Leto XXHL, št. 243 Upravništvo: Ljubljana. Pnccimjeva ulica 3. Telefon h. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratnj oddelek: Ljubljana, Pnccinijev« bK- ca 5 — Telefon 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Rakuni: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, ra ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Ljubljana, četrtek 28. oktobra 1945 • SSflt. 8*9 iskal« * »a k d a a rasen ponedeljka Naročnini aoaia mesečno Lii 18.—, aa iiMauiHiu Hdjofao s »Ponedeljskim Ju-ttoms lir 36.50. Oredoi I t»o: LfoMfana. Puccini jeva ulica štev. 5. telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24. Kokopiai ae ne vračajo. Erfolgreiche Kampfe am Volturno Fortdauer des erbitterten Ringens zvvischen Asowschen Meer und Dnjepr-Knie Bei Krementschug Sowjets in Gegenangriff zuriickgeworfen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 27. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wiehrmacht gib t bekannt: Da^ erbjtterte Bingen zvvischen dem AsowSchen Meer und dem Dnjeprknie dauert weiter an. Durch fortgesetzte Angriffe starker Kriifte vermoehten die So-vvjots rine Einbruchsstelle im Kaum von Mflitopol etvvas zu ervveitern. Dagegen scheiterten siidlich Saporoschje heftige Panzerangriffe unter hohen feindlichen Verlusten. Von den zaldreichen jn diesen Kiimpfen abgeschossenen Panzern ver-nichtete eine Panzerkompanie unter Fiih--ung des Oberleutnants Graf von Ledebur ofcme eigene Verluste allein 35. Im Dnjeprknie blieben die in versehiedenen Ab-sohnitten gegen unsere Stellungen vorge-triebenen feindlichen Angriffe erfolglos. Eine vorgestossene motorisierte Abtei-lung des Feindes wurde dabei zum Kampf gestellt und vernichtet. Nordvvestlich Krementschug warf ein rfgener Gegenangriff die Sowjets auf jhre Ausgangsstellungen zuriick. Im mittleren Frontabschnitt vvurden Angriffe der Bolschevvisten westlich Krjt-schew und westlich Smolensk du«"ch zu-sammengefasstes Artilleriefeuer zerschla-gen oder im Nahkampf abgevvehrt. Ge-ringfiigige ortliche Einbriiche konnten im sofortigen Gegenstoss berejnigt vverden. Die rheftiisch-westfaUsche 16. Panzer-grenadierdivision unter Fiihrung des Ge-reralleutnants Graf v«n Schwerin, ver-dient fiir jhre vorbildliche Einsatzfreudig-keit vvahrend der grossen Absetzbevvegun-gen ostvviirts des Dnjepr und bei den Kiimpfen im Bruckenkopf von Saporoschje besondere Anerkennung. In einigen Abschnitten der suditalieni-schen Front, besonders am Volturno nordlich Capua, fanden gestern wieder leb-hafte, fiir uns erfolgreiche Kampfe statt. Deutsche Kampf- und Sturzkampfflug-zeuge belegten im ostlichen Mittelmeer Hafen- und Batteriestellungen des feindlichen Inselstiitzpunktes Leros uirksam mit Bombon. Sie vernichteten in diesen Ge-vvaSsern mehrere klejnere Kriegsschiffe und Versorgungsfahrzeuge des Feindes. Dolžnost zal nemškemu narodu Romunski list proslavlja nemške žrtve za Evropo Bukarešta, 27. okt. DNB. Ravnatelj lista »Pcrunca Vremi«. dr. Radulescu; piše. da je ameriški poziv narodom na evropskem vzhodu in jugovzhodu, naj nc dobavljajo več svojega žita Nemčiji-, »nadvse smešna poslanica«. Poleg ostalih vzrokov je to že zaradi tega nemo žno, ker je Nemčija za agrarne proizvode evropskega jugovzhoda edin; trg jn bi se bilo zato nemogoče odreči tem trgovskim zvezam, ki so postale že tradicionalne. Radulescu opozarja, da je prišlo v zadnjih letih na tisoče vlakov s stroji jn s poljedelskim orodjem vseh vrst iz Nemčije v agrarne drŽave, ki so kot prot vrednost izvažale svoje agrarne produkte. Zahteva, naj več ne dobavljajo Nemčiji, je tembolj smešna, ker je oanes Nemčija zmožna prehranjevat1 sama sebe in kriti tudi potrebe večine evropskih dežel, kar v resnici tudi dela zaradi dobrega gospodarstva v vzhodnih pokrajinah. »Toda poleg vseh teh materalnih dejstev,« končuje članek »Porunca Vremi«, »obstoji še važen moralni argument, namreč zavest, skupnosti tega kontinenta in dolžnost hvaležnosti, ki jo občutijo Evropci do nemške krvi. ki je tekla na vzhodu za njihovo obrambo. Če že nič drugega, bi čut samoohranitve zahteval ne-glede na vse zvte načine popolnoma materialnega precenjevanja, trdno in elementarno moralno skupnost. Braniti nemškemu narodu, ki v tej gigantski borbi brez primere ne štedi svoje krvi, njegov kruh le z bojazni, da bi ga ne mogel plačati, ali pa le zato. da bi razveselil gospoda Roosevelta. bi ne bil le zločin proti zakonom skupnosti, temveč tudi nepojmljiva nehvaležnost nasproti resničnemu človekoljubu. Jadranski uspehi na mer ju Tokio, 27. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Mornariški minister Shimada je na zasedanju skupščine izjavil, da je japonska mornarica potopili a od 15. junija do 20. oktobra 17 križark, 18 rušil cev in 70 prevoznih ladij s 329.000 brt. V istem času je sestrelila 1.613 sovražnih letal. Tokio, 27. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Enote japonskega letalstva so presenetile z napadom podnevi izredno važno sovTaižnikovo oskrbovalno oporišče v vzhodnem delu Indije, približno 80 km južno od Mi.tagrmga. Z bombnimi zadetki so bile razrušene pristaniške na,prave, bivališča čet, skladišča in ostale naprave. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. Siloviti letalski napadi na Buik Tokio. 27. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Po poročilu z nekega južne-pacififinega oporišča so v štirih dneh cd 22. (io 25. oktobra napadli sovražni letalci kraj Buin na otoku Bougmnville nič manj kakor desetkrat. Mornariško im kopno proti-letalsko topništvo in japonsko letalstvo je zbilo skupno 36 letal. Žrtve lakote v Inžij! Ženeva, 27. okt. DNB. Posebni dopisnik >D;iily Maila« iz New Deih:ja ugotavlja, da ne ve nihče, koliko ljudi je doslej umrlo v Indiji zaradi lakote in kolere, toda jasno je, da njihovo število oaleč prekaša izgube v evropski vojni, ni pa še n:kakih znakov o izboljšanju položaja. Stoekholm, 27. okt. DNB. Reuter javlja iz Bombaja, da je v juniju, juliju in avgustu umrlo zaradi kolere v malabarskem okrožju (pokrajina Madras) nad 30.000 ljudi. M Stoekholm. 27. okt. DNB. Novi indijski pod kralj lord WaveM je takoj po svojem prhodu v Indijo obiskal ponoči in nepoznan predele KaOcute. v kateri vlada lakota. Reuter javlja o tem obisku, da je Wavell videl le uboge in od lakote na pol mrtve ljuoii. Zgolj besede brez dejanj Ženeva, 27..okt. DNB. Predsednik londonskega grofovskega sveta Coppock je po »Ti-mesovem« poročilu iz Manchestra govoril strokovnjakom za komunalno politiko in zahteval, naj se socialno-politične fraze vendar enkrat že spremene v dejanja. Glavni vzrok nezadovoljstva, ki vlada danes v širokih angleških ljudskih množicah, je namreč izmučenje prebivalstva s socialnimi gesli, ki pa so izgub:la zaradi neodločnega vladnega stališča vso svojo vrednost. Sedaj je skrajni čas. da besedam končno slede dejanja. Miloščina za ponesrečene angleške mornarje Ženeva, 27. okt. DNB. Londonski »Times« poroča, da so zaradi številnih poročil o pretresljivi bedi mornarjev angleške trgovske mornarice, k; so se ponesrečili pri izvrševanju svojega poklica, priredili v Angliji v takih primerih običajno dobrodelno prireditev. Sir Ap-peleby je izročil kot predsedn;k britanske družbe za pomoč v vojni Združenju angleških mornarjev ček za 10.000 funtov, ki naj služijo za zgraditev 20 hišic za ponesrečene mornarje. Vest znova odkriva nezadostno zasebno pomoč na socialno-politične m področju, na katerem je angleška država že tako popolnoma odpovedala. Angleško vojaštvo proti Židom ženeva, 27. okt. DNB. »New Statesman and Nation« piše, da si v Angliji belijo glave zaradi radikalnih nazorov, ki jih imajo mnogi vojaki o Židih. V vojaških krogih. se dobe namreč celo letaki, ki trdijo, da se židje ne borijo, temveč kupujejo hiše in blago ter uganjajo črno borzo, v dragih restavracijah pa potem zapravljajo svoje '.cbieke. O vsem tem vojaki mnogo razmišljajo, zlasti še, ker stalno čitajo v listih židovska imena v zvezi s črnoborzijan-skimi procesi. Izmir, 27. okt. DNB. židovski odbor za nakup zemljišč v Palestini je izdal v preteklem letu 800.000 funtov. To je izjavil dr. Agranowsky, ki je rekel, da so od te vsote porabili 60% za nakup nepremičnin. Dile T7-Boot-Waffe kennt keine Kuhe. Immer vvieder geht es gegen den Feind, und je schvverer der Einsatz wird, desto unbedingter ist der Wille der Manner, zuzuschlagen. Uspešni boji ob Volturnu Nadaljevanje srditih spopadov med Azovskim morjem in Dnjepro-vim kolenom — Pri Kremenčngn so bile sovjetske čete s protinapadom vržene nazaj Fiihrer jo v glavni stan, 27. okt DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sfl jarvija: Med Azovskim morjem in Dnjcprovtm kolenom se nadaljujejo ogorčeni spopadi. S stalnimi napadi močnih sil je uspelo sovjetskim četam nekoliko razširiti nekatere vdore na področju Melitopolja, pač pa so se izjalovali južno od Zaporožja siloviti tanko v ski napadi z velikimi sovražnikovimi izgubami. Izmed številnih, v teh bojih sestreljenih tankov jih je uničila tankovska četa pod vodstvom poročnika grofa von Ledobura sama, brez lastnih izgub 35- V Dnjeprovem kolenu so ostali brez uspeha sovražni napadi v raznih odsekih. Pri tem je bil nek napredujoči sovražnikov motorizirani oddelek prisljen stopit* v boj ln uničen. Severnozapadno od Kremenčuga je naš protinapad vrgel sovjetske čete nazaj v njihove izhodiščne postojanke. V srednjem odseku bojišča so bili napadi boljševikov zapadno od Kričeva in zapadno od Smolenska razbiti v strnjenem topniškem ognju ali pa odbiti v bojih iz Nižine. Manjši krajevni vdori so bili očiščeni s takojšnjimi protisunki. Posebno pohvalo zasluži za svoj vzoren nastop med velikimi odmikalnimi pokreti vzhodno od Dnjepra in pri bojih za zapo-roško mostišče rensko-vestfalska 16. oklop-na divizija pod vodstvom generalnega poročnika grofa von Schvverina. V nekaterih odsekih južnoitall,janskega bojišča, zlasti ob Volturnu severno od Capue, so bili včeraj zopet živahni ln za nas uspešni boji. Nemška bojna in strmoglavna letala so bombardirala z uspehom v vzhodnem Sredozemlju luko in topniške postojanke sovražnega otoškega oporišča Leros. V teh vodovjih so uničila več manjših sovražnih vojnih in oskrbovalnih ladij. Finsko vojno poročilo Helsinki, 27. okt. DNB. Sovražnik je izveden na srednjem delu Aunuške ožine z manjšimi salami, a z močno topniško po.l-poro in z zameglitvijo dva izvidniška sunka, ki pa sta b"'i!a odbita. Na ožini pri Ma-aselkae so bile pregnane sovražne edinice. ki so skušale prodreti. Neprestani izgovori Stockh°lm, 27. okt. DNB. V angleški javnosti narašča nezadovoljstvo vsled počasnega prodiranja v Italiji. To nezadovoljstvo seveda spretno podpihujejo boljševiki s svojo agitacijo. Nerazpoloženje se izraža celo v tisku in v radijsk!h poročilih. Tako je izjavil na pr. v torek govornik londonskega radija Patrch Lacy, da napredujejo zavezniki v Italiji zelo počasi, in je skušal opravičiti te neuspehe z velikimi »gorskhni greben'«, ki jih morajo preko, račiti angloameriške čete. V južni Italiji naj bi se namreč znova pokazalo, da je goiovje za branilca koristnejše kakor reke. O južnoitalijanskem gorovju pa je dejal, da je tako neprehodno, da b' bilo njegovo prekoračenje celo takrat težavno za moderno armado, če sploh r,e bi bilo nikakega sovražnega odpora. Govornik je nato precej ironično navajal izrek generala Alexaridra. da vodijo vse ceste v &'m, da pa so ž 1 minirane. Demonstracije preti Anglo-L3S03SS v južs*{»Italijanskih mesti ši Rim, 27. okt. DNB. žilav odpor Ital;ja-nov proti angloamerišk m četam stalno raste. V Brind siju in v ostalih bližnjih mestih so se zbrale ra trgih množee, di bi protestirale proti vsak dan se ponavljajočim brutalnostim zatiralcev. angloameriške če. te pa so streljale s strojnicami v množico in je b'lo mnogo mrtvih in ranjen;h. Mnoge občine so popomoma brez vode. Foggia je brez ž'vljenjsk;h potrebščin ter je skoraj zapuščena. Prebivalcem, ki so še ostali v mestu, dovolijo okupacijske oblast; na dan le en liter vode. Po poslednjih poročilih iz teh krajev sta tamkaj izbruh-n:la legar in kolera. Bolgarski list o udarni moči nemške vojske Sofijo. 27. okt. DNB. »Vojno bodo odločile bitke in ne razpoloženja.« piše bolgarski list »Zora«, ki pravi, cia je nesmiselno misliti, da bi mogle nemško vojsko, ki je premagala toliko evropskih držav, sedaj poraziti sovjetske čete. S skrajšanjem fronte na vzhodu se le čuvajo in hranijo ljudje n material, da bi jih lahko nemško vrhovno poveljništvo uporabilo v odločilni bitki. Psihološke posledice poteka bojev na vzhodu in prizadevanja sovražne propagande so brez vsakega pomena. Vojna se bo odločila na boj:ščih in ne za zeleno mizo ter so zelo naivni ljude. ki mislijo, da bi vojno lahko odločil vpliv različnih razpoloženj ali pa živčna vojna. Anglosasi ne morejo zajeziti Stalinovih zahtev Madrid, 27. okt. DNB. Španski list »Mision« vprašuje, k^j bi se ^godilo, če bi v tej vojni zmagali sovražniki držav trojne zveze, in pravi, da bi v nasprotju z letom 1918 sedaj So vjetska zveza vodila »nrrovna pogajanja« ter ne več Američani Anglosaške* sile bi namreč nikakor več ne mogle zajeziti Stalinovih zahtev. Konec pesmi bi bil ta. da bi se morale vse majhne države še kesa ti. ker so obljubile, da bodo ostale majhne. Na koncu svoj;h ;z vajanj pravi list: »Največja nesreča za kak evropski narod je dejstvo, da ima Sovjetsko zvezo za sosedo.« Uspel letalski napad na Egejskem morju Berlin, 27. okt. DNB. Dne 25. oktobra je kljub slabemu vremenu napadel oddelek nemških letal tipa JU 88 * dobrim uspehom neko britansko otoško oporišče na Egejskem morju. Letalaccanita lotta tra il Mar d'A sov od il ginocciiio del Dnjeper prosegue. I sovietici, eondneendo attacchi senza s os ta con l'impiego di ingenti forze, sono riusciti ad allargare aJquanto un pošto di penetrazione nella zona di Melitopol. Al coniia^iu a sud di Saporoscie sono fallitS poderosi a«, tacchi sferrati con mezzi corazzati cau-sando alte po rdite al nemico. Fra numero-si carri armati distrutti fn questi combattimenti una compagnia di carri armati al comando del tenente conte von Ledebur ne ha distratto sola 35. Nella zona del gi-nocchio del Dnjeper gB attacchi nemici lanciati contro le nostre posizioni in diver-si settori sono ri masti senza successo. Un reparto corazzato del nemico spinto-si in avanti 6 stato implicato in combarti-monto e poi annientato. A nordovest di Cremenciug un propri o contrattacco ha ricacciato i sovietici alle loro posizioni di pa rte n 7. a. Nel medio settore del fronte gli attacchi dei bolscevichi ad ovest di Criciev e ad ovest di Smolensk sono crollati nel fuoco conoentrato di artiglieria ossia sono stati respinti m combattimenti da vicino. Brecce poco importanti di carattere locar le sono state epurate in contracolpi im. mediati. La 16a Divislone dd g rana t ieri corazzati proveniente dalla Renania e Vestfalia al comando del tenente generale conte von Schvverin merita per il suo esemplare com-portamento battagliero durante i grandi movimenti di rimossa verso l'est dol Dnjeper nonehe nei combattimenti svoltisi nella testa di ponte di SaporoscTe particolare riconoscimento. In alcnni settori del fronte meridionale itaiiano, specialmen.te sul Volturno a nord di Capua, si ebbero ieri nuovamente viva-ci combattimenti terminati a nostro favo-re. Aerei da combattimento e da picchiata gormanici nel Medfterraneo orientale sot-toponevano al bombardamento con successo fl porto e le postazoni di batterie dolla base insulare nemica di Leros. Gli stessi distruggevano nelle stesse acque parccchio minori navi da guerra ed unita di riforni-mento del nemico. Maršal v. Weichs obiskal Sofijo Sofija, 27. okt. DNB. Maršal v. Weicbs je prišel na dvodnevni obisk v bolgarsko prestolnico. Pri sprejemu sta mu izkazali čast nemška in bolgarska častna četa. Po pozdravu generala Šilkova in ostalih višji! bolgarskih častnikov se je peljal maršai v kraljevi dvorec, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Nato je počastil v obeh svetovnih vojnah padle bolgarske vojake in položil venec pred njihov spomenik. Sledili so obiski pri vojnem ministru, načelniku generalnega štaba, pri regentskem svetu in pri ministrskem predsedniku. Na teh obeskih vodene razgovore je preveval duh bratstva v orožju, ki je značilen za nemško-bolgarske odnose. Atentat na sovjetskega poslanika v Alžiru Pariz. 27. okt. DNB. Listi javljajo iz Tangerja. da je biil poizkušen atentat na sovjetskega poslanika pri francoskem (K-sidentskem odboru v severni Afriki. Med obiskom Bogomolova na neki sovjetski razstavi v Alžiru, je bil odkriit peklenski stroj, ki je bil tik pred eksplozijo. Vsi obiskovalci razstave so bili preiskani in nekaj sumljivih oseb je bilo aretiranih. B&kumenti Badoglijevega izdajstva V zgodovini naletimo na nešteto primerov izdajstva med narftdi. Po vsem, kar nam je doslej znano, pa^menda mirne vesti lahko rečemo, da se z izdajstvom Savoj. skega doma in Badogiijeve klike nobeno izmeti doslej znanih izdajstev ne da niti približno primerjati, ker jih vse prekaša p i svoji zamisli, preračunjenosti Ln izvedbi, predvsem pa po svoji strašni nemorainosti. Zgodovina te izdaje je sedaj odkrita. Po zapiskih, listinah in dnevnih beležkah, ki smo jih v obliki izčrpne dokumentacije objavili v soboto in nedeljo, si je lahko vsakdo žo sam napravil jasno sliko »o tem najstrašnejšem prelomu zvestobe, ki ga je kdaj kak narod storil svojemu zavezniku«, kakor je v svojem komentarju k tem odkritjem zapisal glavni organ narodnosoci-aiistirne s;.~aike »Volkischor B» ba« hter <. Objavljeni dokumenti pa so tako zai imivi. da zaslužijo t"d: z naše strani nekoliko podrobne osvetlitve, saj nam ne odkrivajo le ozadja te izdajo na splošno, temveč nas seznanjajo tudi z mnogimi — doslej neznanimi — podrobnostmi postoparja badoljev-ske vojske v prpame/.nili zasedenih deželah in tako odkrivajo krinko nad vso dvoreznostjo maccfciavellisticiie badoljevske politike tudi v naš h krajih. S toga vidika so prav gotovo najbolj za. niniivi tisti dokumenti, ki nam kažejo dvojno igro odgovornih italijanskih vojaških predstavnikov na našem ozemlju ah v naši nepusri-dni bližini. Zadostuje, ako pozorno prečitamo samo to, kar navaja dokumentacija o einičnem postopanju generalov Ambrosija- Roatte in Robottija, da omenjamo samo glavne akterje italijanske medigre na naših tleh, ki se je prav po krivdi teh gospodov končala z veliko žalo-igro za naše ljudstvo. Namenoma so dopuščali in celo vzdrževali ne.ed na podror. :ih svoje pristojnosti, mesto d^ bi h
  • odo imena teh badovljevskih generalov. ki govori o njih nemška dokumentacija, zapisana ne le v nemški, temveč tudi v naši zgodovini z najbolj črnimi črkami kot imena naših največjih škodljivcev, špekulantov in izdajalcev. Marsikaj smo slutili, kar smo sedaj iz nemške dokumentacije spoznali za zanesljivo in točno, vendar si menda tudi pri nas nihče ni mogel niti od daleč predstavljati, da bo badoljevski macchiavellizem že3 tudi pri nas tako strašne sadove, kakor jih je v resnici. Postopanje teh izdajalcev na škodo našega ljudstva v okolici Gorice in Trsta je vrglo samo novo luč na njihovo brezvestnost. Iz nemške dokumentacije je jasno razvidno. da so Nemci dvorezno igro teh izdajalcev že davno odkrili. Na dlani jo. zakaj niso proti njim že prej nastopili, kajti zavarovati so morali uspeh svojega udarca, ki je bil prav zato tem sil ovito jši. Nemško vodstvo je bilo že takej po zvijačni odstranitvi Duceja pripravljeno na vse in ga zato razvoj dogodkov ni presenetil. Nasprotno. našel ga je popolnoma pripravljenega. In če je brezvestno početje izdajalcev pokazalo, kje so sile evropskega nereda, je nagli nemški odgovor na to početje potrdil, da hoče biti Nemčija nosilka evropskega reda na vsem zasedenem ozemlju. Izdajstvo, ki sta ga zakrivila Savojski dom in Badoglieva klika, ni zato le zadeva Nemcev, temveč neposredno tudi vseh tistih evropskih narodov, ki so izdajstvo te klike občutili na lastni koži (prav te dni objavljajo tudi hrvatski listi izčrpno dokumentacijo o postopanju poveljstva 2. italijanskega armadnega zbora), a posredno tndi vseh ostalih evropskih narodov. V zgodovini te vojne bo to izdajstvo prav gotovo eden izmed najpomembnejših dogodkov, ki ga bodo nedvomno osvetlili še nadaljnji dokumenti vseh prizadetih. Podaljšanje dovolilnic za prehod čez bloke Stadtkommandantur Laibach MITTEILUNG Ab Donnerstag den 28. Oktober vverden die vom obigen Kommando ausgestellten Blockpassierscheine, welche mit 31. Oktober ablaufen, verlangert. Die Verliingerungen werden wie folgt gegeben: Am 28. Oktober ab Uhr fiir die An-gestellten und Arbeiter von Grossbetrieben rnit iiber 50 Angestellten und Arbeitern. A m 29. Oktober fiir Betriebe mit iiber 20 Angestellte und Arbeiter. Am 30. Oktober fiir Angestellte von Kaufleuten und Gewerbctreibenden, die iiber 3 Angestellte beziehungsweise Arbeiter beschiiftigen. Alle nier genannten Interessenten haben fiir ihre Gefolgschaft ein Verzeichnis mit Namen, Wohnort und der entspre-chenden Strassen3perre fiir die zur Ver-liingerung in Betracht kommenden Ge-folgschaftsmitgl5eder aufzu-tcllen, zu wel-chen s^e die mit 31. Oktober ablaufenden Passierscheine bcilegen. Ap-1^2., 3. und 4. November \verden die Einzelausvveise, vvelrhe ebenfalls am 31. Oktober ablaufen, verlangert,-und zvvar am 2. November von A - H. am 3. November von I N. am 4. November von O—Z. Vom Donnerstag. den 28. Oktober bis einschliesslieh 6. November vverden Ge- suehe fiir Ausstellung von neuen Passier-scheinen in keinem Falle angenommen. Ausgenommen sind nur TodesfSlle. Komanda mesta Ljubljane RAZGLAS Od četrtka, dne 28. oktobra dalje se bedo podaljševale propustnice za bloke v Ljubljanski pokrajini, katere bodo potekle z dnem 31. oktobra, kakor sledi: Dne 28. oktobra ob 8. in pol url za na-stavljence in delavce podjetij, ki zaposlujejo preko 50 oseb. Dne 29. oktobra za obrate preko 20 na-stavljenccv in delavcev. Dne 30. oktobra za trgovske nastavljen-ce in obrtnike, ki zaposlujejo več kot tri osebe. Vsi zgoraj navedemi interesenti naj predložijo seznam oseb, stanovanje in blok, ki pride v poštev, kakor tudi zapadle propustnice. Dne 2., 3. in 4. novembra so bodo podaljševale propustnice posameznikov, ki zapadejo z dnem 31. oktobra in sicer: dne 2. novembra od A—H, dne 3. novembra od I—N, dne 4. novembra od O—Z. Od četrtka, dne 28. okte-bra do vštevše-ga 6. novembra se prošnje za nove propustnice v nobenem primeru ne sprejemajo, izvzemši smrtne primere. d uigrani Hsigovs? z ia|eto prisitfirsko partizanko Olgo partizanskega dvorišču vojašnice domobrancev* stoji tovorni avto. Naložen je z domobranci, s tremi ranjenci in z mladim dekletom prikupnega obraza. Mraz je in dekle se nekoliko trese, zakaj oblečeno je v kratko krilo in volneno bluzo, brez plošča. Pristopim v gručo domobrancev, ki so videti dobre volje. Smejejo se in postavljajo vprašanja. Dekle. — Olga ji je ime — odgovarja z mij-nim glasom. Glas, kretnje in vse obnašanje potrjuje resnčrost njenih smi-selrrh odgovorov in izjav. Primorka je, iz Trsta. Prostodušno pripoveduje o partizanskem življenju. s Po kap:tulac:ji Italije je po Trstu-.in po vsej Primorsk' završalo. Grmade ljudi so s£i zgrnile na ulice in veselo man!festirale. Mnogokje Slovenci in Italijani 3kupaj. >Dobro,« jo prekinem, »toda kako so mogli Sloverci kar na mah pozabiti na Bado-giijane, ki so prinesli toliko nesreče našim ljudem in so postopali z njimi včasih kar nečloveško ?« -S?ma ne vem. toda tako je b'lo geslo In ljudje niso dosti razmišljali. Vzeli so v roke puške, sestavljali oddelke in hiteli v hribe. Vneti agitatorji so strašMi, da Nemec pokolje vse, kar mu pride pod reke. Politkomisarji so nas prepričevali, da so partizani zasedli z oklopnim vlakom Ljubljano. Nhče ni dvomil v to.« »Kaj so vam govorili o nas?« -. Trdili so, da je tista bela garda pristopna k nam. Nekaj zagrizenih izdajalcev, ki niso bili za sodelovanje, da so pobili, ostali pa da se sedaj združeni borijo proti Nemcem. V rcsnicl pri nas nismo imeli pojma o komunzmu. tudi na naših čepicah »triglavkah« nismo nosili komunističnih zvezd, temveč samo slovenske trobojniee.« »Tudi mi imamo slovenske trobojniee na svojih šajkačah. seveda brez komunistične zvezde. Prav tako nosijo domobranci našo zastavo; in tudi na naših vojašnicah visi.« »Za vse to mi nismo vedel1, politkonvsar-ii so nam zadnje čase, ko smo prišli s Primorskega, govorili samo o domobranskih krvnikih in da je težko part zanu, ki pride tem rabljem v roke.« >Kje so vas ujeli naši?« »Na Dobravi, s trami ranjenci, ki sem jih imela v oskrbi. K sreči sem mislia, da so partizani; če bi vedela, da je domobran. ska patrulja, bi streljala nanje in bi potem, če ne bi bilo izgleda za reš tev, ustrelila še sebe, zakaj preveč groznega so mi povedali o vas.« »Ste bili z živili dobro založeni?« "Imeli smo dosti, preveč mesa. le mnogokrat je bilo nesoljeno. Ko bi bilo še košček kruha zraven, bi bilo. dobro.« Nekdo iz gruče poišče takoj s smehom rešitev: »Potemtakem bi bilo najpametneje, da pridejo partizani k domobrancem: oni imajo dosti mesa, mi pa kruha. Oboji skupaj bi dobro živeli.« Vs! se smejejo, nekdo pa pristavi, češ da te rdeče tiče prav dobro pozna in da ne kaže z njimi skupaj zobati prosa. »Vas nič ne zebe, ko ste v sami jopici?« »Ne. sedaj ne. Huje je bilo pred dnevi. Takrat sem sicer imela vojaški plašč, to. da komandant mi ga je enostavno vzel. Ko sem se pritožila na rapertu, je bil odgovor ta. da so me ošteli in premestili v drugo edinieo.« »Kaj ste delali ves čas udejstvovanja?« »Bila sem v Skriljah, kjer je bila kar vel'ka partizanska bolnica. Imeli smo tudi sanitetske avtomobile, sploh je bilo vse motorizirano in smo se v glavnem le vozili.« »Kako sodite na splošno o svojih rojakih?« »Bili smo v zablodi, lahko trdim: Izigrani. Toda kakor sem rekla, Primorska je zašla. Vendar morate razumeti njen dolgoletni položaj. Trdno sem prepričana, da se bo prav tako tudi hitro znašla in se povrnila na staro pot preteklosti, tako da bo spet vsem Slovencem v ponos, kakor jim je b"'la nekdaj.« Po dvorišču prihaja dežurni poročnik in moram se posloviti. Rad bi zvedel še to in ono, a morda bo drugič več prilike. Ljenko ♦ • ♦ ^Partizani v Ljubljani!" Ta vzklik se je izvil v torek opoldne iz sopranskega grla debelušaste gospe, ki se ji je že na pogled videlo, kako dobre zveze ima s črno borzo. Htitela je s psičkom na vrvici proti palači banke Slavije, starejši mož s palico v roki, bržčas upokojenec, jo je začudeno vprašal: »Kaj pa je, kaj?« »Kaj ne vidite? Partizani so tukaj!« In zasopla je hitela dalje proti oglu, s silo vlekla z seboj psička, ki je zaman skušal ubrati svojo pot, in mrmrala je sama pri | sebi: »Saj sem vedela, da bodo prišli!« Pri tramvajskem postajališču se je ustavil vod vojakov. Na pokrivalih imajo rdeče komunistične zvezde — res so partizani. Meščani jih z začudenjem ogledujejo, oni pa so vidno dobre volje in edem med njimi se oglasni: »Le oglejte si nas. Pravi smo, vendar le pred staža. Kmalu pojdemo še po druge.« Ko ustavi tramvajski voz in stopajo partizani vamj, zdihuje sprevodnik, kam naj jih dene. šale in zbadljivke, tudi kakšna zabeljena vmes, padajo sem in tja. Ljudje v vozu in na plešeniku so rado- vedni, kako in kaj, ln končno Jim ustre-že brkat partizan: »Bili smo v partizanskem bataljonu v Škofljici, našemu oddelku je poveljeval 19 leten partizančič. Sinoči so nas poslali na patruljo, pa se niismo več vrnili. Vseh 13 nas je šlo k domobrancem na Rudniku in vdali smo se komandantu, tukajle poročniku Cvetkoviču. Ce nam bo dovolil, se bomo vrnili in pripeljali Se ostali bataljon. Skoro vsi so 'prisiljeni partizani, kakor smo bili mi. Vsi si želijo, da bi bili rešeni. S seboj bomo privedu tudi tiste par-tizančice, ki so nam ukazovali. Mar ni tako, gospod poročnik?« Častnik se zadovoljno smehlja. Stražnik, ki stoji na križišču, pozdravi m tudi njemu gre na dobrovoljen smeh. Sprevodnik potegne za usnjeni trak pod stropom, od spredaj se ogiasi voznikov zvonec in tramvaj odpelje. Ljubljančani so bogatejši za prav poučno in značilno »senzacijo*. Tramvajski promet k Sv. Križu Ljubljana, 27. oktobra Zaradi praznikov mrtvih bo v soboto 30. t. m. popoldne vozila proga »1« k Sv. Križu m mo mag:strata po Poljanski cesti, mimo Sv. Petra, po JegliČevi in Šmartinski cesti k Sv. Križu in nazaj po isti peti v Zg. šiško. V nedeljo 81. oktobra in na praznik Vseh s vet; h v ponedeljek 1. novembri bodo vozile k Sv. Križu ves dan vse proge takole: Proga »1« iz Zg. šiške mimo magistrata po Poljanski cesti, mimo Sv Petra, po Jegličevi in šmartinski cesti k Sv. Križu in nazaj po isti poti v Zg. šiško. Proga »2« nespremenjeno lz Most mimo Sv. Petra, po Poljanski cesti, mimo magistrata, glavnega kolodvora po šmartinski cesti k Sv. Križu in nazaj po isti poti. Pr°ga »3« od Rakovnika m'mo magistrata ter po Poljanah k Sv. Križu ter po isti poti nazaj na Rakovnik. Proga »4« z Viča mimo glavnega kolodvora k Sv. Križu ter po isti poti nazaj na Vič. Na Vernih duš dam v torek 2. nov. bo ves dan k Sv. Križu vozila tudi proga »1« enako kot v soboto 30. oktobra, t. j. iz šiške mimo magistrata po Poljanski cesti, mimo Sv. Petra.-po Jegličevi ln šmartinski cesti k Sv. Križu ter po isti poti nazaj v Zg. šiško. Potnike vljudno prosimo, naj vstopajo pri zadnjih vratih, izstopajo pa samo pri sprednjih vratih, posebno jih pa še proSicno, naj ne stoje na zadnjem stopnišču, dokler je v vozu še ka.j prostora. Vožnja na stopnicah je najstrožje prepovedana. V nedeljo 81- oktobra in na praznik Vseh svetih v ponndeljek 1. novembra se vozovi ne bodo ustavljali na postajališčih: Viilharjeva cesta, Savska cesta, 2ale in Linhartova cesta. Potnike znova naprošamo, naj imajo denar za voznino pripravljen ter ne zadržujejo sprevodnikov z iskanjem denarja po vseh žepih. Potniki, ki imajo mesečne vozne listke, morajo mesečne izkaznice sami od sebe pokazati sprevodniku, ne da bi jih moral sprevodnik šele pozivati in čakati, da se izkažejo. Sprevodniki imajo nalog, da takim potnikom, ki bi tega ne upoštevali, zaračunajo redno ceno. IUUL1UULLLJLJL1LILUU Založba »PLUG« Vas vabi, da se kot reden naročnik naročite na njene redne knjige. Kot tak boste imeli znaten popust. Doslej so izšle: Gelč Jontes »SREČA NA CREPI-NJAH«, Herman Melville »BELI KIT«, novembra in decembra pa Izideta oba dela velikega romana Jona Stelnbecka »SADOVI JEZE« kot izredno izdanje je pravkar izšlo umetniško ilustrirano delo dr. Janka Lo-karja »GOZDOVI IN VODE VABIJO« — Miklošičeva cesta 30 — tel. 44-42. □□□□□□□□□□□□□□□ni i ii iuujuuuuuji Počastitev 60-letnice pisatelja dr« Preglja Sprejem pari predsedniku pokrajinske uprave Ljubljana, 27. oktobra. Predsednik pokrajinske uprave g. general R u p n i k je polastil šestdesetletnico slovenskega pisatelja prof. dr. Ivana Preglja s pozornostjo, ki je jubilanta globoko ganila. Danes, na dan pisateljeve šestdesetletnice, je povabil za 12. uro v svoj kabinet dr. Preglja z rodbino, predstavnike najvišjih kulturnih institucij in zastopnike naših dnevnikov. Prišli so med drugimi: rektor univerze dr. M. Kos, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar, namestnik župana mesta Ljubljane, mag. generalni tajnik dr. Jančigaj, načelnik prosvetnega oddelka dr. L. Sušnik, predsednik Novinarskega društva R. Jurčec in drugi časnikarji; prisotni so bili tudi nekateri višji uradniki in funkcionarji pokrajinske uprave. Predsednik pokr. uprave g. gen. Rupmik je najprej sprejel jubilanta z družino, nato pa še ostale povabljence in je nagovoril pisatelja dr. Preglja s prisrčnim nagovorom, v katerem je dejal med drugim: S plemenito lepo, vedno poetično svojo slovensko besedo ste ne samo nam, temveč v prevodih tudi drugim narodom tako v pesmi kot v prozi in drami odkrivali svojo globino ter nam ustvarili baročno razkošne umetnine — z genialnim razmahom in poletom svojega duha oživljali najvažnejše dobe slovenske zgodovine, — s svojimi Tolmdnci, reformatorji in drugim} Slovenci utrjevali vero v zdravje in zakoreninjenost Slovencev v našo prelepo slovensko zemljo, zlasti pa z vsemi svojimi deli bodrili slovenskega duha, naj z vero v Boga in domovino zaupa v srečnejšo bodočnost. Izražajoč svoje priznanje in hvaležnost naroda, je g. predsednik izrekel jubilantu presrčna voščila in mu izročil še častno darilo. Dr. Ivan Pregelj se je ves ganjen zahvalil za pozornost m počastitev, nato pa je sprejel še voščila ostalih gostov. Ob 12.15 je bila končana prva literaturi posvečena slovesnost pri predsedniku pokrajinske uprave. O Kasal&v! Praktični statik! (Praktična statika II. Osnovni pojmi za Izdal Zavod za beton in gradbeno Komaj dobro leto je poteklo, kar je dr. Kasal izdal prvi del Praktične statike, kjer je obravnaval statično upetost, neprekinjenost in okvirnost železnih ln že-lezobetonskih sestavov. V sedaj izišlem drugem delu nadaljuje s podrobno obdelavo raznih osnovnih problemov gradbene mehanike, upoštevajoč mnoge v zadnjih letih uspele napredke ln izpopolnitve v tej veji znanosti. Poglobljen ju gv napetosti ln deformacije elementa slede obdelava deformacije konstrukcije, zakon o ,virtu-elnem delu, Bettljev in Maxwellov zakon, upogibnice za vseh vrst naprezanj, vpliv-nice in ob zaključku splošni način za račun statično nedoločenih sestavov. Tudi izkušenemu praktiku nudi obravnavana tvarina mnogo novega ali vsaj izpopol-njujočega za dosedanje znanje. Tako omenjam n. pr. vzvoj, ki je pri sodobnem betonskem oblikovanju tudi za statika mnogo- večje važnosti, kakor je bil nekoč. Vso tvarino nam podaja otipljivo in lahko razumljivo, kakor to že poznamo i z njegovih dosedanjih knjig in pa predavanj v Inženjerskem društvu, kjer je znal še tako suhoparno snov nuditi živo in zanimivo. Primeri iz strokovnega dogajanja in priložene tablice ter grafikoni povečujejo uporabljivost ln priročnost za dejanske primere pri gradbenem izvajanju. Tehniških risb, ki pojasnjujejo tekst, je 163. Po vnanjosti je kniiga opremljena kakor dosedanja, njegova knjižna dela. to je črna vezava z zlato obrezo. Tisk jc pa tokrat primeren današnjim časom in majhni nakladi, — memda je izšlo samo 300 izvodov — litografiran strojepis. Izvršen je tako mojstrsko, da skoro ne zaostaja za stavljenim tiskom. Velike črke so morda še prav dobrodošle onemu, ki ga pe-šanje vida pričenja spominjati, da mu tečejo leta. Medtem, ko Je Kasal spisal dosedanja knjižna dela v srbohrvaščini, saj so bila ^uporabljena po vsej bivši Jugoslaviij, je sedanja knjiga podana v lepo tekoči slovenščini. Jeziku je posvetil veliko pozornost, vendar bi opozoril glede posameznega strokovnega izrazja, ki bi se dalo pri prihodnji knjigi še iziboljšati. Je namreč mnogo izrazov, ki jih ponašujemo pod vplivi preteklosti podzavestno v obliki ln s končnicami, tako da ostanejo vnanje tuji. Tako n. pr. ne bi pisal »elasticiteta«, nc-go boljše »elastičnost* ali pa prav po naše »prožnost«. Potem »intenziteta«, bolj. še »intenzivnost«. Nadalje namesto »upo-gibna linija« kar »upogibnica r, da ostanem dosleden »vplivnici«, »momentnici«, stlačnici« itd. »Temeljni sistem« (Grund-system) b> po naše 'osnovni sistem« ali »osnovni sestav«. »Linearni razte/ek«, bo morda boljši »vzdolžni raztezek«. Nadalje »kontinuirni«, — »neprekinjeni«, »lamela« — »rezina«, vseharf gebrannt« bo slovenski »močno žgan« in nikakor ne »ostro žgan«. V naših šolskih fizikah najdemo izraze: torzrja — zasuk ali vzvoj, nateg (če je trenutno stanje), boljše teg, tezni (ki znači trajno stanje), simetrija — so-memost. dimenzija — izmera, če ne zmačl pojma, merske dimenzionalnosti. Itd. • Ko sem. izpolnjujoč tovariško dolžnost, nspisal tole poročilo, sem se spomrnl. da je dr. Kasal svoje novo knjižno delo dokončal prav v času zopetne desetinske preokret n-ice svojega življenja, šesti križ bo dosegel. Zato naj mi ne zameri, če ob njegovi življenjski obletnici dopolnim porcčilo še s kratkim poudarkem njegovega kulturnega pojava med nami. Bilo je pred nekoliko več ko 30 leti. ko je letes umrli direktor inž. A. Klinar urejeval in izpopolnjeval stavbni urad pri Kranjskem deželnem odboru. Deželni cdbor je bil tista leta poln zasnov in odločnosti za izvajanje raznih javnih del. Slovencem pa je takrat jako primanjkovalo tehničn'h moči, predvsem inženjerjev. Zato so vabili na pomoč mlade češke rojake, od k? te- KuMuva Zbornik Prirodoslovnega društva V knjigi na 144 straneh je izšel te dni 3. zvezek »Zbornika PrlrodOslovnega društva«. že prejšnja dva zvezka sta pokazala pot in označila namen: Zbornik hoče biti izrazito znanstven organ danes že dokaj širokega kroga domačih prirodoslovcev. V prvem zvezku, ki ga je uredil še pokojni Pavel Grošelj, so bili objavljeni referati s sestonka naravoslovcev 1. 1938 in P. Grošelj je začel sestanek prav kakor zbornik z odlično spisanim pregledom dosedanjih prirodoznanskih prizadevanj med Slovenci. Gradivo tega zvezka je razdeljeno v šest strokovnih skupin in združuje 28 avtorjev in referatov, med njimi prva imena v naših pri rodnih vedah. Gradivo se tiče večidel naših tal, naše favne in flore, naših problemov in pojavov, izsledki pa izpričujejo slovenska proučevanja in dognanja. Drugi zvezek sta uredila Marij Rebek in Božo škerlj. V njem je prišlo do besede približno tcTko avtorjev kakor v prvem: fiziki in tehniki, kemiki, geologi in mineralogi- botaniki, zoologi, medicinci. Tretji zvezek, ki tudi v sedanjem času potrjuje in uveljavlja voljo slovenskih naravoslovcev do znanstvenega dela, so uredili Alija Košir, Anton Peterlin ln Marij Rebek. Uredniki pravijo v. uvodu, da so hoteli podati »prerez raziskovalnega dela naših prirodoznanstvenikov za dof»o zadnjih dveh let«. V tem zvezku so dali sodelavci nekoliko koncesije širšemu krogu razumništva. Odbor jih je namreč na- prosil, »naj sestavijo svoje prispevke tako, da bodo zanimali nakazani problemi in njih rešitve tudi nestrokovnjake, ter jih opremijo po potrebi s posebnim, poljudno spisanim uvodom«. Po nekrologih botaniku Pav-linu, naravosl. polihistoru Seidlu in onko-logu Cholevvi se vrsti 21 razprav, donesek enakega števila avtorjev, V prvi skupini obravnava A. Krši geomehanske probleme na ozemlju Ljubljane, A. Kuhelj dimenzioniranje lesenih nos'Icev v letalstvu, A. Peterlin obliko nitastih molekul v razredčeni raztopini, A. Strojnik vzdolžno statično stabilnost puščičastih kril, Lujo šuklje pa fizikalne spremenljivke v preračunu deformacij temeljnih tal. Matematikom, fizikom in tehnikom slede kemiki. Marta Blinc poroča o biokemičnih preiskavah nekaterih mikrobov, S. Jenčič o sistemih krezol-milo voda, M. Rebek o nenasičenih organskih molekulah in vezavnih postulatih, M. Samec objavlja nove doprinose k poznavanju škroba, L. Žagar pa se bavi z amilo-fosforno kislino. V skupini geologov in mi-neralogov se oglašata z doneski, tičočimi se gorenjskih tal, L. Dolar-Mantuanijeva in Ivan Rakovec. Botaniko zastopajo z rezultati svojih razlskavanj A. Budnar-Llpo-glavškova J. Lozar in M. Wraber. Zoolo-ge predstavljata J. Hadžl in Fr. Mlhelčlč, v medicinski skupini pa poroča A- Ko5'r o rakovi matični celici, D. LeskovSek o fi-zlkalno-kemlčni preiskavi m ultravijoličnimi žarki obsevane krvi, H. Pehanl pa o razvojnih procesih v embriona-lnih trans-plantatih. Prispevki teh domačih raziskovalcev so tehten dokaz, da v svojih laboratorijih, in- stitutih in zasebnih študijskih delavnicah neumorno nadaljujejo delo, ki ima v slovenskem kulturnem krogu že lepe tradicije. Vse, kar so napisali v tem zborniku, ima tehten pomen za njihove stroke; drugo vprašanje je, ali je vsem uspelo, zainteresirati za svoje specialne probleme širši ra-zumniški krog. Toda naš razumnik bo za-trdno ponosen na ta novi dokaz slovenskih znanstvenih prizadevanj fn bo knjigo z zadoščenjem uvrstil v svojo knjižnico. Kro-nistično še omenjamo hvale vredno skrb za lep jezik, pri čemer je sodeloval jezikoslovec dr. Kolarič. Gluckova opera »Orfej in Evridika« Mojstrsko delo C. W. Glucka, opera »Orfej in Evridika«, je bila po uspehu v prej-&ji sezoni ponovno uvrščena v abonmajski repertoar. Torkova prva predstava v tej vrsti je dokazala, da je občinstvo sprejelo s topJim zanimanjem ta prelepi in plemeniti glasbeni izraz časa, ki se v tolikih rečeh razlikuje od našega! Ko poslušamo Glucka, kakor se izraža zlasti v tem, malone že oratorijskem opernem delu, obnav-Ijajočem z neko pobožnostjo antični motiv, se nam zdi, da postajamo sami boljši in srečnejši, pomirjeni v duši, za hip prevzeti od lepote, ki je Sla skozi nas kakor osvežujoč veter čez plan. Gluckova glasba je umetniško premočna, da bi Sla mimo srca današnjega poslušalca, četudi so mu že oddaljene čustvene in umstvene vrednote, ki Jih je človek prejšnjih časov, še mnogo bližji svetu klasičnega mišljenja, združeval s postavami ln simboli antičnega bajeslov-ja. s prividi Elizejskih poljan in mračnih pokrajin »sveta senc«. Nad snovjo zmaguje tudi in zlasti še v tem primeru muzika: lepa in ubrana, polna tonov, ki sega;o v srce in dvigajo duha. Sedanja uprizoritev je samo ponovitev tiste, ki je imela premero v marcu 1942 in veljajo za njo tudi tokrat premišljene in strokovno dognane besede, ki jih je napisal v »Jutru« prof. M. Lipovšek in ki jih navaja »Gledališki list« v 4. številki operne izdaje. V režiji C. Debevca, pod taktirko D. žebreta, v scenični obdelavi ing. Franza in koreogrsfski pripravi P. Golovina ter ob zbornem vodstvu Sama Hubada je opera »Orfej in Evrid^a« nekako izčrpala naše možnosti in postala predstava, ki v nekem smislu reprezentira slovensko podajanje Glucka. Posebne omembe je seveda vredna zasedba: ga F. Golobova, ki je kot Orfej prevzela pevsko in igralsko težišče te opere, je na višku svoje zmogljivosti. Njen krasni glas, poln tople barvitosti, se ubrano zliva z Gluckovo muziko. Nasproti Orfejevemu žgočemu hrepenenju, ki z milostjo bogov premaguje same temine podzemlja in privede čarobnega pevca na ola. žene Elizejske poljane, stoji kakor cvetoče pomladno drevo nežna Evridika, ki Jo z osvajajočim uspehom poje K. Vldalijeva. Tretjo solistično partijo — Amorja — poje tudi zdaj Ivanka Ribičeva. Rednega gledališkega gosta utegnejo zanimati »Obiski«, ki jih je začel objavljati C'ril Debevec v »Gledališkem listiK, nadaljujoč tradicijo Izidorja Cankarja. Seveda so to obiski pri gledaliških ljudeh ln prva je na vrsti operna pevka Golobova, - račun statično določenih konstrukcij, mehaniko univerze v Ljubljani) rih se jih Je mnogo odzvalo. Med njimi je bil tudi takrat 241etni Kasal. Ne vem, kako bi bolj pravilno rekel, da Jc imel posebno srečo cn- ko so ga dodelili kot statika oddelku za mostove, ali bi bilo bolje reči. da je imel deželni stavbni urad »rečo- da je za tako mesto naletel prav na osebo kot je dr. Kasal. Pričel je z vnemo projektirati in nadzorovati vrsto mostov po Dolenjskem in Gorenjskem. Zasnoval in preračunal je takrat tolikš-o število mfestov, kakor se potem to ni ponovilo dolgo dobo. Takrat so nastali mostovi čez Savo, čez Soro pri škofji Loki, v Poljanski dolini, impozantni mostni obok v Črnomlju in tudi krasni bohinjski most pri Sv. Janezu, ki je sicer bil dograjen šele po končati svetovni vojni, a je bil takrat od njega projektiran. Poleg obilnega uradnega dela Je t'ste čase pripravljal d:serta-cljo ln bil promoviran. Takoj po svetovni vojni mu je postalo delovno polje v uradu pretesno in je ustanovil prvo domačo specialno gradbeno podjetje za beten in železobeton. Do orih časov so bila taka 'dela pri nas sorazmerno redka in so jih izvrševala podjetja izven naše dežele kot na pr. Ast & Comp., Rclla. Neffe, Redlich-Berger. Faleschini itd. Kmalu po ustanovitvi naše univerze je bil dr. Kasal pozvan za profesorja tehnične fakultete. opust;ti je meral zato podjetništvo in posvetil je svoje delo samo tehnični pisarni in šoli. Mnogoštevilni projekti in zgradbe spominjajo na ty dobo; omenjam samo statiko stolnice sv. Marka v Beogradu, prve železobetonske čiste skelete v Ljubljani pri palač" h Dunav, Viktorija in uradniškega posojilnega konzorcija, most čez Savo pri Bledu itd. Zadnja leta pred 1941 se je doma manj udejstvoval. p3č pa zato v južnih delih Jugoslavije, kjer so ga spoznali po njegovem prvem in najbolj razširjenem knjižnem delu »Armirani beton v tecriji in praksi« in ga tudi večkrat va-frli, posebno ministrstva, za eksperta pri raznih tehn čnih problemih. Njegova stolica za gradbeno mehaniko in ojačeni beten na tehniški fakulteti je. bila zn?na prav zaradi njega in je vidno prekašala ono v Zagrebu in še bolj beograjsko. Nedvomno spada dr. Kasal med one vseučil:ške profesorje, ki ugledu univerze s svojo- osebnostjo prispevajo, v razliko z onimi- ki se puste dvigati'z imecom univerze. Zavedajoč se. da. svoje dolžnosti kot profesor univerze ni izpolnil že s samimi predavanji in izpiti, temveč, da ima v tem svojstvu d'o- naroda še širše obveznosti, se je v zadevah strokovnih vprašanj mnogo javno udejstvoval. Posebno ket pred vatelj v Inženjerskem društvu, kjer je obravnaval važre, slučajno aktualne zadeve, kakor na pr. predloge novih tehnišk h zakonik h osnutkov, tehniških norm, neve napredke tehnične znanosti, predvsem st.Hike in betona. Z živahnim pripovedovanjem je znal pri takih predavat j h sprož ti potrebno debato, ki je pripomogla k popolnejši dozo-ritvi razpravliane snovi. že precej zgodaj je nastopil kot strokovni pisec. Seveda t-prva s kralšmi č'ank'. v strokovn'h revijan. Sponrnjam se na tako razpravo, ki sem j: videl že 1. 1913 v »Vjestih inžinjera i arhitekta u Zagrebu«. Kasneje se je večkrat -javil v Tehničnem listu. S pisanjem knjižnih del je pri rl šele pred 14 leti. ko si jc nabivl ž" bogatili strokovnih izkustev. Menda bo prav to vzrok, da nudijo njegova knjižna dela mnogo res *crig:nalnih prručb in niso zgolj izpiski ali prevodi z tujejezične strokovne literature, ker se pač more opirati na. prakso. Originalen je tudi njegov n?čin. kako zna obl:kovati in dojemati delovanje sil in raznih statičnih dogajanj in pogojev v elegantni matomatsfti obl'ki. Svojstven mu je njegov način podajanja, v strokovnih spsih, kjer vsakokrat veže teorijo s konkretnimi" za. prakso takoj zagrabljivimi podatki, lastnost, ki jo navadro pogrešamo v tuji strokovni literaturi. Nemalo je treba to popolnost pripisati njegovi marljivosti in vztrajnosti, ks ju je koncent:« al skoraj samo svoji stroki. Visoko stopnjo speciafzacije je dosegel najbrže prav zato. ker se vse njegovo žitje in bitje g-blje skoraj samo v mehanik1 in betonu. Tej njegovi obliki in popolnosti je bržčas mnog? prispeval tudi njegov realistični študij, saj' vidimo da so naši najodličnejši inženjerjt, ki so se najboljše uveljavili tako v dejanski praksi, kakor tudi v teoriji, kot profesorji ali v konceptno upravni smeri, prav absolventi realčnega študija. življenje poklicnega statika navadno ni najprijetnejše. Vezano na samo trdo m premnogokrat nehvaležno delo, ostane ne-opaženo okolici, ki ga mnogokrat celo ovira. Ce naj statik uspeva, mora biti .skrajno potrpežljiv, vztrajen, drzen in borben. Kajti v zasnovi mora tvegati; seveda računati mora, da ne prekorači meje. Boriti se mora neprestano in to proti mrtvim paragrafom predpisov, ki če jih neugodno tolmačijo — mnogokrat niso v skladu s stvarnostjo in ovirajo potrebo napredka. Boriti se mora proti neredko izrojenim zamislim arhitekta, da spravi njegovo estetsko zahtevo v sklad s stvarno statično potrebo. Boriti se mora proti izvajajočim podjetjem, ki skušajo v preveliki vnemi za dobičkom odstopiti od pogojev, ki so bili stavljen; v računski zasnovi. In končno mora nastopati tudj proti tu in tam, čeprav morda podzavestno in nehotno se pojavljajoči stanovski zavisti, ki skuša ovirat; drznost in napredek zamisli. To bo najbrž vzrok, da je statik kmalu živčno izčrpan. No, doktor Kasal je po prirodi toliko flegma, da ga vse to ne cvira in ne ubija. Najbrž ta njegova lastnost in pa njegovo redno, vedno enakomerno življenje povzroča, da se ml zdi, odkar ga poznam, vedno enak. Od jutra do večera pretiči v svoji delovni sobi, polni domačnosti, v mansardl poslopja tehnične fakultete, kjer snuje, računa, s strojem koreni, množi, deli ter svoje delo samo prekine s kratkim skokom k južini ln opoldanskim odmorom. Koliko je vztrajen, odločen in marljiv, Izpričuje žc samo dejstvo, da je znal celo v sedanjem vojnem času premagati težkoče in je izdal že drugo svoje knjižno delo. Medtem pa že pričenja tretji del Praktične statike. Tehnika betona in železobetona je pri Slovencih danes na višini. Velik doprinos k temu je prispeval prav dr. Kasal. Za njegov prispevek k razvoju naše gradbene tehnične kulture, za vp- njege-vo strokovno in znanstveno delo naj nam bodo te vrstice v priznanje in zahvalo ter v vzpodbudo k nadaljnjemu delu. Ing. —iteg * Najvišje odlikovanje je preje! iz Fiih-rerjevih rok korvetni kapitan Wolfgang Lucth, poveljnik podmornice. Kakor smo poročali, so mu bili za izredne uspehe na vožnjah proti sovražniku podeheni letos 9. avgusta briljanti k hrastovemu listu in mečem viteškega križca. Ko je bil Lueth zdaj sprejet pri Fuhrerju, je veliki admiral Donitz izdal posebno dnevno povelje na posadke podmornic, kjer navaja, da je Lueth prejel najvišje odlikovanje po vrnitvi s 15. vožnje proti sovražniku. Od prvega dne vojne je bil neprestano na preži in se je izkazal v najvišji meri v vseh fazah podmorniške vojne ter si je z izredno odločnostjo kot prvi nemški pomorščak pribrril briljante. * Nov vozni rod bo v Nemčiji uveljavljen v noči od 31. oktobra na ponedeljek 1. novembra. V veljavi ostane do 7. maja 1944. * Uvedba arabščine v Libanonu. L'ba- nonski m.n stiski predsednik Riad Solil je najavil spremembo ustave v tem smislu, da bo arabščina namesto francoščine edini uradni jezik. * Keltske na-sebine v Španiji ao že dolgo znane, zdaj pa so jih jeli pridno izkopavati na hribu Bernorio v pokrajini Valenciji. Našli so že vrsto dragocenih železnih kaset iz druge keltske železne dobe. Vse izkopanine bodo zbrane v krajevnem muzeju. Izkopavanja omogočajo obširen -.-pogled v zgodovino keltsk'h rodov v Španiji zlasti pa pojasnjujejo način njihovega utrjevanja v davni dobi. * Salon za televizijo v Parizu so odprli te clni v Vseučiliški ulici. Salon je namenjen široki javnosti, ki zdaj dan za dnem občuduje televizijske cddaje glasbenih, plesnih in gledaliških prireditev. Napredek televizije je zelo veiik. Seveda pa je še treba premagati razne težkoče. kajti slike deloma še spominjajb na otroško dobo ne-me^ra filma. Ni pa dvoma, da bodo vse te težkoče gladko premagane in da bo televizija po sedanji vojni vzbujala še mnogo večje zanimanje kakor pred leti zvočni film. * 32 smrtnih obsodb na Siciliji. Zaradi obtožbe, ela so ogražali neki angleški prevez čet, ie b;'o 32 Italijanov s Kalabrije,' med njimi več žensik. obsojenih pred angleškim vojnim sodiščem na Siciliji ria smrt. Nadaije poročajo nemški listi, da so nastale v Južni Italiji demonstracije proti Anglosasom. V Brinelisiju in nekaterih drugih mestih so Anglosasi streljali s strojnicami na demonstrante, med katerim je več mrtvih in ranjenih. * Sto ti»oč min ;e rloslej položil neki nemški pionirsk i bataljon ob Rokavskcm prelivu, s čemer je izredno ojačil odporno silo ondotnega trdnjavskega pasu. * 16 letni mladeniči vstopajo v ameriško mornarico. Po sporočilu vrhovnega poveljstva severnoameriške vojne mornarice je starostna doba za službo v mornarici znižana od 18 na 16 let. 1% LiuMjane n Razdeljevanj s krompirja Ljubljanski potrošniki si bodo nabavili od 28. oktobra do 2. 2. novembra po 1 kg krompirja na 1. odrezek nakaznice za krompir pri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba (Novi trg 3), Kmetijska zadruga (Majstrova ul. 10), Nabavijaina zodru-ga drž. uslužbencev (Vodnikov trg), Jela-čin Ivan (Napoleonov trg), Zaplati! Angela (Galjevica 9), Kačar Franc ( Vodnikova cesta 87), Gospodarska zadruga (Bleivvei-sova) I. elel. konzum. društvo (Kongresni trg). Skupna nabavna zadruga (Dunajska cesta 12), Jurčsč (Dunajska cesta), Pezdir Ivan (Gradišče), Lunder (Rožna dolina), Druškovič (Zelena jama). Maroit Karel (Trnovska), Mlakar Rudolf (Jernejeva), Jereb Rudolf (Glince), Nabav, zadruga usl. drž. železnic (Mssarykova), Legat x\nton (Miklošičeva) in Marinko Terezija (Prisojna). Razdeljevanje jabolk Od 28. oktobra do 2. novembra se bo razdeljevala prva pošiljka jabolk, in sicer samo za otroke do 18. leta starosti na odrezek A dodatne 4'vilske nakaznice za mladino za mesec oktober, in sicer po 4 kg na osebo. Razdeljevale j:h bodo naslednje tvrdke: Trgovci s sadjem na drobno- Kmetijska dru žba (Novi trs 3), Gospodarska zveza (Maj-£trova ul. 10), Kmetijska zadruga (Majstrova ul. 10). I. delavsko konzumno društvo (Kongresni trg), Gospodarska zadruga (Dunajska c. 9), Nabavna in prodajna zadruga drž. uslužbencev (Vodnikov trg), Nabavna in prodajr.a zadruga uslužbencev drž. železnic (Masarykova c.). Poziv trgovcem Vsi razdeljevale! rac.on'ranih živil, to je trgovci zadruge in peki mesta Ljubljane, morajo najkasneje do dne 2. novembra prijaviti Pokrajinskemu zavodu v Ljubljani, Novi trg št. 4. II.. soba št. 14. točno stanje zalog z dnem 31. oktobra 1943 za naslednje blago: stara enotna moka, Čista pšenična moka, ržena moka, ječmenova moka, koruzna moka, testen:ne. riž. olje. masio, mast slanina, sladkor. Prijava mora b;ti pismena, s podpisom in štampiljko tvrdke. Nakazovanj s bolniških dodatkov za november Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dcb'vati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega uradu meseca novembra delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul. 15, po naslednjem razporedu. Od 2. do 9. novembra samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za me»o, tako da pridejo na vrsto v torek 2. novembra bolniki z začetnicami priimka A do D, v sred/, 3. novembra z začetnicami E do J, v četrtek 4. novembra z zaeetn'co K. v petek 5. novembra z začetnicami L do N, v soboto 6. novembra z začetnicama O in P, v ponedeljek 8. novembra z začetnicami R do T in v torek 9 novembra z začetnicami U do Z. Od 10. do 18. novembra drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto ,v sredo 10. novembra bolniki z začetnicami A do D, v četrtek 11. novembra z začetn'cami E do J v petek 12. novembra z začetnico K, v soboto 13. novembra z začetnicami L do N, v ponedeljek 15. novembra z začetnicama O in P, v torek 16. novembra z za. četiicama R in S. v'sredo 17. novembra z začetnicami š do U in v četrtek 18. novembra bolniki z začetnicami V do 2. Od 19. do. 27. novembra bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi ..predloženih Zdravniških spričeval, da pridejo na vrsto v petek 19. novembra upravičenci z začetnicami A do D. v seboto 20. novsmbra z začetnicami E do J, v ponedeljek 22. novembra z začetnico K, v torek 23. novembra z začetnicama L in M. v sredo 24. novembra z začetnicami N do P, v četrtek 25. novembra z začetnicama R in S, v petek 26. novembra z začetnicami š do U in v soboto 27. novembra upravičenci z začetnicami V do 2. Zdravstveni zavodi, ki so uprav!čeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 2. do 10. novembra »samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa. naj s seboj prineso živilsko nakaznico za mesec november z odrezki za meso. Opozarjamo, da sprejema mestni riz^at zdravniška spričevala za priznanje boJni-škega dodatka živil samo cd 1. do 20. v mesecu. Reklamacij zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki se naj upravičenci po njem natanko ravnajo ter naj ga. zato izrežejo in shranijo. Predavanje o Goetheju kot naravoslovcu V torek zvečer je priredil ljubljanski lektorat Nemške akademije predavanje univ. prof. dr. Riharda Zupančiča z naslovom »Goethes natunvissenschaftliches Den-ken« Predavanju so prisostvovali tudi nekateri zastopniki oblasti, predvsem zastopnik predsedn ka pokrajinske uprave- dalje nemški generalni konzul dr. M ii 11 e r, hr. vatski konzul proo. B a 1 j i č, zastopnik komandanta mesta, mestne občine in radijske postaje. Prišctne je pozdravil vodja lektorata prof. dr. H. S vv o b o d a in izročil besedo predavatelju, ki je v enournem predavanju, razodevajočem obsežno erudi-cijo in temeljito poznanje Goethejevega dela, orisal poslušalcem naravoslovno mišlje. nje velikega pesnfka. Znano je, da je bil Goethe na svoje naravoslovne spise bolj ponosen kakor na pesniško delo. Predavatelj je z mnogimi zan"mivimi podatki osvetlil začetke Goethejevega zanimanja za naravoslovne vede, potem ko je kot mladi mož premagal takrat modni astrološki in magični misticizem in ga nadomestil z novimi znanstvenimi nazori in metodami, uva-jajočimi metodično opazovanje in smotrno preujevanje naravnih pojavov. Predavatelj je opozoril na vlogo, ki so jo imele pri raz. voju Goetheja kot naravoslovca botanične študije po Linečjevi sistematiki, posebej še njegevo morfološko zanimanje za rastline. Pripovedoval je o njem kot kemiku, dalje o razvoju Goethejeve naturne f'lozofije z njeno izrazito idealistično tezo o prafeno-menu vseh naravnih pojavo-v, s posebnimi pogledi na metamorfozo in na ent*elehijo. Po vrednotenju Goethejevih naravoslovnih spisov, zlasti še njegovega čisto zgrešenega traktata »Farbenlehre«, je učeni predavatelj z raznimi citati dokazal, kako blagodejno je Goethejevo naravoslovno mišljenje oplodilo njegovo pesniško stvarjalno delo. Znanstveno zasnovano in formalno lepo podano predavanje je zbudilo žao zanimanje pozornih poslušalcev. u— Dve sestri obenem na mrtvaškem odru. Porcčali smo že, da je v Ljubljani, v Vegovi ulici, umrla mestna učiteljica Fani Lundrova. Pokojnica je živela v p. pri svoji sestri Karli vdovi Stresovi. Bila je hči pokojnega nadučitelja Frana Lun-dra na Raki, kjer je sama dolgo učitelje-vala, dokler ni bila imenovana za mestno učiteljico na dekliški csemrazrednici pri Sv. Jakobu v Ljubijana. Tu je po 35 letnem službovanju stopila v pokoj. Lani februarja je še doživela svoje 70. leto, potem pa po silnem razburjenju zaradi neke pomote sredi noči zaiela naglo hirati in je v ponedeljek popoldne izdihnila. Ista po-ne>čna pomota je postala usodna tudi njena mlajši sestri, 63 letni Karli Stresovi, bivši poštni uradnici v Ljubljani, vdovi po nad učitelju? Porušeni živci so bolehno ženo vrgli na postelj in tako sta ležali dve smrtno bolni sestri skupaj in končno skupaj umrli. Karla Stresova je izdihnila nocoj, ko je v sosednji sobi ležala sestra Fani na mrtvaškem odru. Tako je šei \'čeraj. v sredo ob 15., Fanin zadnji iz-prevod na pokopališče na Viču, danes pa pojde Kariin istotjakaj, kjer počivata že njun cče in mati Franja. rojena Govekar-jeva. Obitelji in sorodnikom tuell naše sožalje! u— N°va grobova. Po. dolgem in hudem trpljenju je preminila učenka 3. razreda 2. ženske realne gimnazije gdč. Vla-sta WohJnz. Za njo žalujeta oče, mati in drugo sorodstvo. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob 15. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Zagorju ob Savi je umri zdravnik dr. Tomo Zarnjk. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v četrtek ob pol 16. na župnijsko pokopališče v Za- i gorju. — Pokojnima naj bo ohranjen blag i spomin, užaloščenim svojcem pa izreka- i mo naše iskreno sožalje! u— Petdesetletnico praznuje danes v krogu svoje ženke Milje in sinov-dijakov : Staneta in Saše Stane Stanič, progovni nadzornik na dolenjskem kolodvoru. Rodom iz Kanala ob Soči je ohranil vse značilnosti svojih staršev: pridnost, delavnost, ljubezen do zemlje, vrta, malih žival; in čebelic, kar mu je v odmoru za oddih. Naročnik vseh naših listov je ljubitelj lepe knjige, kar priča njegova izbrana knjižnica. Priljubljen in spoštovan je od svojih predpostavljenih, enako cd njemu podrejenih. Njegova roka in srce šta vedno odprta za vsakogar, ki išče pri njem pomoči in nasveta v težkem položaju. Možu-poštenjaku želimo, da bi v trdnem zdravju dočakal mnogo zadovoljnostl v svoji družini, ob cvetočih gredah in polnih panjih. u— Najvišje prodajne oene za cvetje je po odredbi pokrajinskega predsednika odobrila pokrajinska uprava takole: domače krizanteme v šopkih po 8 komadov 4.50 lir aa šopek; pri vrtnarjih vzgojene domače krizanteme po velikosti 3 do 5 lir komad; brez umetnega vrtnarenja vzgojene domače krizanteme po 3 lire za komad; mahonijeve vejice do 50 cm dolge po 0.50 lire; nad 50 cm dolge mahonijeve vejiice po 1 liro komad; kmečki zeleni venci, navadni po velikosti 3 do 5 lir komad. Cene se razur.ejo za blago na stojnicah, cenik pa mora biti kupcem vidno nabit v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen bo kaznovano po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. Jan. 1942, »Službeni list« št. 8/42. u— Tvorniški objekt »Sekoteksa« po<| streho. V Zgornji šiški. blizu ceste, ki gre od remize proti gozdiču v Klečah, so letos poleti zapeli krampi in lopate. Začeli so pripravljati ozemlje in kopati temelie za novo tvorniško zgradbo tekstilne stroke. Poslopje gradi »Sekoteks«. Stavbna dela so napredovala tako daleč, da je precej dolgo poslopie, zasnovano v železobe-tonu, dozidano in tudi pokrito. Tvornica ,1e na oko prav čedna, svetla ln prostorna, k nji pripadajoče ozemlje pa ji jamči razvoj tudi za primer, če bo treba podjet- — tako bi lahko imenovali ^JUTROV" RAZGLEDNIH veliko sodobno časopisno publikacijo zabavne in poučne vsebine, ki bo izšla proti koncu leta v velikem formatu in na 300 straneh. V njej bo zbranega toliko zan'mivega gradiva, da bo vsak čitatelj našel v zborniku svoje NAJPRILJUBLJENEJŠE ČTIVO. i Od resnega do zabavnega, od zanimivega j in poučnega do kratkočasnega berila: od i leposlovja do tehnike, od potopisov do naj-' i različnejših zanimivosti z vseh področij j človeškega ustvarjanja, od domačih do tuj:h zanimivosti, vse boste našli v tem zabavnem in poučnem PESTROPISU, ki bo vsakogar presenetil po svoji zunanji opremi, velikem formatu in pisani vsebini. „JUTROV" RAZCLEDNHC bo vaš stalni ln najboljši PRIJATELJ. Cena bo zmerna. — Podrobnosti o tem pozneje! Podlago za domačo knjižnico « najbolj poceni ustvarite Ce se naroČite na Knjižno zbirko »Dobro knjigo«. Vsi njeni romani so takt. Oa Jih boste radi vedno na novo iemali v roke. Vsak mesec izide po ena knjiga. Povprašajte v opravi »Jutra« ln »Slovenskega naroda« v Narodni tiskarni.' je razširiti, če pojde vse po sreči, bo zgradba do božiča toliko dcgotovljena. da bo kmalu nato omogočeno obratovanje. Za zaščito pred letalskimi napadi morajo biti podstrešja v notranjem okolišu mesta popolnoma izpraznjena. Hišni starešine naj jih večkrat pregledajo, 6e so gospodarji in stanovalci ustregli tem predpisom. u— Vremenski preobrat smo doživeli v noči od torka na sredo. V torek čez dan je bilo še prijetno toplo in sončno vreme. Zabeležili smo 20.4 stop. C. Popoldne pa je začel veter zganjati oblake. Noč je bila južna, neprijetno mlačna. Barometer je ponoči padel na 761 mm, proti jutru pa se je spet dvignil. Jutranja temperatura je bila 9.6 stop. C. Rahlo je deževalo ln ej potem še vse dopoldne rosilo. u— Z otroškega Igrišaa. Prejeli smo: Idilično sliko na tem prostoru izpopolnjuje tropa ovčic, ki se pasejo po igrišču ln v okolici. Najmanjši imajo z njimi veliko veselje. Manj lepa slika pa je bila v ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah, ko je gi-uča mladih fantalinov, starih 8 do 12 let. podila živalce križem po igrišču in bližnjih travnikih, tako da so zbegane ovce divjale kot divje koze v pogonu. Sploh prihaja sedaj, ko se začenjajo šole, na igrišče nepoklicana mladina, ki dela škodo in moti mir. Treba bo poostriti nadzorstvo. u— Popravila potrebna ograja. Na Hribarjevem nabrežju pri čevljarskem mostu jc pred prvo vrbo odstranjen prečni drog od ograje ter je nevarnost za mimoidoče, zlasti za mladino, da kdo ne omahne v strugo. Ustanovo, ki ji je poverjena skrb za varnost, prosamo, da poskrbi za popravilo ograje. u— Hišne starešine protiletalske zaščite z izkazrrcami št. 1200 do 1800 (številka je na desnem gornjem robu izkaznice) opozarjamo na obvezni sestanek, ki bo v četrtek, 28. t. m., ob 16. v frančiškanski dvorani. Tega sestanka naj se udeleže tudi zamudniki pivih dveh skupin, torej hišni starešine z izkaznicami od 1 do 1200. u— Obiščite razstavo GOrjup^lh umet-niših del v Selenburgovi, ul. štev. 1. Razstava bo trajala c'o 31. oktobra. u— Nesreče. 6 letnega sinčka delavca Matevža Vajdo iz Ljubljane je električni tok ožgal po desnici. 60 letni mizar Ivan Rahne iz Ljubljane se je potolkel po glavi. V levico se je vsekal 17 letni dijak Branko Detela iz Ljubljane. 9 letna hčerka zasebnice Anica štrukljeva iz št. Vida nad Ljubljano pa si je pri padcu zlomila levico, žrtev tramvajske nesreče ie postala na šmartinski cesti 75 letna oc-sestnlca Marija Kovačeva lz Ljubljane. Tramvaj jo je podrl jn ji prizadejal precej hude poškodbe, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico. u— Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti se bo začela v četrtek 28. oktobra. Zato naj vse učenke v četrtek ob 14 pridejo v šolo na Prulah. od tod bodo pa skupno odšle v meščansko šolo na Vič k rednemu pouku. u— Dentist F. Palovec zopet redro ordlnira od 9 do 12 ln od 14 do 17. Kongresni trg 14. u— Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti zneva sporoča mojstrom m vajencem, da se je začel redni pouk v poslopju IV. ltudske šole na Prulah. Pouk je vsak torek ln vsak četrtek ob 13 30. u— Zadružna hranilnica v likvidaciji, Ljubljana, Dalmatinova ulica. Izplačuje od 1. novembra 1943 dalje ob uradnih urah svojim vložnikom na hranilno knjižico in tekočem računu 50 (petdeset) % kvoto. u— Vaš radio aparat prodaste najhitreje ln najboljšo, ako ea Izročite v lcomisl>ko prodajo tvrdki EVEREST. Prešernova 44. u— Jezikovni tečaj vseh modernih jezikov za vse poklice po hitri metodi. Dopoldanski ln p >-poldanski tečaji. Vpisovanje dnevno na Miklošičevi cesti 22a/I, Delavska zbornica. u— Pomoč pri učenju nudimo d jakom(-injam) gimnazij ln privatistom. I.judskošolski tečaj. Vpisovanje dnevno — Lichtenturnov zavod — ali Miklošičeva 22a'l, Delavska zbcrnica. u— Dijake-injc vseh srednjih, strokovnih in ;»K-scansKin šot opozarjamo na neš spec'alni najuspešnejši pouk iz vseh zaSeljenih predmetov. Ločeni oddelki po rezredih ln predmetih. Poučujejo gimnazijski profesoril. Vpleovanle vsakodnevno. Informacije: Specialne instrukcije za srednje šole. Kongresni trg 2. v šolskih prostorih Trgovskega učnega zavoda. u— Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanja letos v zgodnjih popoldanskih urah. ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen. Pouk lz vseh trgovskih predmetov. Vplsovanle do 31. oktobra. Informacije - prospekte daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod, Kongresni trg št. 2/H. u— Ni Vam treba čakati v vrsti za popravilo Vašega radio aparata, ker ima tvrdka »Everes'« veliko število nalboljšlh mehanikov ln Vam bo izvršila v«a popravila na Vašem radio aparatu strokovno, solidno in hitro. Poslužite se torej tehnične delavnice »Everest-servisa«. Prešernova ulica 44, s katero boste gotovo zelo zadovoljni. u— Opozarjajo se vsi imetnili nalivnih peres, da ima tvrdka »E^erest« še na zalogi rezervna peresca, ki so precizno izdelana iz najboljšega materiala ter docela odgovarjajo kakovosti zlatih peres. Na zalogi tudi specialna kopirna pe-refft za kopirno knjigovodstvo. Lluhljančanl, pohitite, dekler traja zaloga! »Everest«, Prešernova ulica 44. —u Učbenik za angleški tezfk. ki ga Je priredil univ. lektor prof dr. Janko Kotnik, bo Izšel začetkom prihodnlega meseca v založbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učbenik v Imenovani knjigarni (Selenburgova 3) v naprej naroči do 30. oktobra t. 1- ga dobi ea 50 lir. , u— »Knjiga o džungli«, slovito Kipllnerovo de-Io, je pravkar izšla v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, v prevodu Ivana Baukarta in v opremi inž. arh. Gasparija. Knjiga Je posrečeno Ilustrirana ter Je nad vse privlačno čtlvo za 6tare tn mlade. Dobi se pri založnici v Selenburgovi ul. 3 ln v ostalih knjigarnah. | u— Povest »Petrinlta« Ivana Maličiča, t! lz-iuc aiCJ .k.t—nj iiu VoOHi-j-ai Knjigami, je močno ln prepričevalno pripovedno delo, obrav-navajoče za vsak narod tako važni problem zemlje in družine. Ljubitelji Izvirne slovenske knjige. včlanite se taicoj v Vodnikovo družbo! u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v LJubljani je po-- ontl »Ear.iski kroie"t v Ljubljani« 160 lir v počastitev spomina pek M-"ličeve. Pjdp^mo društvo 62 blagim daroralknm najsrčnejše zahvaljuje. u— Društvu »Dom slepih« v Ljiib'jini so poklonili sostanovalci hiše Tabor 5 l'r .100 (sta) v spomin na blagopokoino upokojeno učiteljici Cospo Sveti ič Ivanko, kot preostanek cd venca. Iskrena hvala. u— Stvari iz šole pri Sv. Jakobu naj ljudje, ki imajo še shraniene, takoj prineso nazaj v mestni šolski ort-e'.: v Tur'ašk! palači v Gospos":! ulici 15. ali pa jih naj tam tak.-J mzr.nr.ljo. da se i-oz-nejo kazni za tatvino, ker so vsa imena znana. iz Gorenjskega Stoletnico rojstva je te dni praznoval . koroški kmetovalec Jožef Gianig iz Za-gorice v Zgornji Mel-ski dolini. Boril se je pri Kustcci, potem "je bil dolga leta župan v domači občini Ob stoletnici je bil deležen številnih čestitk. Učlteljstvo velikovskera okrožja je prvič v tem šolskem letu zborovalo v Pli-berku. Major Maier-Kaibitsch je govoril o borbi med nemštvom in siovanstvom. v kateri je južnovzhcdna Kore>ška vedno stala v prvi fronti. Okrožni vodja Grum je predaval c- vzgoji mladine na meščanskih šolah. Posebno zanimiva so bila izvajanja ravnatelja Srebrniga. okrožnega poročevalca za rejo sviloprejk. Ravnatelj Biirger je podčrtaval zgledno delo kmetijske poklicne šole na Koroškem, vladni svetnik G:rnig pa je razpravljal o šolskih vprašanjih. Izredni sadjarski uspehi. Celovški dnevnik je pred dnevi zabeleži, da je neki sadjar v saškem mestu Ziezarju vzgojil jabolko, težko pol kg. Pa se je oglasila celovška družina Eggerjeva. kateri je uspelo, da je na komai 1000 kv. metrov pre>stornom vrtu vzToiila enaka jabolka. Petletna jablana ie let»os rodila 20 jabrlk v teži od 40 do 45 dkg. Razen, tega ima družina žlahtno hruško, ki je letos rodila orjaški sad, težak 72 dka\ Družina ni vrtnarska po poklicu, marveč je zgolj s skrbnim elelom dosegla take uspehe, ki kažejo, kako ugodna je koroška dežela za sadiarstvo. Dve hudi prometni nesreči sta se primerili v Celovcu. 20 letna Gusti Wieser-jeva je na prelazu prišla pod vlak ln je bila na mestu mrtva. 54 letni nameščenec šimen Koban pa je bil zadet od tramvaia in je obležal nezavesten. Leži v celovški bolnišnici. Iz Hrvatske Teden oboroženih sil. V času cd 10. do 17. t. m. je bil v Zagrebu teden hrvatskih oboroženih sil. Otvoril ga je s svojim nagovorom po radiu vojni minister general Fridrih Navrat'1. Vse dni so se vrstile prireditve za vojake, ranjence in meščanstvo. Svečanosti je crganiziral vzgojni odsek vojrega ministrstva s sodelovanjem znanih gledalskih in radijsk'h umetnikov. Tudi časopisje je 'hrvatsk m oboroženim silam posvetilo celo vrsto člankov. Teden oboroženih sil se je končal z mimohodom zagrebških edinic, ki je bil v nedeljo, 17. t. m., ob 6. zvečer na Jelačičevem trgu. Razstava hrvatskih umetnikov. V nedeljo, 10. t. m., je bila v prostorih Umetniškega paviljona v Zagrebu odprta tretja razstsfva hrvatskih umetnikov. Otvcril jo je presvetni min'ster dr. Starčevič. Na raz. stavi sodeluje 46 slikarjev in 10 k parjev s 165 umetniškimi deli. Vstopnina na razstavo, ki to trajala do 31. t m., znaša 50 kun. za dijake pa 20 kun. Nemški poslanik za Rdeči križ. Ob priliki tedna Rdečep-a križa je nemški poslanik v Zagrebu Sicgfiied Kasche izročil v roke predsednika hrvatskega Rdečega križa 30.000 kun kot svoj dar. Rehabilitacija polkovnika Rolfa. Hrvatski listi eo objavili Poglavnikovo odredbo, po kateri 'se ustaškemu polkovniku To-mislavu Rolfu vrača čin in je spet sprejet v ustaške vrste. Zadu£nica za Slavkom Paarom. Dne .8. t. m. je b la v Zagrebu zadušn ca ob obletn'ci smrti domobranskega topniškega stotnika Slavka Paara, ki je umrl za ra-rami izpred Stalingrada. • Poštni promet s Splitom. Glavno ravnateljstvo za pošte, brzojav in telefon je objavilo: Dne 9. oktobra je bil vzpostavljen reeini poštni promet s Splitom. Do nadaljnjega se morejo v Split pošiljati samo navadne in priporočene pisemske pošiljke. Delovni čas v osijeških podjetjih. Zaradi štednje z elektriko je mestno poglavarstvo dovolilo trgovskim, obrtnim in industrijskim podjetjem, da *majo svoje poslovalnice odprte cd 7.30 do 14.30. Cena in žganja v Mo»taru. Pred mesecem dni je mestno načelstvo izdalo nov cenik za pijače. Za vino je določena cena na debelo 160 in na drobno 200 kun liter. 25 odstotno žganje stane na debelo 410, na drobno pa 450 kun liter. Veliko gob je letošnjo jesen tudi na zagrebškem trgu. Kmetje so na Zagrebški gori in okoliških hribih nabrali velike količine gob. Z ozirom na precejšnjo ponudbo so cene še vedno visoke, in sicer od 80 do 130 kun kg. časoptsi pišejo, da je bilo letos gob toliko, da jih je človek, kj pozna kraje, kjer rastejo, lahko nabral 20 do 30 kg na dan. žrebanje V. kol« drž. ra^re^ne se je pričela v soboto, 9. t. m., v novih prostorih na Jelačičevem trgu 3. Oprostitev kazni, izrečenih od Italijanskih sodišč v šibeniku. Na predlog prjvo. sodnega ministra je Poglavnik podpisa! uredbo o oprostitvi kazni, izrečenih od italijanskih izrednih 'n vojaških sodišč v fii-bemku. Seznam, ki ga objavljajo zagrebški I sti, vsebuje 122 oseb, ki s:> bile obsojene z:radi članstva pri subverzivn'h orgar.lza-c jah, zaradi posesti orožja, zaradi prekrškov vojaških predpisov in zaradi drugih prestopkov lažjega značaja s; Nareuoa o trgovini s sadjem S-ratrajoi .m potrebno, ureo ti trgovino » iadjvn je štt pokraj n&ke uprave v Ljubljani na p .Jlag- člena 1 razglasa vrhovnega komisarja z dne 20f septembra 1943, št. 1, i*dal naslednjo odredbo z dne 26. t. m., ki je' & tem anem stopila v veljavo: Nakup in proelaja sadja (svežega in suhega), j domačega prki-lka :n uvoženega, sta v Ljubljani dovoljena edino tvrdkam, ki imajo obrtno pooblastilo n dobč za to še oaobrenje Prevoda Za prevoz sadja v kol činah nad 10 kg je potrebno dovoljenje Prevoda. Nadzorstvo nad trgovino in razdeljevanjem sadja vodi Prevod, kj se obenem pooblašča, da izda izvršilne predp ^e k tej nareobi. Prekrški te naredbe kakor tudi izvršilnih predpisov, ki se :zdajo na osnovi te naredbe. sc kaznujejo z ueniimo globu 50 000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V težjih primerih se lahko združ ta obe kazni. Razen tega sc v vsakem primeru odred: tudi zaplemba biaga. Gospodarske vesti •» Ureditev obmejnih posestnih ednošajev ob nemško-lirvatski meji. V hr^atokih Narodnih novinah je bil nedavno objavljen poziv, lastnikom zemljišč v nemškem obmejnem območju glede prijave teh zemljlič. Po določbah nemško-hrvattke pogedbe z dne 16. eprila 1943 so zemljišča na nemški strani 15 kilometrskega obmejnega pasu med Savo lu nemško-italijansko mejo, ki so hila last hrvatskih dvolastnikov. preš a 16. aprila t. 1. v last nemške države. Prav tako. so prešla zemljišča nem=kili državljanov v hrvatskem obmejnem pasu v lastništvo Neod'l ne Države Hrvatske. Izjeme veljajo samo 78 zemljišča v vzhodnem delu države med staro hrvat-sko-štajersko ln sedanjo hrvatsko-nemško mejo do madžarske meje ob Sotli. Zemljišča v okrožjih Trbovlje ln Brežice so nemški oblastva že prevze'a 5. julija, ostala zemljišča na prrrz*-mejo 1 d?cerr.hra t. 1., razen zemljišč v za sadnem odseku Drave do petoka Pcšalitve. ki bodo prevz«ta eno leto no končani vo ni in jih zato lahko uživajo dosedanji lastniki. Vsi oni. ki bedo na ta nač!n izeubill zemlllšča na področju štajerske bodo dobili odškodnino v naravi na področju Hrvatske. Popis in cenitev neprem(čnin in premične imovine izvrši na mestu samem nem-ško-hrvats-ca komisija v Mariboru, pri čem»r so lahko nazoči dosedanji lastniki. Zato so bili pozvani vsi rio«edanii lastniki, ki so priradnfki Neodvlsre Drža-e Hrvatske in star.ujelo aH imaio sedež izven Nemčiie. da v 30 dneh pr 1 a vi Jo Zavodu za k^i^^^acijo v Za'ogu p^datVe o omenjenih zemljiščih. ŠPORT Sportcrki ca jrotoraiip v 'tujko Nasprotniki v stadionu — zavezniki v boju Berlin, 14. okt. DNB. Spričo gesla o totalni vojni se je tudi nemški šport umaknil v ozadje ter se danes ljudje posvečajo telesnim vajam in prireditvam samo še toliko, kolikor so v telesnem ali duševnem po-gledu rir narodove moči v boju za obstanek. Tako je s športom že leto dni. V zadnjih tednih so ta načela prav tako ostala v veljavi, pač pa so nemški športniki izkoristili ugodne prilike, ki niso zahtevale nikakih organizacijskih naporov, da so pomerili nemške moči v mednarodnih tekmah. Zakaj nedvomno je, čeprav so se nanj ozirali šele v dTugi vrsti, da le mednarodno merjenje sil lahko obdrži lastne zmožnosti na primerni višini. Da pa je to Nemcem uspelo, kaže pomemben neodločen izid nogometne tekme med reprezentanco mesta Berlina in slovaško državno enajstorico ter nepričakovano velik uspeh nemških lahkoatletov Bongena in Schlundta v boju proti močnim Madžarom na njih lastnih tleh. Ostali preizkusi nemških sil z drugimi narodi so bili: obisk na Švedsko potujočih madžarskih teniških igralcev v Berlinu, obisk bratislavske nogometne enajstorice v nemški prestolnici, kratko potovanje nemških nogometašev SK Dresdena v bližnjo Bratislavo in prijateljsko gostovanje nemških lahkoatlefeov na Madžarskem in v Rumuniji. Kot uspeh sploh niso pričakovali »zmag« v predvojnem smislu besede, ker so poslali na tekme le majhna odposlanstva. ki se nikakor ne morejo primerjati s prejšnjimi državnimi reprezentancami. Primerjanje uspehov pa je postranskega pomena v primeri z važnejšo nalogo nemškega športa, ki si jo je zastavil in tudi izpolnjeval že od nekdaj. Na velik propagandni pomen športnih uspehov v tujini so bili Nernci že od nekdaj pozorni in tudi dones je šport najmanj tako važen kakor je bil v miru. Šport pogosto ustvarja prisrčne odnose s tujino, ki bi jih sicer nikakor ne bilo mogoče ustvariti. Ne trdimo preveč, če nemškemu športnemu odposlanstvu ne glede na njegov uspeh ter na njegovo zmago ali poraz priznamo vsaj isti pomen kakor koncertni turneji vsakega orkestra. To lahko storimo kljub priznanju prvenstva duševne kulture ž« zaradi velikega števila gledalcev, ki s svojo udeležbo dvignejo propagandni uspeh take prireditve. Vrednost takega gostovanja pa se še poveča, če pride^do pravega stika z Občinstvom, kar se je zgedilo v Temešvaru, kjer so startali nemški lah-koatleti skupno s pripadniki nemške narodnostne skupine v Rumuniji. Teh velikih propagandnih možnosti Nemci ne bodo nikdar prezrli ter jim posvečali največjo pozornost, zlasti še, če jih lahko dosežejo z malenkostnimi sredstvi, kakor je bilo to na primer v Budimpešti in Bukarešti. Divji kostanj — krmilo Divji kostanj poznamo vsi, saj raste sko- i raj v vsakem večjem kraju, po drevored h ali javnih in zasebnih nasadili Sad divjega kostanja poznajo sicer več ali manj tudi 1 naše gospodiEje kot dobro, predvsem pa pcceni pralno Bredstvo za čiščenje raznih oblačiln h predmetov. Manj znan je kostanj kot krmilo. Pri nas so z divjim kostanjem krmili divjad in ga v to svrho nakupovala razna lovska združenja. Zaradi njegovega trp. kega in grenkega okusa ga naše domače živali — z izjemo koz — v svežem staniu ne jedo rade. Spričo tega kostanj melje-mo in nato 3uširno. S tem pndob.mo uporabno in vzdržno krmo, ki je boljša kol je na pr. želod, s katerim uspešno pitamo prašič?. Kemični sestav v neolupljenem stanju zmletega in pc sušenega divjega kostanja je po araliz' M. Klinga naslednji: vede 11.6 odstotka, pfoteina 2.2. masti 6.1, drugih nedušičnatih prebavljivih hranljivih snovi 64 cdst., balasta 5.9 in pepela 3.3 odstotka. Divji kostanj vsebuje potemtakem razmeroma malo prote'na in masti, je pa bogat na drugih hranljivih brezdušičnatih snoveh, ki šesto ji jo v glavnem iz- Škroba in sladkorja. Prebavljivost je — po navedbah omenje. nega avtorja — zadovoljiva. Masti je pre- bavljive 85 cdst., proteira samo 60 odst., ostalih snovi pa 93 odst. Divji kotanj vsebuje tudi nekaj apna (0.1 odst.) in pa 0.8 odst. fosforne kisline. Ker vsebuje divji kostanj precej tanina, ima grenak okus in zapira. Zategadelj zdrob posušenega divjega kostanja spočetka živali nerade jedo. Ko pa se ga pr.va-d jo, ga žro celo slastno, posebno če hra. no primemo osolimo. Najbolje krmimo z divjim kostanjem z dedatkom drugih, na beljakovinah bogatejših krmil. Krmljenje z zmletim divjim kostanjem v posušenem stanju se je prav dobro obneslo pri vseh vrstah živali. Krmiti ga smemo molznim kravam do 5 kg dnevno pri teži 500 kg, kozam in svinjam pa p> pol kg dnevno. Zelo uspešro lahko z njim krmimo tudi perutnino, tako da ga predhodno nekoliko ovlažimo in zgnetemo z drugo mehko krmo v bolj suhe cmoke. Lani je bilo na pobudo društev rejcev malih živali nabranega v Ljubljanski pokrajini okoli 40.000 kg kostanja. Od tega je bila primerna količina predelana v zdrob. ki je omogočil malim gospodarjem in gospod'n jam prehrano kokoši, kuncev, koz, pa tudi pujskov. Tudi letos aaj rejci pa tudi drugi ljudje ne epuste nabiranja divjega kostanja, ki je uporabna in vzdržna krma. ŽIMO ZA ŽIMNICE NUDI NAJUGODNEJE IZ LASTNE NAJMODERNEJŠE HIGIJENSKO UREJENE TOVARNE iii m M ^ MILAN JAGER Tovarna: FUŽINE Jp||«i Prodajalna: Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 SČETKARSKE IZDELKE VSEH VRST NUDI NAJUGODNEJE — NA DEBELO — IZ LASTNE TOVARNE Obvestila Rdečega križa Poziv za bolničarski odn. samarijan-ski tečaj. Slovenski Rdeči križ priredi tečaj za bolničarje odn. samarijane. Namenjen je predvsem mlajšimi moškim, ki še niso po svojem poklicu ali po dodelitvi zaposleni v zdravstveni odn. zaščitni službi in imajo veselje do tega posla ter želijo, da nudijo bližnjemu v nesreči svojo pomoč. Vabimo predvsem gg. medicince- Prijave sprejema vsak delavnik razen ob sobotah med % 15. in »/s 18. uro Slovenski Rdeči križ v sobi štev. 7 mestnega fizikata v Mestnem doinu. Tečaj se bo pričel predvidoma v začetku novembra ter se bo vršil v večernih urah. Pri vpisu se bodo dajala natančnejša navodila. Tečaj za ženske bo aiecHJ v kratkem. • V skladišču paketov, Kotnikova 16, se naj oglase osebe, ki so oddale pakete za naslednje intemirance: Čepon Ivan, Sterle Stanko in Meden Anton. Tamkaj se naj javijo od 23. i. m. dalje G6ebe, ki so oddale pakete za cdpošiljatelje iz naslednjih občin, odnosno krajev, ter imajo v rokah prejemna potraila za nje: Logatec. Rovte, Rfikek, Planina, Unec, Ivanje selo, Cerknica, Grahovo, Begunje, Martmjak, Nova vas pri Rakeku. Stari trg pri Ložu, Lož, Nemška vas. Paketi odpošiljalcev iz okrajev Novo mesto, Kočevje in Logatec se bodo vračali od-pošiljalcem ali onim, kj imajo prejemna po trdila za nje v rokah, samo do vštetega zadnjega dne tega meseca. Preostali paketi se bodo potem komisionelno odprli in njih vsebina, kj se deloma že kvari, porabila za pomoč povratnikom. V pisarni S.R.K., Gosposvetska cesta 2, IL, naj se zglase zaradi paketov, katerih številke so navedene pn imenih: Požar Pavla 67, jMazi Marija 82. Žlogar Marke, 141, Drobnič Ana 168, Habič Janez 202, svojci Zavbija Pavla 207, Župca Antona 212, Oblaka Ivana 216, Ivana Udoviča 221. * Zahvala. Zolo izdatno vsoto je poklonila Slovenskemu Rdečemu križu tukajšnja veletrgovina Gregorc m Co. Nadalje so darova.li Slovenskemu Rdečemu križu: Tvrdka Ogrin, Laverca 1900 Igr; Infekcijski oddelek Splošne bolnice v Ljubljani namesto venca na grob sestri A. Korenič 200 lir; g- šibenik Filip, trgovec 300 lir; Jenko Avgust, zasebnik 1009 lir; uradni štvo Prevoda, sofoa št. 10 220 lir in še več drugih neimenovanih. Družina Josipa Hafnerja je polil oni! a Slov. Rdečemu križu namesto venca na grob g. Marinka Jožeta 150 lir. Gosp. Ušlakar Ivan je poklonili Slov. Rdečemu križu namesto venca na grob g. ravnatelja Dcklerja 150 lir; g. dr. Perko Milan pa 200 lir r.ame?to venca na grob g. Marinka Jožeta. — Prisrčna hvala! Na poziv Slovenskega Rdečega Križa za pomožno akcijo povratnikom so se odzvali že prvi darovalci. Med drugimi So daroval! večje vsote: g. Koder Fran, odvetnik, in soproga Marija v počastitev spomina pokojne ge. Seme Amalije znesek L 300.—; daije tvrdka Sekoteks L 1000.—; gg. Kastelic Pe ter. trgovec. L 500.—; Čeme Ludvik, zlatar, L 300.—; prof Kopvlov Aleksej L 100.—, Umek Lilijana. zasebnica. L 200.—; neimenovani po dr. Fettichu L 323.—. Darovalcem prssTčr.a hvala! Slovenski Rdeči križ se najlepše zahvaljuje tvrdki Souvan iz Ljubljane. Mestni trg, ki nam je kot prva podelila zefc znaten prispevek za socialno pomoč. Naj bi plemeniti da- iwaJec našel še mnogo posnemalcevl * Slo«v. Rde« križ p*%«ča: OMeaefc za poizvedovanje se je preselil v Narodni dom, glavni vhod- Kdor torej za kom poizveduje, se naj zgfcsi tam. Glavna pisarna je še ostala na Gosposvetski oesti št. 2/2. B1SŽAVNCB GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 28. oktobra ob 16.30: Potopljeni s ali glično) kupim. Ponudite na ogl. odd. jntra pod »Primer- i no darilo«. 18841-7 j V KOMISIJ. PRODAJO sprejemamo fotoaparate, umet-nine. antikvi'<*e in druge predmete. Parfumerij« »V"- : nus«. palača B«'n. 18537-7 PNEUMATIKE in zra'ntce za kol'Sa. kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačam«. 18728-7 j LUTZ PEČ novo al: malo rabljeno, takoj; kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lutz peč«. 18730-7 SVEŽO DETELJO, korenje in peso kupuje Zego-za. Gallusovo nabrežje 33. j 188j$-7 KUNČJE IN ZAJČJE KOŽICE TER VOLNO kunuje 7/egoz* n« Gallusovem nabrežju 33 sam" vsak petek. 18839-7 BELE SNEZKB št. 24 za triletnega otroka. kupim. Videč Javornikova 3. H. nadstr. 18834-7 SLADKORNO PESO krmilno pes1, kormje, repo in gnoj. kupim. Ponudbe na og). odd. Jutra pod »Ali zamenjam«. 18794-7 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod 1 »Kolo«. 18790-71 PARCELO I LEPO SOBO 823 m3 veliko za enorud- z l ali 2 posteljama, kopn.1-stropno vilo prodam. Lega "ico, ev souporabo kuhinje, odlična, sončna in brez oddam. Istotam o ld;im Ofireui-prahu. Ponudbe pod znač-lljen kabinet Na-Iov v vseh ko »Pri Taboru« na ogl.1 poel. Jutra 1)8811-28 odd. Jutra. 18822-20 OPREMLJENO SOBO LEPA PARCELA I* , Pr!«'bnlnJ rxvhodom- . ^ oh prometni žili. naprodaj le ;«k-33 :yw-->;r LEPO SOBO i -ra^^.M| " j prazno, parket rano. oddam v i ? P' središču m »rta. Naslov v vseh i l?l i lili fl I il !p°s1- Ju'ra. IWWlliJ—l I SOSTANOVALCA. ' ' ™ | sprejmem. Naslov v vseh posl. »OBE Jutra. 188^6-23 i.sce trgovsko podjetje za ta oPRFVrriFMO soro ko;, po možnosti v središčni, «™EMLJENO SOBO m«-ra. 1 ^eiko a. 3 sob! za ,eJf •. TOnčn"% 6 soupombo ko. [jisarno cven . fidi kompletno stanovanje treh. štirih sob. delno za pisarne. Je! no za stanovanje 1vočlan.-ke družine. Ponudi'- n« ogl. odd. Jutra ood »Trgovsko podjetje«. 18700-31 a gJjJJjfifi OPREMLJENO SOBO veliko, s posebnim vh>iom painice, oddam, vseh posl. Jutra. Naslov v 18792-23 r/jA nmm •V najem VEČJE SKLADISCE zdmvo in šupo. lahko ločeno, vzamem v najem Pi-mene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začasno«. 187G3-17 IN DUSTRIJSt'"* t primernim zemljiščem, kupim. Ponudbe na ogl. odd. ( Jutra pod »Tovarna«. 18688-20 HISO Z VRTOM kupim au 400.000 lir. Ponud. | be na ogl oda. Jutra pod ' »Dom«. 18534-^0 I SOBO S PREHRANO iščem m. dve os»bi. r .->>•;:, aa ogi. odd. Jutra nod »Son. ce«. ' 18679-2?« SOBO z vso oskrbo, išče dijakinja trg. akadenrje. Nudi nekaj blizu gorenjskega kolodvor*, živeža.. Ponudbe na oddum gospodu. — Na=lov v logi. odd. Jutra pod >Nadzor-vseh posl. Jutri 18737-i! i?tv0<- 18995-28». DVE SOBI ddoma opremljeni event. s kuhinjo, souporabe ko-: painice, oddam. Ogledala! OČALA dopoldne. Naslov v oglas. or.m zgubila -f>. okt. v t.ram. odd. Jutra. 18784-23 va'u. Ker to mi drag spomin. OPREMLJENO SOBO ! prosim poštenega najditelja, v središču, oddam redne- da jih vrne pr<»ti dobri nagra-mu gospodu. Naslov v i*n'ate in se. miš. najceneje barva in ri«': Hairula Džomai Mestni trjr 11. 16904-37 STENICE, poigane, ščurke, zanesljivo uniči zavod za pok>>nfavanje in gMazn1 Zor Adolf. Tnvrflrjeva 4-ITL levo. 1S799-37 RDEČO DENARNICO % nakaznici za kurivo sem iznbila od Fiirovca do pošte. Poštenega najditelja pros:m, da iste vrne v nprav: Jutra. Prevodi, prošn.ie. prepisi, razmnoževanja. informnevje »SERVIS BIRO«, $elenhnr«rova nI. 4 tel. it. 2109 raz E: Kupujte svofe potrebščine pri naših oglaševalcih! «BBHBBBWnBII«B8ilWHBP = ZAHVALA Vsem, ki so ob boleči izgubi naše zlate mamice ERNE MODIC vdove višjega »odne-ja svetnika v pokojn in odvetnika z nami čutili; vsem, ki so jo spremljali k pokoju in ki so počastili nien spomin z venci in cvetjem, se iz srca toplo zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica bo dne 30. oktobra ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 28. oktobra 1943. MODICEVI in sorodstv o .•-U' -k. g^SsSŠSraSil^ti "ivX . • . . *"■ • '-'i** J.-V' * " ' irmr■■»—-------3&1 t Umrl sam Je aaš najdr&žj soprog, oče tn stari oče, gospod dr. Tome Zamik zdravnik Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 28 oktobra ob pol 4. popoldne na župnijsko pokopališče v Zagorjn ob Savi. Zagorje o/S., Ljnbljana, Zagreb, Kropa, 27. oktobra 1943. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Daphne (hi Wauiier: 23 FRANCOZOV ZALTV Roman »Ki ste jim prav tako natvezli isborijo?« »Da, milostiva gospa.« >Kje naj se preobleoem?« »Mislil sem, da milostivi gospe ne bi bilo narobe, če bi se preoblekla za kakim drevesom.« »Kako ste vise dobro premislili, William. Ali ste drevo že izbrali?« »Enega sem zaznamoval.« Cesta je delala oster ovinek na levo; spet eta se peljala po obrežni strani. Voda se je lesketala med drevjem. William je zadržal konje. NastavU je roko na usta in zakričal kakor morski galeb. Takoj mu je odgovoril podoben krik z brega, ki ga še ni bilo videti. Sluga se je spet obrnil h gospodarici: »Pričakuje vas. milostiva gospa.« Nato je potegnil izza vozne blazine staro obleko in ji jo vrgel čez komolec. »Katero drevo ste mislili. William?« »Tistega košatega tamle, milostiva gospa, hrast s širokimi vejami.« »Ali se vam zdim prismojena, William?« »Reciva — ne povsem nornjalna, milostiva gospa.« • »Občutek je kar prijeten, WiUiam.« »Tako sem zmerom gledal na to, milostiva gospa.« »človek je brezumno srečen, pa sam ne ve. zakaj — takisto nekako kakor metulj.« »Kaj veste o občutkih metuljev?« Dona se je obrnila. Pred njo je stal Wil-tiamov gospodar in zvezcval 1-ib'ško vrvi- co, ki jo je potegnil trnku skozi uho, prosti konec pa odtrgal z zobmi. »Zelo lahak korak imate,« je dejala. »To je od dolge vaje.« »Samo Williamu sem nekaj pripomnila.« »Zastran metuljev, se mi je zdelo. Po čem sklepate tako zanesljivo, da so srečni?« »Samo pogledati jih je treba.« »Mislite, ker tako plešejo na soncu?« »Da.« »In vam se zdi, kakor da delate takisto?« »Da.« »Torej se preoblecite. Graščakinje, ki pijejo z lordom Godolphinom čaj, nič ne vedo o metuljih, čakam vas v čolnu. V reki rib kar mrgoli.« Obrnil se je in krenil nazaj proti bregu. Dona je v varstvu košatega hrasta epustila belo svileno obleko z ramen in, na tihem se smejoč, oblekla drugo. Kodri so ji ušli izpod traku, ki jih je držal, in padli po čelu. Ko je bi3a nared, je dala obleko Wil3iamu, ki je stal pri konjih in gledal proč. »Midva pojdeva z oseko niz vodo. Wil-liam; jaz pa pridem od zaliva gor proti Navronu.« »Izvrstno, milostiva gospa.« »In vi me odpeljete domov, kakor da se pravkar vračava od lorda Godolphina.« »Da, milostiva gospa.« »Zakaj se muzate?« »Nisem vedel, milostiva gospa, da so se mi črte obraza v tem smislu spremenile.« »Lažnivec ste. Do svidenja.« »Do svidenja, milostiva gospa.« Vzdignila si je staro mušljinasto obleš ko nad gležnje in zategnila prepasko, da bi jo pričvrstila v pravi višini; nato je bosa odhitela pod drevjem k čolnu, ki jo je čakal ob bregu IX. Francoz je natikal črva na trnek; z nasmeškom jo je pogledal: »Vidim, da niste potrebovali mnogo časa.« »Saj nisem imela zrcala, da bi se zamudila pred njim.« »Zdaj razumete, kako preprosto postane življenje, če so take reči, kakor je zrcalo, pozabljene.« Skočila je v čoln in stopila k njemu. »Dajte meni, da spravim črva na trnek,« je rekla. Dal ji je vrvico, prijel za dolga vesla ln se spustil niz vodo, z očmi uprtimi vanjo, ki je stala zdaj v kljunu čolna. Z namršče-nimi obrvmi se je napeto poglobila v svojo nalogo in nerodno tipala s prsti po trnku, ker se je črv zvijal. Pritajeno je zaklela, vzdignila oči in ga videla, da se smeje.« »Ne posreči se mi in se ne posreči,« je nejevoljno dejala; »da bi le vedela, zakaj ni ženska v teh rečeh za nobeno cabo ?« »Takoj vam ga pripravim,« je rekel, »samo da sva nekoliko dalje spodaj v toku.« »A to ni st rokovnjaško,« • je odvrnila, »sama ga bom. Ne dam se posekati.« Nič ni odgovoril, le nekaj je zažvižgal predse. Ker je zdaj gledal proč od nje, opazoval let neke ptice in molčal, se je znova lotila posla. Mahoma je zmagoslavno vzkliknila: »Evo, vidite, nataknila sem ga.« Podržala mu je vrv pred oči. »Izvrstno,« je rekel. »Napredujete.«.Sklonjen nad vesh, je pustil čoln, da ga je neslo dalje. čez nekaj časa je vzel velik kamen, ki ji je ležal pod nogami, ga privezal na dolgo vrv in ga vrgel iz čolna; tako sta bila zasidrana. Zdaj sta sedela, ona v kljunu. on na srednji prečnici, vsak s svojo vrvico v roki. Voda se je nalahno kodrala; oseka je nosila s seboj majhne šope trave in posamezne liste. Zelo mirno je bilo. Voda je nate-zala tanko, mokro vrvico med Donin'mi prsti Kdaj pa kdaj jo je nestrpno zvlekla nazaj, da vidi, kako je s trnkom, a črv je bil nedotaknjen, le dolg kos morske trave se je bil obesil na konec vrvice. »Ne smete je soustiti povsem na dno,« ji je rekel. Potegnila j« vrvico nekoliko nazaj, nato ga je pogledala s koncem očesa. Ko je videla, da njenega ravnanja ne kritikuje. niti se ji ne mara drugače vsiljevati, ampak se mirno in zadovoljno ukvarja s svojim lastnim ribolovom, je spet spustila vrvico skozi prste. Opazovala je obris njegove < e-ljusti. njegova ramena. obliko njegovih rok. Ta čas, ko jo je čakal, je bil risal, kakor po navadi — vsaj domnevala je tako — kajti v zadnjem koncu čolna je videla med ribiškimi pripravami list papirja. Kazal je, zdaj že zamazano in mokro, naglo risbo morskega škrjanca- kako seda na blato. Pomislila je na svojo sliko, ki jo je bil napravil pred nekaj dnevi, in kako različna je bila od tiste prve, ki jo je takrat na kose raztrgal. Nova risba jo je kazala veselo in nasmejano, kako se sklanja čez ladijsko ograjo in posluša smešnega Pierra Blanca, ki poje eno svoj'h nemarn h pesmi. Kasneje jo je bil pripel nad kamin v svoji kabini in spodaj pripisal datum. »Zakaj je ne raztrgate, kakor prvo?« bila vprašala. »Ker je to tisto razpoloženje, ki sem ga hotel ujeti, da bi se mcgel spominjati nanj,« je bil odgovor._ »Kaj morem za to. Občutek je bil tako prelesten — to trzanje za vrvico. Tako rada bi jo bila dobila.« »Nikar se ne žalostite. Morda ujamete drugo.« »Moja vrvica je vsa zahomotar.a.« »Dajte jo sem.« »Ne — saj lahko sama.« Spet je prijel za svojo lastno vrvico. Dona se je sklonila nad mokro, brezupno zmešano vrvico na svojem krilu. Ta se je bila zahomotala v nešteto zank in vozlov; ko jo je skušala Dona s prsti razrahljat:, ■je postala zmešnjava še hujša. Obupano ga je pogledala; iztegnil -je roko in ji. ne da bi jo pogledal, odvzel kodrcijo. Mislila je, da jo hoče imeti za norca, vendar ni rekel besede. Naslonila se je v kljunu čolna vznak in opazovala njegove roke. ko so razvezovale zanke in zadrge v dolgi, mokri vrvici. • Daleč spodaj na zahodu je sonce črtalo proge čez nebo; na vodi so bila globoka mesta polna zlatega sijala. Oseka se je hitro umikala in grgrala čolnu okrog kljuna. Dalje tam na reki je bredel po blatu posamezen škurh; nazadnje se je vzpel v zrak, rahlo zažvižgal in že ga ni bilo. »Kdaj zakuriva ogenj?« je vprašala Dona. »Kakor hitro si uiameva večerjo.« »In če je ne ujameva?« »Tedaj ne bo z ognjem nič.« še mu je gledala na roke; kar čudno se ji je zdelo, kako se je vrvica spet poravnavala; rahlo zvito jo je vrgel čez rob čolna in ji dal konec v roko. »chriftlelter — Urejuje als Druckstelle — Za »Narodno