NELJUDSKA 
RABA KRAJEVNIH IMEN 
Mednarodni geografski strokovnjaki so 
že pred prvo svetovno vojno sprejeli na 
čelo, nuj se krajevna imena uradno upo 
rabljajo tako. kakor jih uporabljajo ta-
mošnji domačini. l'o tem načelu smo 
opustili nasilno poslovenjena imena. npr. 
luomost za Inusbruck. Monakovo za Miin-
elien. Frankobrod za P ranklurt. Tako 
smo sprejeli obliko Beograd, Skopje (Srbi 
tega ne upoštevajo in govore še vedno 
Skoplje. Ljubljana ipd.). Pravimo pa še 
Celovec, Beljak. Borovlje. Trst. Videm. 
11 u m i ti itd., ker v teh krajih in \ njihovi 
okolici žive Slovenci iu jih že skozi sto 
letja tako imenujejo. Obdržali smo tudi 
svoje oblike imen za mesta, s katerimi 
smo bili v zgodovini povezani in smo kot 
takim nadeli svoja imena. npr. Dunaj. 
Rim. Praga namesto \\ien. Roma. Praha. 
To pravilno načelo, da je treba kraj 
tako imenovati, kakor ga imenujejo do 
mačini, pa zanemarjamo marsikje zaradi 
nepoučcnosti ali nemarnosti uradnih oseb. 
ki sestavljajo preglede krajev za imenike 
naselij, krajevne leksikone in zemljevide. 
I udi v loški občini imamo za nekatere 
kraje prav po nepotrebnem napačna 
uradna imena. Pri Gorenji vasi je vas 
lloluolje (na llotnvljah. s llotavelj). pri 
Poljanah pa vas llotovlja (v Hotovlji, i/ 
llotovlje). Avstrijski Orts-Reperlorium iz 
leta IS74- teh dveh krajev sploh, ni ločil 
in je za oba pisal llotatile - llotavlje. 
V stari Jugoslaviji so na občini že vedeli. 
da se nekoliko različno imenujeta in so 
za kraj pti Poljanah pisali llotovlje. 
obdržali so torej nepravilno ninožinsko 
obliko po analogiji s liotavljanii pri (lo-
renji vasi. ki so bolj znane. Ce uradniki 
domače občine niso pravilno zapisali 
imena, tudi ni pričakovati, da bi nadre 
jene oblasti rabile pravilno ime. saj niso 
imen raziskovale po terenu. Tako je ime 
lloiovlje namesto llotovlja zašlo v zem 
ljevid slovenskega ozemlja, ki ga je izdala 
Slovenska matica leta P)22 in v Krajevni 
leksikon dravske banovine i/, leta l1*". 
Tudi kouservator France Mesesnel je pisal 
v monografiji o slikarjih Subicih, da je 
rodbina živela v llotovljah. Pravilno ime 
llotovlja pa ima topografski zemljevid 
vojno-geogralskega zavoda v Beogradu, 
ker so njegovi maperji delali na terenu iu 
od ljudi slišali prave ime. \eljudsko ime 
llotovlje je še vedno v uradni rabi na 
občini in je natisnjeno v uradnem Ime 
niku naselij I.RS iz. leta 1961. Zaradi tako 
vztrajne napačne rabe zdaj že domačini 
komaj vedo. katero ime je pravilno, ker 
ga tako uporabljajo občina, pošta in naj 
brž tudi šola. Ce zdaj vprašaš domačina, 
kako pravi svojemu kraju, bo verjetno 
rekel napačno uradno ime. Le če siliš 
vanj z. vprašanji, kako doma in kako 
stari govore, se bo spomnil na pravo ime 
llotovlja. 
Podobno je z imenom Rovte v Selški 
dolini, ki je tudi dobilo ninožinsko obliko 
po analogiji z Rovtnmi. katerih je na slo 
venskih tleh devet. Ljudje tam govorijo 
Rovi (v Rov tu. iz Rov tu), kljub temu. da 
imata Krajevni leksikon dravski' bano 
vine in topografski zemljevid (sekcija 
Bled) že pravilno edninsko obliko Rov t. 
stoji v sedanjih uradnih seznamih in v 
Imeniku naselij l%1 neljudska oblika 
Rovte. 
Nasprotno pa domačini uporabljajo 
namesto uradne edninske oblike za vasi 
Dolenje in Gorenje Ravni (v Dolenjih oz. 
Gorenjih Ravneh, iz Dolenjih oz. Go 
renjih Ravni) ter za Dolenja in Gorenja 
Brda (na Dolenjih oz. Gorenjih Brdih, 
z Dolenjih oz. Gorenjih Brd), torej ne 
Dolenja (Gorenja) Ravan in Dolenje (Go 
renje) Brdo. 
/a vasico Prilesje dobimo v leksikonu, 
imeniku in zemljevidih ime Prelesje. do 
mačini pa govore Prilesje in stari urbarji 
pišejo Prilczzi . ker je pač naselje na 
stalo pri lesu. pri gozdu. 
Nesmiselno je uradno ime Gorenja oas-
Reteče. ki je ostalo od nekdanjega imena 
železniške postaji', skupne za obe vasi — 
za Gorenjo vas in za Rcteče. Postaja ima 
118 
sedaj ime samo po Rctečah. Gorenji \asi 
pa je ostal ta ncijudski uradni privesek, 
namesto da bi rekli Gorenja \as pri Re-
tečali. 
Za vas Ostri prh je uradna raba ohra 
nila starinski način pisave Ojslri vrh. 
Govorimo resda ojster . vendar ne pi 
šemo ojster nož . Potemtakem bi morali 
pisali tudi Dajne namesto Danje. Bo-
iliilc namesto Bodovlje. 
Podgora pri Irebiji bi se morala po 
razlagi Luke Pintarja s Ilotavclj. nek 
danjega ravnatelja licejske knjižnice v 
Ljubljani, imenovati Prigara, kakor pra 
vijo domačini. To ime ni spačenka Pod 
pore, temveč izvira od besede pogoreti in 
izdaja, da so tod nekoč s požiganjem 
iztrebili gozd. Podoben pomen ima tudi 
ime Trebija. Domačini rabijo včasih tudi 
ime Podpogara, kar gotovo ne more biti 
Pod podgora. 
Fr. Planina 
119