznani rojak Frank Knafelc, star. 52 let, ki je bival 32 let v Clevelandu, kamor je prišel kot mlad fant. Doma je bil iz šmihela pri No-' vem mestu. Tu zapušča soprogo, enega sina, štiri hčere, v starem kraju pa mater in brata. Ranjki je bil član društva Woodmen of The World, Camp št. 159. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 1237 E. 60th St. v torek popoldne ob 2. uri pod vodstvom Frank Žakrajšek. Preostali družini izrekamo naše iskreno sož&lje! Smrtna kosa V soboto večer je preminul v mestni bolnici John Preveč, star 47 let, stanujoč na 964 Addison Rd. Tu zapušča štiri sestre, enega brata, in sicer Mrs. Frances Hočevar, Frank Preveč, Jennie Gorenčič, Mary Debevc in Mathilda Sweeney. Ranjki je bil rojen v Ložu. V Clevelandu je bival 28 let. Pogreb ranjkega se vrši ob 2. uri popoldne v torek, iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Prizadeti družini naše iskreno sožalje, in ohranimo blag spomin preminulemu! Pogreb Mooneya se vrši danes. Skoro vsa Amerika žaluje za Mooneyem Cleveland. — Pogreb umrlega kongresmana Charles A. Mooney se bp vršil danes, in pogreba se udeleži vseh ostalih 21 kcngresmanov iz države Ohio, oba zvezna senatorja iz države Ohio, več drugih senatorjev in nad 50 kongresmanov iz drugih držav, kot nam naznanja družina ranjkega Mooneya. škof Rt. Rev. Schrembs, bo imel danes ob 10. uri dopoldne slovesno mašo zadušnico v katedrali. Truplo Mooneya odpeljejo v pondeljek zvečer v St. Marys, Ohio, kjer je bil rojen pred 52. leti. Kongresman Robert Cros-ser iz 21. okraja v Clevelandu, bo načeljeval kongresni delegaciji, ki se udeleži pogreba. Vse zastave v Washingtonu in v Clevelandu so včeraj vihrale na poldrogu v spomin umrlega kongresmana. Predsednik Hoover je poslal posebno brzojavko družini Mooneya. Na tisoče brzojavk in pisem je dospelo v hišo na 10912 Edgewater drive, kjer biva družina Mooneya. Medtem se pa v političnih krogih že govori o nasledniku Mooneya. Med drugimi se imenujeta Stephen Young, bivši demokratični kandidat za governerja in Adam J. Damm, bivši mestni blagajnik. Governer White je pa odločil, da se vršijo 11. avgusta izvan-redne primarne volitve, da demokratična stranka imenuje kandidata za izvanredne kongresne volitve v novembru mesecu, ki naj odločijo, kdo bč naslednik umrlega kongresmana. Governer White neč^ imenovati do prihodnjih rednih volitev naslednika Mooneyu, pač pa prepušča to zadevo narodu samemu. Obenem je pa smrt Mooneya zopet povzročila, da imajo demokrati enega zastopnika manj v kongresu. Sedaj imajo republikanci 216 sedežev, demokrati pa 214. štirje novi kon-gresmani morajo biti izvoljeni letos, in pričakovati je, da bodo trije izmed teh demokrati, ki bodo na ta način dobili večino kongresu. -o-■ državlajni v euclidu, porazite svoje nasprotnike Nenavadno živahen volivni boj v prijaznem Euclidu se bo zaključil jutri, ko bo šlo kakih 4,000 volivcev v volivne koče, da odločijo, ali naj si prebivalci tega novega mesta sami volijo svojega župana in druge uradnike, ali pa naj jim vlada klika, ki se skuša prikopati na površje in v Euclidu gospodariti tako, da volivci ne bodo imeli nobene pravice povedati svoje mnenje tozadevno. Volivci v Euclidu, med katerimi je stotine Slovencev in Hrvatov, naj si vzamejo za vzgled Cleveland, kjer imamo manager sistem vlade. Prej, pred-no je bil upeljan manager sistem vlade, so o slednjem pripovedovali silno dobrega, toliko, da so pregovorili volivce, da so z malo večino sprejeli manager sistem. In potem se je pa začelo. Graft in koritarija na vseh koncih in krajih. Vodja mestne vlade, mestni manager, ni odgovoren narodu, ker od naroda ni postavljen, pač pa od coun-cilmanov. Zato pa manager lahko dela po svoje, a council-mani, ki niso direktno izvoljeni po volivnih okrajih, pač pa in-direktno v distriktih, so vedno valili krivdo eden na druzega. Tako se je zgodilo, da nismo vedeli kako in kaj. Prava sreča je bila, da je bil v uradu demokratski prosekutor, ki je globoko vsekal v te graftarje in začel pošiljati enega graftarja za drugim v zapore. Lepa kolonija se jih nahaja danes v Co-lumbusu. in jesenske volitve v Clevelandu bodo odpravile manager sistem. Dvanajst novih mest v Cuyahoga okraju bo imelo te dni volitve ali naj se upelje manager sistem ali županski sistem. V dveh mestih so že z ogromno večino zavrgli manager sistem. In jutri je lepa naselbina Euclid na vrsti. Slovenci in Hrvati, predvsem storite trden sklep, da greste in koliko kaj je storil za naselbino sedanji župan Charles R. Ely. Tako naklonjenega, zvestega, delavnega in poštenega župana sto še ni imelo. Vaša društva, vaši trgovci, vsi vam vedo povedati, da je bil župan Ely mož na svojem mestu, ki je celo dajal prednost našemu narodu. Slovenci so dobili svojo polno mero pravičnosti. In če sedaj zavržete županski sistem vlade, pride na krmilo kljka, ki vas ne bo poznala, zgubili boste od dneva do dneva vse pravice, katere ste si priborili v letih, in puščoba bo zavladala v naselbini. * Pojdite, prosimo vas, v vašo lastno korist, jutri v volivne koče in glasujte proti manager sistemu. Naredite križ—X— kjer stoji beseda: "NO." Glasovali boste v svoj prid, v napredek naroda in mesta. Ne bi vam napisali teh vrstic, da ni' volite.. Registrirati se vam ni | smo prepričani, da je tako naj-treba. Potem pa premislite ne- bolje za vas! Papež pravi, da je fašizem vlada sovraštva. Bombe padajo v Italiji Rim, 31. maja. Spor med papeževo vlado in Mussolini-kot je Charles Ely, Euclid me- jem postaja večji in večji. V Vatikan je dospela vest, da so bile v Bologni zagnane štiri bombe na katoliške zavode. Medtem pa Mussolini nadalje zapira prostore "Katoliške akcije," dočim je papež izjavil, da fašistovska vlada je vlada "sovraštva, brezbožnosti in nasilja." Bombe v Bologni so ubile eno osebo, 11 jih ranile; 30 oseb je bilo aretiranih. Med- Trotzky trdi, da ima ruska vlada silne neuspehe in je 50 let za kulturo Leon Trotzky, nekdanji dik-' tator Rusije, katerega so pozneje njegovi boljševiški tovariši pregnali iz nevoščljivosti, pravkar pripoveduje v posebnem članku, da je takozvani ruski "pet-letni načrt," glasom katerega bi postala Rusija najbolj industrijska in popolna dežela, ogromen fiasko, in da Stalin, sedanji diktator Rusije, hote in vedoč slepari ruski narod kot tudi ostali svet. Rusija je še vedno 50 let za ostalo svetovno civi- tem+-jiKPnannMwS(i"n^d?! I** I'lizaciJ°' in Smešno je misliti< da gnati 15,000 katoliških klubov, L. Rusija la dohiteti v ^tih, ki ima]o nad pol milijona clan- , ... ,. , , . ... , T, v . , , r7, i j i desetih ah celo v dvajsetih letih stva. Papež je bil danes 74 let , , , v , , , ,.v , t . * i • , . , ., ..ostale dežele sveta, kar se tiče star. Izjavil je, da je to najbolj Združena društva V nedeljo so imela združena društva fare sv. Vida prav prijazen piknik na špelkotovih prostorih. Sprva se je vreme kislo držalo, toda pozneje je posvetilo solnce in prišlo Pred 3. zbčrom je ležalo pet močnih utrdb, skoro v navpič nem skalovju. Sovražnik je imel v posesti skoro vse višinske točke in bil zakopan v močnih betonskih podzemeljskih rovih. Leto poprej so bili zavzeli te vrhove in jih utrdili, da so bili sedaj skoro nepremagljivi. Pred ofenzivo je izgledalo gorovje kot veliko mravljišče. Kamor se je oko ozrlo, so bile grupe vojaštva in velike zaloge municije. Ob bojni črti za žičnimi ograjami, tesno za strelskimi jarki, so bili razvrščeni topovi različnega kalibra in sicer od 5 do 42 cm. žrela topov so bila razvrščena v tri vrste in sicer ako, da s otopovi, ki so bili pripravljeni na streljanje na daljši cilj, stali v ospredju in topovi malega kalibra za njimi. Zdelo se nam je, kot bi bila ofenziva naperjena za obrambno črto. Enoletno bojevanje nam je . nudilo veliko razvida, toda to pot si nismo znali tolmačiti, čemu ta čudna, razvrstitev. Pozneje, seveda, nam je bilo vse to jasno. V noči pred ofenzivo nam je bilo še bolj nejasno početje poveljstva, ker je skoraj vsa infanterija zapustila strelske jarke in le sprednje straže so ostale; na svojih mestih; ! Vso noč smo bili pripravljeni in smo strmeč pričakovali, kaj nam prinese jutro. Večer je bil izredno miren, le tu in tam je bil kak mal spopad med poizvedovalnimi patruljami. Pet minut pred sedmo uro zjutraj je bilo oddano povelje, da se prične ob sedmih splošna ofenziva na določenem obsegu. Top 42 cm kalibra je imel naznaniti priče-tek. . Natančno ob sedmih je zagr-mel veliki top in komaj je zagr-rtiel ta, so se odprla žrela drugim topovom in trosila železo na odmerjeni prostor. Nad 20 tisoč topov je pelo v neprestanem bruhanju krogel bojno pesem. Posameznih strelov se ni slišalo, ampak človeku se je zdelo, da igra mogočna harmonika na tipke. Zemlja je bobnela in se tresla in zdelo se nam je, da se morajo zrušiti na nas vse gore tam okrog. Pred seboj nismo videli drugega kot dim, po- mešan s strupenim plinom, lu-ščenj~em skalovja, v zraku tra-movje, pomešano s plastmi kamenja in zemlje. Granate so učinkovito trgale sovražne po* stojanke in v njih tudi človeške žrtve. Kaverne so Se rušile pod udarci velikokaliberskih krogel in izginjale v ruševine. (Nadaljevanje) Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar Prvi in poglavitni predmet in pqdlaga vsega našega sedanjega reda in zakonov obstoji v tem, da vsak človek ve in razume postave, ali kakor pravimo: vsak človek bi moral poznati postave ! To se pravi, da se človek ne more izgovarjati, češ, da ni vedel, da se je pregrešil zoper postavo, ko je storil to ali ono čeravno ta temelj postave včasih povzroča krivico, vendar je ta csnovni temelj nujno potreben, ker brez tega bi bilo pač težko obsoditi kakega zločinca, ker bi se vsak izgovarjal, da ni vedel, da postava tega in tega ne dovoljuje. Zato je potrebno vsakomur izmed nas, da vemo kaj postava zahteva od nas, da vemo, kako naj se V, vsakem slučaju ravnamo. Seve, nihče si ne more.zapomniti vseh podrobnosti postav, toda. dobro je, da se in formiramo o teh stvareh kadar nam je mogoče, ker se s tem izognemo marsikateri sitnosti in stroškov. Pripimočki za informacije so različni, ampak nobeni niso boljši, kakor je časopisje, ki velikokrat v -novicah poroča poglavitne nove postave in njih tolmačenje. Take novice preberite natančno, kajti mogoče vam to ob svojem času še "prav pride in vam bo. koristilo, ako si to ali ono postavo zapomnite. časopisje velikokrat tudi tol mači v svojih uredniških člankih poglavitne točke in razsodbe raznih sodišč in tako infor mirajo javnost, ker le na ta način lahko izvemo naše postavne dolžnosti in kaj naj storimo, da se bo naše vsakdanje življenje strinjalo z postavami Zato bi jaz priporočal, da točno berete ne samo razne dnevne dogodke, ampak tudi kadar časopis prinese tolmačenje kake nove postave. Večkrat mi je prišlo na misel, da bi bilo morda primerno, ako bi od časa do časa priobče-vali v naših časqpisih stvari, ki se tičejo postav, o sodni j ah in odvetniških poslih. Zato sem se namenil, da vsak teden t 4;em časopisu napišem nekaj o raznih postavah in sodnijskih odločbah in bo potem marsikomu jasno, zakaj je sodnija odločila v tem slučaju tako, v drugem drugače, kar bo marsikomu razjasnilo slučaje, katere si prej ni mogel tolmačiti. , V prihodnjem članku drugi teden bom razpravljal o razliki ameriških in evropskih postav, kar bo mogoče marsikaterega zanimalo, če pa kdo čita-teljev česa ne razume, ali bi želel, da pojasnim v časopisu kako posebno postavno točko ali slučaj, naj piše na uredništvo tega lista, ali pa na moj uracf, 1119 Hippodrome Building in bom potem V tej koloni vprašanja raztolmačil. Novi duhovni Preteklo soboto je škof v Clevelandu posvetil za duhovne 19 mladih moških. Depresija je našla nekega Irca, ki je korakal po ulici brez vsakega cvenka, v želodcu mu je pa krulilo, kot stara lesena kola v stari domovini. Slučajno pride mimo restavranta, kjer je videl napis: "Naša špecijali-eta so danes češpljevi knedel-ni." Ircu so se kar sline poce-dile, ko je bral vabljivi napis, toda V žepu je imel samo en nikelj, kar je na vsak način premalo za povprečno kosilo. Pa mu pade srečna misel v glavo. Stisne nikelj krepko v roki in stopi pogumno v restavrant. V restavrantu ravno dobi gospodarja, ki je pogrinjal mize, pa mu reče: Jaz sem prvak v jedi kne-delnov. Stavim en nikelj, da jih bom hitrejše jedel, kot jih boste pa vi na mizo nosili!" Gospodarju restavranta se je ta baharija pokadila, pa hitro odgovori: / ' "Kaj misliš, da se jaz ne znam zasukati? Ali me imaš za takega trdeta? Alo, kar vse-di se, tvojo stavo sprejmem." Irec se vsede in kmalu se kadi pred njim krožnik najlepših češpljevih knedelnov, ki si jih more človek misliti. Irec plane pp njih in prvi krožnik je bil prazen, predno mu lastnik re-stavrantaj prinese drugega. Tudi tega se loti Irec z največjo vnemo'in dopadenjem. Ko pa dobi tretji krožnik, so Ircu ostali na prejšnjem krožniku še trije knedelni. Pri četrtem krožniku mu jih je ostalo sedem in pri petem krožniku skoro polovica. I reč je v tem času sne-del že kakih štirideset knedelnov, in gospodar "restavranta si je vesel mel roke, ko je videl, da bo dobil stavo. Ko mu gospodar prinese šesti krožnik, se Ireč počasi dvigne izza mize in reče: "Priznam, da sem stavo izgubil, ne morem več. Tukaj imate nikelj za vašo dobljeno stavo." Stisne v roke restavra-terju nikelj in zadovoljen odide iz restavranta, vesel, da se je tako poceni nasitil. A Dva farmerja v Madison, O. nista še nikdar videla Clevelan-da. Pa se nekoč zmenita, da jo udarita peš v to slavno mesto. Slišala sta, da je pot dolga sicer celih 40 milj, pa se vseeno nista ustrašila dolge poti. Tako jo praskata nekega dne proti Clevelandu. Pot se je vlekla in postala sta že trudna. Skoro da jima je bilo žal, da sta se podala na tako pot. Naenkrat zagledata pred seboj večjo naselbino in ker mislita, da je to že Cleveland, zbereta zadnje sile in ko prideta v naselbino, vprašata pri prvi gasolinski postaji : "Mister, ali je to Cleveland?" "Ne, to pa ni Cleveland.M "Kako se pa imenuje to Veliko mesto?" ' "To je Wiloughby. Do Cle-velanda imate še .20 milj hoda." Madisonca se spogledata in eden reče: "Še dvajset milj! Te razdalje pa ne bova prehodila danes. Jaz predlagam, da greva nazaj." "Kaj? Dvajset milj ne bova prehodila?" se začudi drugi. "Saj ne pride več kot deset milj na vsakega, deset milj boš pa. že prehodil, ne?" A žena je gnala moža na sodni-jo, češ, da jo pretepa. Ko prideta pred sodnika, vpraša ta ženo: "Torej vi pravite, da vas je mož udaril z vso močjo po glavi ?" "Kaj z močjo, nič z močjo, s piskrom me je mahnil, gospod sodnik." A "Ali si poročena, Pavla?" "Poročena? Menda ja! Saj so mi trije sodniki zavrnili raz-poroko." AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 1ST, 1931 9 1931 JUNE 1931 Su WeMI mm 9]10 111213 □□□□ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA JUNIJ 7.—Društvo Bled št. 20 SDZ, Piknik na Goriškovi farmi na Green Rd. 7.—"Zarja" piknik pri Go-rišku v Noble, O. 7.—Društvo Doslužencev, Piknik na Pintarjevih farmah. 14.—Clevelandski Sokol piknik v Slov. Društ. Domu 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. 14.—Društvo Napredni sosedje, št. 144 SSPZ piknik na Jennings Rd. JULIJ 4.—St. Clair Rifle kluub, piknik na Močilnikarjevi farmi. 4.—Društvo Kras št. 8 SDZ, piknik na Špelkotovih prostorih. 5.—Piknik fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih Maple Gardens v Maple Heights. 5.—Piknik društva sv. Sava št. 1, na štrumbljevi farmi. 5.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, piknik na Močilnikarjevi farmi. 12.—Klub Hinje, piknik ga cerkvenih prostorih V Maple , - i ( ■ i I. ' ■ : j 14.—Društvo sv. Alojzija, Heights. Piknik na cerkvenih prostorih, 12.—Društvo sv. Vida, št. 25 Maple Gardens, Maple Heights. ICS K J, piknik nai špelkotovi 14.—Piknik društva sv. Ivan farmi.' št. 4, na štrumbljevi farmi. j 19.—Piknik skupnih društev 14.—Podružnica št. 25 S. Ž. Z. S. Z. na štrumbljevih prosto- Z., razvitje zastave v S. N. Domu. 21.—Društvo Zvon, piknik rih. 19.—Skupna društva Zapad-ne Slovanske Zveze priredijo na Goriškovi farmi, Randall, O. | piknik na štrumbljevi farmi. 21.—Društvo sv. Jožefa, St. j 19.—Slovenska Delavska Za-169, KSKJ praznuje 10-letnico j družna Zveza, piknik na Gori-svojega obstanja. Dopoldne |škovih farmah v Noble, O. cerkvena slavnost, popoldne pa 26.—Piknik Slovenskega Do-Piknik na Močilnikarjevih far- i Holmes Ave., na Močilni-jjjjjJj j kar j evi farmi. 21.—Piknik Kluba sloven- AVGUST slcih vdov, na štrumbljevi far-j 2.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo piknik na špel- 21._Društvo' sv. Lovrenca kotovi farmi. št. 63 KSKJ, piknik na cerkve-; 2.—Društvo Tabor št. 139 nih prostorih v Maple Heights, SNPJ, piknik v Maple Gardens, Maple Gardens. j Maple Heights. 28. — Ameriški slovenski j 9S—Društvo Kranj, piknik na "Orel," javna telovadba in pik- Pintarjevih farmah, nik na štrumbljevih prostorih. 16.—Dramsko društvo Naša £8._"Hrvatska Svoboda" Zvezda, piknik na Goriškovih piknik v Slov. Društvenem Do- farmah v Noble, O. mu 20713 Recher Ave., Euclid, 23.—Društvo Cvet, piknik na Ohio. prostorih fare sv. Lovrenca. 28__Piknik S. N. Doma v 30.—Društvo Ribnica št. 12 ! Maple Heights, v Maple Gar- SDZ, piknik na Goriškovi far-dens. mi v Noble, O. 28.—-Dramsko društvo Ivan NOVEMBER Cankar piknik na Močilnikar- 15.—Društvo sv. Kristine št. jevi farmi. 219 KSKJ priredi igro, ples in 28._Društvo Lovci sv. Ev- prosto zabavo v šolskih pro- stahija, piknik na Goriškovi štorih fare sv. Kristine na Bliss farmi v Noble, O. Road. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše L. H. V nedeljo 24. maja so se naši lovci zopet v obilnem številu zbrali na prijazni Hribarjevi farmi na cesti št. 86 in klatili lončene golobe do poznega veče-i'a. Tega izleta se je udeležilo tudi mnogo drugih ljudi in smo se vsi skupaj imenitrto zabava-H. Seveda, pri tem nismo pozabili na našega notranjega človeka in ga pošteno nasitili in napojili. Smolo sta imela samo dva naša člana: Fred1 Jazbec, kateremu je njegova nova puška za-štrajkala in pa John Paulich, Kateri nas je iskal dve nedelji Pri Hribarju v Rock Creeku. Fred je rekel, da nam bo že pokazal, kako se klatijo golob je, kakor hitro bo videl John Brussa, ki1 se imenitno razume na te vrste puško. John ima namreč iste vrste puško kot Fred, samo da Brussova samo takrat zaštrajka, kadar ga spije dva čez mero (pa ne puška) in potem pa kar sama strelja. Svetoval pa bi Jazbecu, da bi rajši obrnil do Frank Mar-r-a; tudi on ima puško enakega izdelka, ki pa najbolj perfektno tfela, kadar ima Frank dva ga-1(ma rdečegai pod pazduho. Paulich mi je .za gotovo ob-Uubil, da pridejo gotovo prihodnjo nedeljo na Hribarjeve far-^e, pa če ga tudi vzame pot do tje vse leto. Streljanja so se udeležili tudi: John Kramar, poznani trgo-vec, Mr. Mahne, žnidaršič, Per-n-e, Wess in drugi. Poskusili so Peljati na golobe in jim rečem samo tcliko: da so "tauglih" in za sprejem v jih priporočam naš klub. Streljali smo pa tako: Petrich .................... 14 Gole ........................ 16 Jazbec .................... 16 Prijatel .................. 14 Hoffart .. Jerič ...... Sober ...... Knaus R. Bavetz .... Dolenc S. Turšič .... Lausin .... Ogrin .rrr. Dolenc J, 21 19 14 12 15 14 18 2Q 20, 19 Zadnjo sre^o smo jih pa zbijali na Močilnikarjevih farmah. Streljali smo izvrstno in kakor se vidi, se je mene prijela številka 21. Pa se je že oglasil naš prvak Jože Mlakar: "Kaj pa misliš, Lojze, ali ne poznaš druge številke kot 21; bo pa res treba pljuniti v roke!" 25 golobov ni zaporedoma še noben naših fantov sklatil. Kateremu se ,bo to posrečilo, ga bomo vzdignili na rame in ga nesli V urad Ameriške Domovine in ga imeli razstavljenega v oknu cel teden. In ako ne bo potem naših članov pošteno od-škodoval, bo romal zopet nazaj. Brat Močilnikar se je spravil na golobe samo zato, da ga vsi drugi lahko vidimo, kako bo me-šaril golobe. Ko je pa napravil pet zaporednih "felerjev," se spomni da nima pri sebi očal in da ga flinta tako hudo ruka, ker nima rekelca na sebi. Ko mu je pa potem vse te potrebne stvari Maks preskrbel, je spre- In pomisli, kaj bi Matijec počel s takim malim kebrom, kakor je naš Janezek. Znorel bi od veselja. Saj sem skoraj še jaz. Pomisli, deset let smo ga čakali, pa je le prišel. In vidva sta kakor nalašč za skupaj. Kaj pa boš tako samevala, nikje nič živega, ne v hiši ne pri ognjišču. Kakor v mrtvašnici. Potem boš lahko vsaj vpila nanje. O, in močna si in tudi Matijca so še polni škor-nji!" se je smejal Klančar in ves čas držal v roki pisker mleka, ki si ga je polival po jopiču. "Kajne, Blaž?" se je obrnil na pragu za Blažem, ki je šel z vedrom na korito. "Kakor nalašč sta! Ali ne trdim zmerom, da sta res?" Ko je bil Blaž tisti večer prišel domov, se je truden, zbit, uničen in beden, kakor je bil, vrgel v temi na kolena ter brez večerje preklečal pred prepere-lim razpelom vso dolgo noč. Zarja ga je zjutraj našla ležečega na obrazu, vsega otrplega od mraza, trudnosti in srčne bolečine. "Da, vsak postopač lahko trdi, da je njegov oče. Kako je to res ,kako je to res!" Drugo popoldne je stopal mimo Mohorjeve hiše. Videl je Ti-neta stati na pragu. V trpki, neznani želji, da bi spregovoril z njim, je pospešil korake. Toda Tine se je, uzrši ga, umeknil v vežo. Blaž je zlezel še bolj v dve gubi in solze so se mu ulile po licu. "O, ti usmiljeni Bog:! Vso- to strašno pokoro za ta veliki greh! Da se mi sin umika s praga! Da moram s pričo dokazati očetovstvo!" Kakor da si ga je potrosil s pepelom, mu je obraz sivkasto porumenel in korak se mu je postaral za dvajset let. In s tem drsaj očim korakom, kakor da nekaj išče pred seboj, je prišel ta večer mimo z vedrom: "Nič ne vem, kaj misliš?" se je plaho izognil Klančarju. 'Da sta Franca in Matijec kakor nalašč za par!" "Bogu dopadljiv par!" je počasi s poudarkom in s sveto kretnjo potrdil Blaž ter stopil pred Franco, "če ti je kaj za dušo, Franca, Bogu dopadljiv par!" In je šel počasi proti koritu. "Ali nisem dejal, če Blaž pravi!" je veselo besedičil Klančar. "Kar vzemita se, da bo kmalu kaj krika v hiši. Da ne bo mrtvašnice. Da bo živžav v hiši! Na mojo ne more več upati. Kaj sem vedel, da misli nanjo! Če jo je res rad imel, bi jo bil vsaj vprašal! Zdaj kar je!" Nesel je spet mleko svojemu živžavu nazaj. Franca pa se je bila naslonila na. podboje od silne žalosti, ki ji ; je parala srce. "Bogu dopadljiv par! Če ti je kaj za i dušo! Bogu dopadljiv A. F. SVETEK pogrebni zavod osebno nadzorstvo! ODPRTO NOČ IN DAN! 15222 Saranac Rd. GLenville 5751 478 E. 152nd Street KEnmore 2016 ZAHVALA HVALEŽNEGA POGREBNIKA! DESET let je kratka doba v življenju človeka; pogrebniku polna nenadnih sprememb. Minulo je ravno DESET LET, odkar sem otvoril svoj skromni pogrebni zavod. Ljudstvo se ga je letno več in več posluževalo in tako je postal moderni opremljeni zavod, ki vestno opravlja najskromnejše in najdražje pogrebe. Vsa zasluga gre cenjeni javnosti, kateri se zahvaljujem za vso naklonjenost in prijaznost. Brez njene dobre volje se bi ta zavod nikoli ne razvil do te stopnje. Sleherni pogreb sem vedno nadziral s ponosom. Po svoji moči sem postregel z najboljšo opremo v teh desetih letih. Zanesljivost in vsesplošno zaupanje, da sleherni pogreb dobi prvovrstno pozornost in postrežbo je sad tega truda in dela. Raditega se ob desetletnici hvaležno najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so na kateri si bodi način pripomogli k uspehu zavoda: bodi s priporočilom, lepo besedo ali direktnim poslovanjem. Moja iskrena želja in upanje je še zanaprej biti vreden te naklonjenosti—v bodočih 10 letih. Posameznikom in javnosti zagotavljam, da bom še zanaprej skrbel, delal in postregel z najboljšim, kar zmoren in to po zmernih cenah. Le na tal način se bom čutil. vreden tiste prijaznosti in naklonjenosti, za katero se vam naj topleje ,prip9ročam. Vaša zadovoljnost—moja zadovoljnost, je moje geslo! In je slonela na podbojih ter si ni upala stran, da je ne vrže omotica, ki se je je lotevala. Blaž je prinesel vedro vode mimo, postavil vedro pred prag na tla in stopil čisto blizu do nje. "Prav je, da si počakala. Zapomni si, Franca, če ti je kaj za dušo: misli, da boš Bogu dopadljiv par. Ne msili na Tineta, veruj meni, jaz vem, kaj pravim. Na Matijca misli!" Na ognjišču je zacvrčalo. "Vzkipelo je!" je v naglici šinil Blaž. "Hiti!" "Da, vzkipelo je!',' je kakor v divji bolesti kriknila Franca. "Vzkipelo je, zdaj je že prepozno !" Mohor je tisti hip prikrevsal iz izbe. "Fra(nca, mleko je vzkipelo ter pogasilo ogenj!" "Zakurila bom znova!" Iz hleva je prišel Matijec. "če bi bila že veče.rja, bi še nocoj lahko stopil po tiste deske h Gabi*u." ' 1 jih boš rabil za trugo, je še čas," je dejal Blaž smehljaje se, "in tudi za zibelko. Kaj se boš pehal!" "Meni je ogenj pogasilo," je dejala Franca. "Bom pa jaz zakuril," je prižgal Matijec trsko. "Kar naloži." Franca je poslušala vse te besede kakor iz daljave. Kakor da prihajajo iz neke sive megle in da je za tisto sivo meglo neznan svet. Vsaka beseda je imela še svoj posebni pomen ter jo je zbadala v srce. čutila je, da ji zmanjkuje tal. In kakor v omotični razbolelosti je tipala, pod ognjiščem ter nalagala suhljad na gorečo trsko. Pod srcem je čutila praznoto. Zdaj, zdaj se ji je zdelo, da mora pasti pod ognjišče. Nič več se ni zavedala, kaj govore in kaj odgovarja. Po glavi ji je brnelo kakor spomladi v lipah. Kakor v sanjah je skuhala večerjo. Poklicala je Tineta, povabila Blaža. Možakarji so sedli okoli sklede. Tine je oblastno sedel na mesto, kjer je sedel obletno jutro in cd takrat zmerom, odkar je prihajal zadnjih štirinajst dni k skupni skledi. "Ali ti ne boš?" je vprašal Mohor s prikrito nejevoljo. "Glava me boli," je zaprosila Franca. "Glava jo boli -—" je ponovil Matijec. "V takem-vremenu rada glava boli," je pomenljivo in čudno oblastno dejal Tine Ko je pospravjla z mize, je šje "Ali spiš?" je vprašal. V strašnem srčnem krču se je dvignila pred njim ter ga zaprosila: "Pojdi, Tine, pojdii Kaj si storil z menoj ?" (Dalje prihodnjič) dnevnevesti pomislila na vse te besede in ji je šlo na jok. "V takem vremenu rada. gla va boli!" je ponavljala ostre, za-smehljive Tinetove besede. Gospodinja je ponavljala hlapčeve besede. In se je razpravljala počasi in razmišljala v strašni bolečini, ki ji je pretresala dušo in telo. "Bogu dopadljiv par. O, Blaž, ko bi ti vedel! Pa je vzkipelo, Blaž! Prepozno, vse prepozno! O, da bi bile tiste Matij^eve deske za mojo trugo, da bi ne bile za zibel. Blaž, da veš, v takem vremenu rada glava boli!" In se je obupno vrgla, na skrinjo in ni slišala, ko je Tine odprl vrata. POLETNA OPERA V CLEVELANDU par i menil vsakega goloba v prah. če boš tako streljal, Frank, boš j šel tudi ti na razstavo. Prihodnji torek, 2. junija se vrši redna mesečna seja našega kluba v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer. Pridite vsi! Izid streljanja zadnjo sredo: Sepic........................ 14 Rosel ...................... 13 Birk ........................ 8 Marn ...................... 11 Zabukovec .............. 17 Leonard! ................ 19 Mandel .................... 17 Jerič ...................... 18 Dolenc J............... 14 Legan .................... 18 Mlakar .................... 19 Lausin .................... 16 Hoffart .................. 21 Klaus ...................... 9 Močilnikar ............ 12 Poletna opera je bila zagotovljena za Cleveland, ko so podpisali tozadevno pogodbo: Thom L. Sidlo (levo), mestni manager* D. E. Morgan in Guy Gol-terman (desno), čisti dobiček bo šel za "Press Milk Fund." Ta opera bo zgodovinskega pomena v državi Ohio in se bo vršila v novem clevelandskem, tri-milijonskem štadijonu, v J dnevih od 28. julija do 3. av-jgusta. Opero bo vprizorila | družba 'Stadium Opera Co., s sodelovanjem mesta Clevelan-ida. Najboljše moči Metropolitan opere in chicaške Civic Grand opere bodo takrat prišle v Cleveland, ki nastopijo v glavnih vlogah. Ta poletna opera je pod pokroviteljstvom Cleveland skega dnevnika Cleveland Press, in čisti dobiček bo šel v sklad za mleko potrebnim šolskim otrokom. Povprečne cene za to opero bodo en dolar, tako da se je bo lahko vsak udeležil. V clevelandskem štadijonu se bo napravil oder v velikosti 300 xl25 čevljev in sedežev bo več kot za 20,000 oseb. Osem ubitih pri poroki Tiluca, Mexico, 31. maja—Tu se je vršila strašna poročna slavnost včeraj. Svati so se stepli medsebojno, pri čemur so bili štirje ubiti. Prišla je policija, in svati so naperili sedaj orožje proti policij v Ubili so štiri policiste. Ostale svate so aretirali. ' Otroci ubiti s sekiro Ribnik, Poljska, 31. maja.— Žena Boberta Skorupa je danes zjutraj , budila svojega moža in ga opomnila, da gre na delo. Ves razjarjen je mož segel po sekiro, ubil štiri otroke in nevarno ranil dva druga. Ranil je tudi sebe, toda so gairešjli in odpeljali v blaznico. V smrt radi mladine Belgrad, Jugoslavija, 31. maja.—Brzojavka iz Pričeva v Bosni pravi, da je tamkaj moha-medanski muezin pozival iz mi-nareta vernike k molitvi. Ko je pa videl, da se mladina v bližini ne zmeni, pač pa pleše naprej, je skočil 100 čevljev navzdol iz stolpa med plesalce in je bil pri tem ubit. Mrs. Lindbergh pilotinja New York, 31. maja. Mrs. Lindbergh, soproga slavnega zrakoplovca, je danes z dobrim uspehom prestala vse skušnje, ki se zahtevajo od zrakoplovne-ga pilota, nakar je dobila od zvezne vlade licenco za pilotstvo. Hoover zopet dosti obeta Valley Forge, Pa., 31. maja. Včeraj je tu, kjer se je vršila strahovita bitka za ameriško svobodo leta 1777, govoril predsednik ' Hoovel1,: ki je dejal, da čakajo Ameriko krasni časi. In tekonl govora je radi vročega vremena Hoover ju silno tekel pot po vsem obrazu Brez dela, samomor Milwaukee, Wis., 31. maja.— Alfred Hensely, star 26 let, je pred kratkim prišel s svojo 24-letno ženo iz Evrope. Iskal je več mesecev dela, pa ga ni dobil. Medtem je žena dobila otroka. Denarja ni, bilo. Sklenila sta z ženo, da gresta v smrt in vzameta s seboj tudi dojenca. Zaprla sta stanovanje ih odprla plin v sobi. Sosedje so pozneje vlomili v stanovanje. Moža so našli mrtvega, ženo umirajočo, in tudi otrok je bil blizu smrt'i. Obravnava Benderja Obravnava proti stadion komisarju George Bender ju, ki je obtožen poneverbe 822,500 in trikratne krive prisege, se je preložila od 8. junija na dan 9. junija, ker osmega junija državni prosekutor Miller ne bo navzoč. Ni potomec opic Jena, Nemčija, 31. maja.— Ker je profesor Guenther na tu-kajšni univerzi učil, da človek prihaja iz opic> je študent, 18-letni Kari Danbauer zgrabil za revolver in streljal na profesorja, katerega je nevarno ranil. Glasovanje o prohibiciji Chicago, 111., 31. maja.—Kot naznanja Zveza ameriških po-stavodajalcev j'e bilo v državnih zbornicah dvajsetih držav predlagano in sprejeto, da se narodu prepusti glasovanje o odpravi prohibicije. Pet držav je doslej že odpravilo prohibicijske postave. Avtomobilske dirke Indianapolis, Ind., 31. maja.— Včeraj so se vršile tu ogromne avtomobilske dirke na 500 milj; 158,000 ljudi je prišlo gledat dirke kljub dežju. Pri dirkah se je pripetila ena nesreča, ko je bil neki 11-letni fant ubit. Prvo nagrado je dobil Louis Schneider, bivši policist, ki je prvi dospel na mesto. Nagrada znaša $42,000. Radi ukora v samomor Sheshed, Anglija, 31. maja.— je 15-letni Frank Wilding dobil včeraj v šoli od učitelja ukor, je šel v svojo klop, potegnil revolver in se ustrelil. 500 oseb rešenih Petsto potnikov je bilo rešenih včeraj, ko je neki parnik naletel na skaline v bližini Santa Barbara, Cal. Listnica uredništva Tekom meseca junija se vrši državljanska šola vsak torek, od 7. do 9.- ure zvečer v tretjem nadstropju starega sodniskega poslopja na Public Square. * Trije zrakoplovci so bili ubiti blizu Madison, Wis., ko sta trčila skupaj dva zrakoplova. * Pet premogarjev je bilo ubitih v rudniku v Mount Carmel, Pa., včeraj. ,* V Cqnayuga, N. Y., je bilo rojeno jagnje z osmimi nogami. MALI OGLASI Išče se ženska za hišna opravila. Lahko bi tudi tam stanovala. Oglasi naj se po 5. uri na 1540 E. 45th St., spodaj. (128) Slovenska šivilja se vljudno priporoča Slovenkam za izdelavo dobrih oblek po najnižji ceni. Oglasite se na 6026 St. Clair Ave. (127) Stanovanje se da v najem, pet sob, kopališče, furnez. Na 1087 Addison Rd. Odda se tudi stanovanje 4 sobe in kopališče na 1079 E. 64. St. (129) Pohištvo naprodaj! Pohištvo za sprejemno sobo, obednico in . kuhinjo. Dve postelji tudi naprodaj in dve ženski obleki. Vprašajte na 1233 E. 72nd Place. (128) AMERIŠKA DOMOVINA. JUNE 1ST, 1931 HENRIK SIENKIEWICZ POTOP iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE J (Nadaljevanje) gospod čarnecki progi, a ti vse odpuščam, ker si "Vidim, da ni poslal le najboljše sabljače, temveč tudi najboljšega govornika za poslanca. Gospod na migljaj' parira vsak udarec. Sreča, da ne zavisi vojna sreča od tega, zakaj našel bi sebi enakega protivnika. Toda pojdimo k stvari : Gospod čarnecki mi piše, naj bi mu izpustil tega ujetnika, ter mi ponuja v zameno dva odlična oficirja. Ne omalovažujem jaz tako svojih vojakov, kakor vi mislite, in nočem jih odkupiti po tako nizki ceni, to bi bilo proti moji in njihovi časti. Zato pa, ker ne morem odreči nobene prošnje gospodu čarneckemu, mu darujem tega viteza." "Milostivi gospod," je odgovoril gospod Zagloba, "gospod čarnecki ni hotel žaliti švedskih oficirjev, temveč je hotel samo pokazati ljubezen zame, zakaj on je moj nečak, a jaz sem k uslugi vašega veličanstva svetovalec gospoda čarneckega." "Resnično," je rekel kralj in se nasmehnil, "ne bi smel izpustiti tega ujetnika, ker se je zaroti 1 proti meni, izvzemši če se odreče svoje zaobljube zaradi te dobrote." Tu je stopil k Roku, ki je stal pred hodnikom, in mu pomignil z roko: "Stopi bliže, junaček!" Rok se je približal za par korakov in se vzravnal. "Sadovski," je rekel, "vprašaj ga, če se mi odreče, ako ga izpustim." Sadovski je ponovil kraljevo vprašanje. "Ni mogoče!" je zaklical Rok. Kralj je razumel brez tolmača in je začel ploskati z rokami in mežikati z očmi. "Vidite, torej? Takega naj izpustim? Dvanajsterim konjenikom je zavil vrat, a sedaj obeta še meni, trinajstemu. Dobro, Ugaja mi ta vitez! Mar je tudi on svetovalec očeta Čarneckega? V tem primeru ga še prej izpustim." "Jezik za zobmi, kmet!" je za-mrmral Zagloba. "Dovolj je teh šal!" je rekel naenkrat kralj. "Vzemite ga in imejte dokaz več moje usmiljeno-sti. Odpustiti moram kot gospod tega kraljestva, če je to moja volja in usmiljenost, toda pogajati se s puntarji nočem." "Kdor namreč dviga roko proti meni, je izdajalec, ker jaz sem tu pravi gospod. Le iz usmiljenja do vas nisem dozdaj kaznoval, kakor je bilo treba, čakal sem, da se spametujete, vendar pride čas, ko bo usmiljenje izčrpano in nastane čas kazni. Toda rečem vam: plovejo zadnji dnevi. Če nočete poslušati opominov, če nočete ubogati pravice, boste poslušali meč in vislice!"' Zagloba je nekaj časa začuden zrl vanj, ker ni mogel razumeti, odkod se je naenkrat vzela ta burja po jasnem vremenu, naposled se je začelo tudi v njem dvigati srce, zato se je priklonil in le izi-ekel: "Zahvalim vaše veličanstvo!" Potem je odšel in za njim gospod Kmitic, Volodijovski in — Rok Kovalski. "Ljubezniv je, ljubezniv," je govoril Zagloba, "a se niti ne zaveš, če zatuli nate kakor medved. Dober konec poslanstva! Drugod počaste pri odhodu s čašo, a on z vislicami! Naj obešajo pse, a ne šlahte! O Bog! Kako težko smo grešili proti našemu gospodu, ki nam je bil oče, je oče in bo oče, ker v njem bije Jagelon sko srce! Prav nam je, ker ni smo drugega vredni! Vislice! Vislice! Le počakaj! Zgrabil je kozak Tatarja, a Tatar ga drži za glavo! še hujša vam bo predla !. Rok! Hotel sem te po ustih ali ti jih našteti petdeset po pre- mu grofu in se sestane ž njim ti, da prihaja čarnecki. Kar se obnašal po viteško in si obljubil, da ga boš preganjal! Pojdi sem, da te poljubim, ker te imam rad P "Saj vem, da me ima stric rad!" je odgovoril Rok. IX. Minilo je nekaj dni. Kralj je sedel še vedno med obema rekama in je pošiljal nagle sle na vse strani v trdnjave, k posadkam proti Krakovu in Varšavi, s povelji, naj se podvizajo s pombč-jo. Po Vi'sli so mu tudi pripeljali Siveža, a ne dovolj. Po desetih dneh so začeli jesti konje in obup je začel obhajati kralja in generale ob misli, kaj bo, ko bo konjenica izgubila vse konje in ne bodo imeli v kaj vpreči topove. Od vseh strani so prihajale nevesele vesti, ves kraj je gorel vsled vojne, kakor bi ga kdo polil s smolo in zažgal. Manjši oddelki, manjše posadke niso mogle naglo priti na pomoč, ker se niso mogli pokazati .iz mest in trgov, šlahčanske.in kmečke partije so napadale ne samo posadke po vaseh, marveč tudi mesta. Zaman so se Švedje strašno maščevali nad deželo, zaman so sekali roke ujetnikom, požigali var si, uničevali naselbine, dvigali vislice in dovažali iz Nemčije natezalnice za mučenje vstajnikov. Kdor je imel trpeti, je trpel, in kdor je imel umreti, je umrl. če je bil šlahčič, je padel s sabljo, če je bil kmet, s koso v roki. In švedska kri se je prelivala po vsej Velikopoljski, narod je živel po gozdovih, še celo ženskfe so pograbile za, orožje; kazni so izzivale samo maščevanje in s tem tem večje sovraštvo. Gozdovi so bili polni partij, polja so ležala neobdelaha, grozna lakbta se je razširila po deželi, a najhujše je krčila, drob Švedov, zakaj ti so sedeli zaprti v mestih in se niso mogli prikazati na polje. Naposled jim je začelo primanjkovati sape v prsih. V Mazovju je bilo l-avno tako. Tam se je narod, ki je živel v mračnih gozdovih, prikazal iz puščav, presekal poti, pobiral živež in glasnike. Z daljne Rusije so prihajali Tatarji, a za njimi kczaki, ki so jih prisilili, da so molčali. Zato so bili vsi prepričani, da se bo oni klin, v katerem je sedel Karol Gustav z glayno švedsko armado, v najkrajšem času iz-premenil v velikansko gomilo na slavo narodu, na strašen nauk za one, ki bi hoteli še napadati Iju-dovlado. Slutili so že konec vojne; bili so tudi taki, ki so govorili, da preostaja za Karola še edina rešitev: da se odkupi in da odda ljudovladi švedsko Inflan-dijo. < Toda naenkrat se je izboljšala usoda Karola Gustava in Švedov. Dne 20. marca se je podal Mal-borg, ki ga je do takrat zaman oblegal Steinbock. Njegova silna in izborna armada ni imela sedaj nobenega dela in je lahko odhitela kralju na pomoč. . Z druge strani pa je tudi mejni grof badenski po končanem naboru z gotovo silo in svežimi vojaki odrinil v rečni klin. Oba sta se pomikala naprej, teptajoč manjše vstaške čete, požiga joč, ropajoč, moreč. Po poti sta jemala s seboj švedske posadke, zbirala manjše oddelke in sta rastla na sili, kakor narašča reka tem bolj, čim več dotokov sprejema vase. Poljski vojskovodje so se takrat zbrali k vojnemu posvetu, ki so se ga udeležili vsi znameniti vodje. Na tem posvetovanju se je sklenilo, da ostane gospod Sapieha z litevsko vojsko, da čuva Karola, da se ne izmakne iz klina, gospod čarnecki pa odrine proti badenskemu mejne- čimprej, potem pa se vrne, ako mu Bog dodeli zmago, in oblega zopet kralja. Potrebna povelja so se razda-la takoj. Drugo jutro so zatrobile trombe k odhodu tako tiho, da se je jedva slišalo, ker je hotel čarnecki oditi tajno pred Švedi. Na prejšnjem taborišču se je položilo takoj nekaj posameznih šlahčanskih in kmetiških partij. Ti so takoj zakurili ognje in začeli razgrajati, da bi sovražnik mislil, da ni nihče odšel z mejdana, medtem ko so se kaštelanski polki pomikali naprej drug za drugim. Vsi skupaj so obstali pred Za-vado, v znatni sili in veliki volji. Tu je prijezdil gospod čarnecki na čelo in, uredivši jih k pohodu, je sam nekoliko zadržal konja in jih puščal mimo sebe, da bi mogel vso silo dobro pregledati. Pod njim pa je prhal in majal z glavo konj, kakor bi hotel pozdravljati mimoidoče polke; samemu kaštelanu je rastlo srce. Prpd očmi je imel lep razgled. Kamor mu je segel pogled, val konj, val strogih vojaških obrazov, ziban po premikanju konj, med njimi še tretji val sabelj in sulic,' blesteč se v jutranjem solncu. . . Ogromna moč je šla od njih, a to moč je čutil v sebi gospod kašte-lan, zakaj to ni bila kaka zbrana dobrovoljska drhal, temveč moštvo, skovano na vojnem nakovalu, urejeno, izvežbano in v bitki tako ujedljivo, da se ni temu moštvu moglo primerjati nobeno drugo moštvo na svetu. Zato je gospod čarnecki v tem hipu začutil, da gotovo raznese na sabljah in kopitih vojsko baden-skega mejnega grofa, in ta gotova zmaga mu je tako razžarila obraz, da se je odsev odbil na polke. "Z Bogom! Po zma£o P je zaklical naposled. "Z Bogom! Zmagamo!" so od-goVorili mogočni glasovi. ' In ta1 krik je preletel vse prapore, kakor gliihi gi'bm med oblaki. čarnecki je izpodbodel konja, da bi dohitel spredaj Tdoči laVdanški pblk. In šli so dalje. Šli so ne kot ljudje, temveč kot roj roparskih ptic, ki so zavohale v daljavi boj in ifiu hite kct vihar naproti. Nikjer, še celo med Tatarji v stepi, ni slišal še nihče o takem pohodu. Vojak je spal v sedlu, jedel in pil, ne da bi stopil s konja; konje so krmili iz rok. Reke, gozdi, vasi, mesta — vse je ostajalo za njimi. Komaj so po vaseh kmetje pridrveli iz koč, da bi gledali na vojsko, že je izginila v daljavi za oblaki prahu. Šli so noč in dan, počivajoč le toliko, da niso utrudili konj. Naposled so pri Kozienicah naleteli na osem švedskih praporov pod poveljem Torneskil-da. Lavdanski prapor, ki je šel spredaj, je prvi ugledal sovražnika in je brez oddiha takoj planil proti njemu. Drugi je šel šandorovski, tretji Vansovič, četrti Stapkovski. Švedi, meneč, da imajo posla s kakimi tolpami, so se postavili v odprtem ;polju naproti in dve uri požrieje ni ostala niti ena živa duša, ki bi mogla bežati k mejnemu grofu in zakriča- posekali so teh osem praporov, ne da bi pustili pričo o porazu. Potem so krenili, kakor bi jih kdo s srpom podil, proti Mag-nuševu, zakaj ogledniki so javili, da se nahaja badenski mejni grof z vso vojsko v Varki. Mihaela Volodijovskega so poslali ponoči s prednjo stražo, da bi naznanil, kako je vojska razdeljena in kakšna je njena sila. Radii te ekspedicije je gospod Zagloba zelo zabavljal, ker se še celo preslavni Višniovecki ni nikdar posluževal takih pohodov; pritoževal se je sicer stari tovariš, a raje je odšel z Volo-dijovskim, nego bi ostal pri vojski. "Zlati časi so bili pod Sando-mierzem," je govoril ter se pre-tegal na sedlu, "človek je jedel, spal in od daleč gledal na oblegane Švede, a sedaj nimam niti časa, da bi pristavil čutaro k ustom. Saj poznamo vojno umetnost starih: velikega Pom-peja in Cezarja, a gospod čarnecki si izmišlja nov način. Proti vsakemu pravilu je, da si treseš trebuh toliko dni in noči. Od lakote se mi je že začelo blesti in venomer se mi zdi, da so zvezde kaša, a mesec ocvirek! K psu taka vojna! Kakor mi je Bog mil, od lakote bi lastnemu konju odgrizel ušesi!" "Jutri, ako Bog da, se odpo-čijemo po Švedih." "K psu taka vojna!" je ponovil Zagloba. "če misliš, stric, da je mesec ocvirek, pa ga pojej P je dejal Rok. "Če bi tebe pojedel, bi mogel povedati, da sem jedel volovsko meso, toda bojim se, da bi po taki pečenki izgubil še ostalo pamet." "Če sem jaz vol, a vi, moj stric, kaj ste pa vi potem?" "Tepec, mar misliš, da je Al-tea radi tega porodila požar, ker je sedela pri peči;?" "Kaj me to briga!" (Dalje prihodnjič). Maytag aluminum Washer MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1282 joseph j. ogrin ODVETNIK 401 Engineers BIdg. Main 4126 Zveier: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1691 Michael Casserman I 18700 Shawnee Ave. b PLUMBING & HEATING | KEnmore 3877 JLiJETC v staro domovino priredi KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNAltD LINIJE BERENGARIA » ^ dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije." Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovnika K. S. K. Jednote pokojnega Rev. F. S. Susteršiča, itd. Glede potnih listov, permitov, vožnih listkov itd., pišite na— JOSIP ZALAR (ali K. S. K. J.), 1004 No. Chicago St., Joliet, III. ali na sledeče agente. MIDTOWN BANK SAKSER STATE BANK (Leo Zakrajiek) «2 Cortlandt Street, 030 Ninth Ave., New York New York. N. Y. JOHN L. MIHELICH CO. MIHALJEVIC BROS. (August Hollander) 0201 St. Clnlr Avenue, 0419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Cleveland, Ohio CUNARD LINE 1022 Chester Avenue CLEVELAND, "OHIO HITITE! HITITE! Volneni sweatri jib VOLNENE KOPALNE OBLEKE rxxxxrixxxxxxxxxxxxxm Razprodaja se prične v torek 2. junija ob devetih zjutraj Razprodaja se prične v torek 2. junija ob devetih zjutraj {xxzxxxxxxxxxxxxxxxx^iryyxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxiri PRI Chicago Chain Store Co, # 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste Nasproti nove cerkve sv. Vida In sedaj vam nudimo največjo razprodajo sweatrov in kopalnih oblek, v vsej naši zgodovini. Ravnokar smo kupili največjo zalogo TVORNICI VRNJENIH SWEATROV, ki so bili prav malo rabljeni in se bodo v največ slučajih z malo pranja in popravila, še dolgo nosili. Prodajali jih bomo, ne glede koliko so stali, samo po 50c. 675 sweatrov je v tem lotu, ki obstoje iz moških, ženskih in otroških pletenih jopičev. Tudi moški in ženski športni jacketi in slip-on sweatri, za vso družino. Ti jopiči so veljali prej od $3.00 do $7.00 in bodo na razprodaji samo po 5(R Tudi 1J5 volnenih kopalnih oblek, ki so bile malo rabljene in ki so bile vrnjene radi malih nedostatkov. Nobena od teh oblek se ni prej prodajala za manj kot $3.00. Razprodajna cena 50c. Hitite in hitite, ako hočete kupiti enega teh poceni sweatrov. Prepričani smo, da boste hoteli vse pokupiti, ko jih boste videli. Na tej razprodaji vam tudi nudimo blankete po najnižji ceni v mestu. Samo 60 parov posebno velikih, deloma volnenih, dvojnih blan-ketov, katerih prejšnja cena je bila $4.00 do $5.00. Sedaj jih bomo prodajali po $2.39 Par- Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste