Odbor za sis socialnega skrbstva
Sredi julija je 10 RK SZDL razpravljal o formiranju republi-škega iniciativnega odbora za ustanavljanje samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva.
Kako oblikovati temeljne sa-moupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva v ljubljan-skih občinah in v mestu ter predlogi za ustanovitev inicia-tivnega odbora za ustanavlja-nje teh skupnosti, sta bili os-rednji točki dnevnega reda mi-nule seje sekcije za samoupra-vo v zdravstvu in zdravstve-nem zavarovanju pri MK SZDL. Na razširjeni seji sek-cije za zdravstvo in socialno politiko pri občinski konferen-ci SZDL Ceiiter, kjer so med prvimi ustanovili iniciativne odbore, pa so prejšnji teden že razpravljali o osnutku delovne-ga prograrna temeljne skupno-sti socialnega skrbstva v ob-čini.
Kakšen je torej delovni pro-
gram temeljne skupnosti soci-
alnega  skrbstva in katera so
• načela   v   družbeni   usmeritvi
razvoja socialne politike?
Osnovna izhodišča za raz-pravo in predloge za kar naj-boljše delovne programe je bi-la razprava IO RK SZDL o for-mlranju republiškega iiuciativ-nega odbora za SIS socialnega skrbstva; 62. člen nove sloven-ske ustavne namreč omogoča delovnim ljudem, da se tudi na področju socialnega skrbstva samoupravno organizirajo v In-teresne skupnosti, kjer na pod-lagl zakona o socialnem skrb-stvu z družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumom konkretno uveljavljajo načela vzajemnosti, solidarnosti in vse tiste kvalitete, ki jfli »vsebuje« socialistični humanizem. To pa pomeni, da je zagotovljena po-moč ogroženim posameznikom, družinara in vsem tistim obča-nom, kl zaradi najrazličnejših vzrokov potrebujejo družbend pomoč.
Podporo in smernice delov-nemu programu SIS socialne-ga skrbstva sta dala tudi VII. kongres ZKS — prl obravna-vanju socialnega razlikovanja v naši družbi poudarja, da je so-cialna varnost delovnih Ijudl zasnovana   predvsem   na  pre-
vladujoči družbeni lastnini pro-izvajalnih sredstev, na samo-upravljanju delavcev in njihovi solidarnosti. Na takšnih druž-benih osnovah in ob upošteva-nju ekonomske razvitosti Slo-venije bomo lahko ustvarili učinkovit sistem socialne var-nosti Ijudi, če bomo, k temu cilju usmerili vse ukrepe eko-nomske in socialne politike in — X. kongres ZKJ, Tu v svoji resoluciji nalaga komunistom, da se zavzemajo za to, da bi delavci v združenem delu in občani odločali in uresničevali socialno politiko v mejah, ki jih določata stopnja materialne razvitosti in medsebojna odvi-snost in povezanost ekonom-skega in socialnega razvoja.
Za zboljšanje življenjsklh razmer družine je pomembno, da delovni ljudje sami spremi-tijajo družbene odnose, ustvar-jajo razmere za odgovorno ro-diteljstvo, se zavezujejo za na-daljnjo graditev objektov za okrevanje in rekreacijo otrok in mladostnikov, za gradnjo domov in zavodov za duševno prizadete otroke in mladostni-, ke, za gradnjo domov za upo-kojence in sploh za večjo druž-beno skrb za življenje starost-nikov. Prav tako si moramo — nalaga program — prizadevati zboljšati razmere posamezni-kov in družln, ki si ne morejo zagotoviti svojega obstoja z de-lom.
Najpomembnejše sredstvo uspešne socialne politike je us-raerjanje splošne in družbene porabe na družbeno »občutlji-va« področja, kot so: vzgoja in izobraževanje, socialno skrb-stvo zdravstveno, otroško var-stvo itd.
Sicer pa je politika socialne-ga skrbstva neločljivo poveza-na z družbenoekonomskim raz-vojem in njen namen ni le ure-janje kritičnih razmer tistih občanov, ki sami niso sposob-ni preživljati sebe in svoje dru-žine, ampak je njen osnovni namen zagotavljati tako skup-no porabo in v taki višini, da
se lahko uresničujejo načela socialne politike. — Vsebine in oblike dela so-cialnega skrbstva: Na prvo mesto vsekakor sodi varstvo otrok in driižine — urejanje očetovstva in preživnin neza-konskib. otrok, mnenja ob do-delitvi otrok pri razvezah, rej-ništvo, delo z vzgojno ogrože-nimi in zanemarjenimi otroki, delo z mladostnimi prestop-niki, skrbništvo, posvojitve, skrb za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju tn različne druge oblike po-moči.
V drugo zaokroženo skupino, varstva odraslih pa sodi skrb za starostnike, urejanje druž-bene denarne pomoči, namesti-tve v dotnove za upokojence, nega na domu, delo z odrasli-mi neprilagojenimi osebami (alkoholiki, delomrzneži, odpu-ščenimi obsojenci, prostitut-kami...)
K vsebini in oblikl dela SIS socialnega skrbstva sodi tudi preprečevanje socialnih proble-lize in poročila o socialni pro-blematiki morajo pokazati naj-ustreznejšo smer, v kakšni ob-liki in kolikšnem obsegu se je mogoče lotiti urejanja negativ-nih pojavov; načrtovanje pre-ventivnega dela pa je možno y sodelovanju z vsemi dejavniki, ki imajo v svojih delovnih pro-gramih osnovno vodilo, skrb za človeka.
KAKŠNA JE STROKOVNA OSNOVA SOCIALNEGA SKRB-STVA IN KATERI SO OSNOV-NI SOCIALNI POJAVI V OB-CINI CENTER
Center za socialno delo v ob-čini Center je bil ustanovljen leta 1962. Od občinske uprave je postopoma prevzel nekatera delovna področja in sčasoma postal pomemben dejavnik pri ugotavljanju socialne proble-matike in oblikovanju socialne politike ter seveda odpravlja-nja socialnih problemov. Na pobudo centra so tudi v osnov-nih šolah začeli sistemizirati delovna mesta socialnih delav-cev in pričeli izobraževati rej-nlce, pošiljati na letovanje sta-rejše občane, zlasti tiste, ki ži-vijo od družbene pomoči.
SKRB ZA STAROSTNIKE
Kar 12 odstotkov ljudi v ob-čini je starih nad 65 let. Var-stvo starostnikov pa je zaradi razpadanja patriarhalnih živ-ljenjskih vezi čedalje bolj pe-reče. V Ljubljani še vedno ni-mamo dovolj ustreznih domov za ostarele. Ustreznih domov, to pa seveda ne pomeni, da nam gre pri tem zgolj za šte-vilo postelj v domovih (fcd jih seveda veliko manjka), ampak sodi v skrb za starejšega obča-na zagotavljanje dnevnega var-stva prehrane, nege na domu, rekreativnih dejavnosti, klub-skega življenja — torej nego-vanje in izpopolnjevanje tiste-ga, kar že (delno) nudi dom za upokojence na Taboru. Zdaj je 88 starejših občanov iz Centra v najrazličnejših domovih za upokojence zunaj Ljubljane, vsi pa vemo, da praviloma vsi upokojenci radi preživijo jesen življerija v svojem kraju, tam, kjer so preživeli največji del svojega življenja.
DRUŽBENE DENARNE POMOCI
V Centru prejema tovrstno pomoč okoli 300 občanov. Ne-kateri izmed njih nimajo no-benih sredstev za preživljanje, zato morajo dobivati vsaj 90 odstotkov varstvene pokojnine, drugi pa morajo dobivati všaj toliko dodatnih sredstev, da si zagotovijo človeka dostojno življenje.
Kot pomoč družini so oblike družbene pomoči drazlične, na primer pomoč pri plačilu šol-skih malic in kosil, pri plačeva-nju oskrbnin v WZ, počitniš-kem in zdravstvenem letovanju socialno ogroženih otrok in po-dobno.
REJNIŠTVO V OBCINI
Center za socialno delo je vo-dll rejniško službo že od usta-novitve, upoštevajoč pri tem, da je namestitev otroka v rej-niško družino najboljša reši-tev, kadar otrok ne more žive-ti prl svoji družini. Vzroki na-mestitev   otroka   v   rejniških
družinah so precej različni, vendar je na prvem mestu še vedno neurejen stanovanjski problem mater samohranilk. Drugi vzrok, zaradi katerega mora otrok v rejo, je skrajna neurejenost staršev. Lani je bi-lo v rejniških družinah 144 otrok.
Raste nova vzgojna posvetovalnica
Pred približno mesecem dni so v Šiški v »Soseski VI« ^a-sadili prve lopate za bodočo vzgojno posvetovakuco, ki je zajeta v petletnem programu iz samoprispevka. Zaradi same lokacije je med občanl krajev-ne skupnosti Komandanta Sta-neta najprej prišlo do negodo vanja — menili so, da je ško da zelenice — vendar jib. ja predstavnik šišenske občtnske skupščkie pojasnil, da je bila omenjena »zelenica« pravza-prav »rezervat« za gradnjo enega šolskib. objektov že po zazidalnem načrtu iz leta 1970.
Po programu naj bi bila ta vzgojna posvetovalnica zgraje-na do konca letošnjega leta. To bo večja pritlična zgradba z igTalnicaml, telovadnico za gibalno t&rapijo (za skupmsko delo s starši in otroki) in aa-nanjim igriščem.
Kot Je povedala direktorlca Azra Kristančičeva bo ta novo-. gradnja več kot nujno potreb-na, saj se osebje, 15 ljudl, že 20 let »bojuje za primemejše prostore, v zadnjem času. pa letno obravnava okoli 600 ot-rak, dejstvo pa je, da se bo to število zaradi različnih vzro-kov še povečalo.
Bodoča nova vzgojna posve-tovalnica bi prostorsko omogo-čala, da bi lahko »obratmavali« tudi predšolske otroke, vendar zaenkrat za to ni zagotovljene-ga denarja.
R.