Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 37 Igor BIZJAK Podnebno nevtralna mesta Podnebno nevtralno mesto je nov termin, ki se je v zadnjih letih začel pojavljati v strokovni literaturi. Pojavil se je tudi v razpisu misij Evropske komisije, ki je v novi finančni perspektivi uvedla t. i. misije EU. Ena od teh je tudi »100 podnebno nevtralnih mest do leta 2030«. Ideja te misije je, da bi evropska mesta postala podnebno nevtralna, ter sovpada z različnimi dokumenti na temo podnebnih sprememb in zelenega dogovora, ki je glavno vodilo Evropske komisije v novi finančni perspektivi. Misija se je že začela izvajati in med 100 izbra- nimi mesti v njeni prvi fazi so tudi tri slovenska mesta: Ljubljana, Kranj in Velenje. Ključne besede: mesto, podnebna nevtralnost, pametno mesto, ogljični izpusti 1 Uvod Slovenija mora v naslednjih letih slediti nekaterim svetovnim, evropskim in nacionalnim dokumentom, ki opredeljujejo nje- no strategijo na področju trajnostnega razvoja s trajnostnim upravljanjem naravnih virov, doseganjem podnebne nevtral- nosti, predvsem pa kakovosti urbanega bivanja za vse prebival- ce. Vsem tem dokumentom, med katere spadajo Agenda za traj- nostni razvoj do leta 2030 (Organizacija združenih narodov, 2015), Nova urbana agenda ( Jerman, 2017), Nova leipziška listina (internet 1), Teritorialna agenda 2030 (internet 2), Pa- riški sporazum (internet 3), Evropski zeleni dogovor (internet 4), Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (Uradni list RS, št. 119/21 in 44/22 – ZVO-2) in ne nazadnje tudi Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (Vlada Republike Slovenije, 2020), je skupno to, da nakazujejo smer razvoja Evrope in s tem tudi naše države v prihodnjih letih. Ta vodi k doseganju trajnost- nega razvoja, podnebne nevtralnosti in uporabe obnovljivih virov energije, s čimer je povezano tudi povečanje kakovosti urbanega bivanja. Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v urbanih območ- jih, ki naj bi do leta 2050 dosegla 80 % ( Juvillà Ballester, 2019). Mesta in metropolitanska območja so središča gospodarske dejavnosti, ustvarjanja znanja, inovacij in novih tehnologij. So tudi glavni generatorji izpustov toplogrednih plinov, med večjimi porabniki energije in generatorji odpadkov, zato bodo glavne tarče izvajanja ciljev strategij in akcijskih načrtov prej omenjenih dokumentov. Mesta se bodo morala v prihodnjih letih posvečati zmanjšanju onesnaževanja, izboljšanju bivanj- skih razmer, izboljšanju pogojev dostopa do zelenih površin, čistejše in cenejše energije, boljših in hitrejših zdravstvenih sto- ritev, hitrejšega in dostopnejšega javnega potniškega prometa in drugih trajnostnih načinov mobilnosti, boljše informacijske varnosti itd. Za doseganje teh ciljev je mestom na voljo več različnih orodij in postopkov (Golubchnikov, 2011). Od vzpostavitve orga- nizacijskega okvira na ravni mesta, ki bo skrbel za pripravo in izvajanje strategij in akcijskih načrtov; orodij, ki jih prinesejo trajnostne prometne strategije za doseganje zmanjšanja izpus- tov toplogrednih plinov, med katerimi največji delež pripada CO2; orodij pametnega mesta, ki med drugim s svojimi senzor- ji merijo kakovost bivanjskega okolja ter tako omogočajo spre- mljanje in opozarjanje na učinkovitost ukrepov, do na naravi temelječih rešitev, ki so eno od orodij, ki lahko med drugim s svojim delovanjem pripomorejo k večjim ponorom CO2 in s tem k doseganju podnebne nevtralnosti. V prihodnjih letih je treba več pozornosti posvetiti prav njim, saj nam bodo po- magala izpolnjevati cilje, ki smo se jim zavezali v omenjenih dokumentih. Pri tem ne smemo pozabiti na vlogo urbanistov, mestnih od- ločevalcev in Ministrstva za okolje in prostor. Prvi se ukvarjajo z načrtovanjem mest in načini, s katerimi je mogoče izboljšati kakovost bivanja v njih. Urbanisti lahko usmerjajo poselitev in razvoj mest na podlagi podatkov o kakovosti urbanega prosto- ra. Mesta za doseganje boljše kakovosti bivanja in podnebne nevtralnosti uporabijo orodja, ki so jim na voljo in med dru- gim vsebujejo tudi na naravi temelječe rešitve, ministrstvo pa s sprejemanjem zavezujočih strategij, zakonov in drugih aktov omogoča lažjo in hitrejšo izvedbo dejavnosti, ki bodo pripe- ljale do boljših mest, boljše kakovosti bivanja in trajnostnega vzdržnega razvoja v prihodnosti. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 38 2 Misija »100 podnebno nevtralnih mest do leta 2030« Evropska komisija je v novi nančni perspektivi uvedla t. i. misije EU (Evropska komisija, 2021), ki so namenjene priza- devanjem EU za skupno oblikovanje prihodnosti, ki si jo želi- mo. Evropska komisija je oblikovala pet misij z ambicioznimi konkretnimi cilji, ki jih namerava doseči do leta 2030. Misije se navezujejo na več različnih področij – zdravje, podnebne spremembe, varovanje voda in zemlje in podnebno nevtral- nost – in z jasno določenimi cilji, ki jih bo treba doseči do leta 2030, zagotavljajo tudi ustrezno nanciranje, ki bo njihovim udeležencem (raziskovalcem, inovatorjem, oblikovalcem poli- tik, podjetjem in državljanom) omogočilo skupno delovanje. Prav državljani so v ospredju misij, saj te zahtevajo njihovo so- delovanje z lokalnimi preizkusi in rešitvami od spodaj navzgor. Ena od misij se neposredno navezuje na evropska mesta in cilj doseči 100 podnebno nevtralnih mest do leta 2030 (inter- net  5). Evropska mesta zavzemajo samo 4 % kopnega v Evropi, v njih pa živi 75 % evropskih prebivalcev. Mesta porabijo kar 65 % svetovne energije in proizvedejo 70 % vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Glavna cilja misije sta pomagati 100 izbranim evropskim mestom doseči podnebno nevtralnost do leta 2030 ter jim omogočiti, da postanejo živi laboratoriji in primeri dobre prakse, ki bodo druga mesta spodbudili, da dosežejo podnebno nevtralnost do leta 2050. Prvi poziv mestom je bil objavljen novembra 2021 in nanj se je prijavilo 377 mest iz vse Evrope. Iz Slovenije se je prijavilo šest mest in ena občina (Ajdovščina, Izola, Kranj, Ljubljana, Maribor, Velenje in Občina Ormož). Mesta so morala za pri- javo izpolniti precej zajeten vprašalnik, s katerim so izrazila svoj interes za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030. Komisija je aprila na podlagi poslanih vprašalnikov izbrala 100 mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Komisija je mesta povabila k pripravi pogodbe o pod- nebni nevtralnosti mesta (ang. Climate City Contracts), ki bo vključevala splošni načrt za podnebno nevtralnost v vseh sek- torjih, kot so energija, zgradbe, ravnanje z odpadki in promet, skupaj s povezanimi naložbenimi načrti. Ta proces bo vklju- čeval državljane, raziskovalne organizacije in zasebni sektor. Evropska komisija je tudi opredelila končno točko, na pod- lagi katere se bo meril uspeh misije. Cilj misije je podnebna nevtralnost, in sicer ublažitev in izravnava vseh toplogrednih plinov v mestu. Izbrana mesta bodo morala prilagoditi časovni načrt, da bi ta cilj dosegla do leta 2030, s čimer bi utrla pot za širšo preobrazbo drugih evropskih mest in Evrope do leta 2050 (internet 5). 3 Kaj je podnebno nevtralno mesto V literaturi se pojavljata dva izraza: podnebno nevtralno mesto in ogljično nevtralno mesto. Ogljično nevtralno mesto, je me- sto, v katerem so emisije ogljikovega dioksida uravnotežene z metodami odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja. Emi- sije ogljikovega dioksida, ki jih ustvarjajo mesta kot generatorji toplogrednih plinov na osnovi prometa, proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv, industrije in emisij, ki jih ustvarijo prebivalci z ogrevanjem individualnih objektov, se odstrani- jo iz zraka z zasaditvijo novih zelenih površin ali s pomočjo tehnologij zajemanja ogljikovega dioksida in shranjevanja tega globoko pod površino. Podnebno nevtralno mesto je mesto, v katerem se dosegajo ničelne neto emisije toplogrednih plinov z uravnoteženjem teh, tako da so enake (ali manjše) od emisij, ki se odstranijo z naravno absorpcijo planeta (internet 6). Med toplogredne pline uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-duši- kov oksid (N2O), F-pline, kot so delno uorirani ogljikovodiki (HFC), popolno uorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov he- ksauorid (SF6) (internet 7). Podnebna nevtralnost pa pomeni poleg zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov še odpornost oz. prilagajanje mest na podnebne spremembe. Pisci znanstvene in strokovne literature ogljično nevtralno mesto opredeljuje tako: • Ogljično nevtralno mesto je mesto, ki se napaja izključno iz obnovljivih virov energije. Pri tem je treba emisije to- plogrednih plinov v mestu zmanjšati na nič (Menichetti in Vuren, 2010). • Mesta postanejo trajnostna in podnebno nevtralna, če uporabljajo obnovljive naravne vire in zmanjšajo števi- lo odpadkov oziroma jih v čim večji meri reciklirajo. Grajeno okolje največ prispeva k svetovnim emisijam toplogrednih plinov, pri katerih je 45 % emisij ogljiko- vega dioksida lahko neposredno ali posredno povezano z gradnjo in obratovanjem stavb. Povpraševanje po energiji, zemljiščih in materialih, ki so posledica novega razvoja, je treba ublažiti z boljšo oskrbo obstoječih stavb, po- daljševanjem njihove življenjske dobe in manjšo porabo energije. To pomeni več energetsko učinkovitih stavb in energetsko obnovo obstoječih v skladu s sodobnimi traj- nostnimi merili (Langston idr., 2012). • V Amsterdamu se pojem »podnebno nevtralen« opre- deljuje kot »gradnja stavb brez uporabe fosilnih virov za energetske potrebe stavbe«. To vključuje vire, kot so ogrevanje in hlajenje, toplovodno omrežje, prezračevanje in razsvetljava, kar je približno polovica energetske po- rabe stavbe. Druga polovica porabe je povezana z zaseb- nimi uporabniki (pretežno z uporabo hišnih aparatov). I. BIZJAK Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 39 Amsterdamska denicija je v tem smislu bolj podobna energijski nevtralnosti kot podnebni. Tudi »ogljično nevtralen cilj« je bolj »podnebno nevtralen«. Morda bi bilo še boljše »brez fosilne energije« – izogibanje kakršnikoli uporabi fosilnih goriv v sistemih za porabo energije stavbe (van den Dobbelsteen in Tillie, 2011). V literaturi je tudi veliko različnih dokumentov, ki obravna- vajo, kako lahko mesto doseže ogljično nevtralnost. Omeniti velja publikacijo Climate Neutral Cities – How to make cities less energy and carbon intensive and more resilient to climatic challenges, ki jo je izdala Ekonomska komisija Združenih na- rodov za Evropo (Golubchnikov, 2011) in vsebuje priporočila za izdelavo načrta za doseganje ogljične nevtralnosti mesta s koraki, ki jih mora izvesti občinska uprava. Novejša publikacija, neke vrste priročnik, je e Carbon-ee city handbook (Cal- houn idr., 2017) inštituta Rocky Mountain (RMI), ki prinaša 22 priporočil, kako do brezogljičnega mesta na petih področ- jih (stavbni fond, mobilnost, energetika, industrija in zeleni sistemi). Na voljo je še veliko dokumentov svetovnih mest, ki opisujejo, kako so ta napredovala pri doseganju ciljev za brezogljično mesto. Na svetovni ravni je pomembna konven- cija županov za podnebne spremembe in energijo, podpisniki katere so župani svetovnih mest (internet 8), med njimi tudi 29 županov slovenskih občin. Vse občine podpisnice so se za- vezale k izdelavi akcijskega načrta za zmanjšanje emisij CO2 za najmanj 20 % do leta 2020. 4 Kako do podnebno nevtralnega mesta Vsako mesto ima svoje danosti, ki so pogojene s zično struk- turo mesta (poselitev, višina stavb, ozelenitev itd. ), zičnim prostorom, v katerega je umeščeno mesto (oblika terena, pri- sotnost rek itd.), podnebnimi pogoji (osončenje, veter itd.) in lego mesta v mreži prometnih povezav širše regije (sistem cest, železnice itd.). Pri tem ne smemo pozabiti na nančno kondicijo mesta, torej koliko industrije, obrtnih in drugih de- javnosti je v njem, saj mu prav to prinaša dohodek in možnosti za izvajanje ukrepov za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Težko torej rečemo, da so si mesta zelo podobna, razen če ležijo dru- go ob drugem v prostoru in imajo enake naravne danosti, ne pa tudi zične strukture. Zato moramo pri pripravi strategije vsako mesto obravnavati kot celoto, ki ni v ničemer podobna sosednjim po velikosti primerljivim mestom. Spodnje besedilo, ki opisuje oblikovanje osnovnega organiza- cijskega okvira za vzpostavitev dejavnosti za pripravo strategije na ravni mesta, je povzeto po prej omenjeni publikaciji Climate Neutral Cities – How to make cities less energy and carbon in- tensive and more resilient to climatic challenges. Koraki, opisa- ni v publikaciji, so namenjeni mestnim upravam ter so dobra osnova za izdelavo strategije in akcijskih načrtov. Naravnani so na dejavnosti, ki jih mora narediti občinska uprava, da se pripravi za izdelavo, pozneje pa tudi na izvajanje strategije in akcijskih načrtov. 4.1 Oblikovanje osnovnega organizacijskega okvira Za začetek ter pozneje za izvajanje strategije in akcijskih načr- tov mora mestna uprava najprej: 1. vzpostaviti splošni organizacijski okvir na ravni mesta in 2. določiti prednostne sektorje za ukrepanje na ravni občine. 1. Koraki za vzpostavitev splošnega organizacijskega okvira na ravni mesta: • ustanovitev skupine za ogljično nevtralno mesto, ki bo pomagala pri pripravi, pozneje pa nadzorovala in izvajala strategijo na mestni ravni; • razvoj in izdelava akcijskega načrta mesta za doseganje ogljične nevtralnosti in prilagajanje podnebnim spre- membam; • izvedba javno-zasebnih partnerstev z več zainteresirani- mi stranmi za izvajanje ukrepov, izhajajoč iz akcijskega načrta; • začetek zbiranja nančnih sredstev na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni za izvajanje akcijskega načrta, pilo- tnih projektov in drugih podnebnih nevtralnih pobud, vključno iz javno-zasebnih partnerstev in zasebnega sek- torja; • izvedba akcijskega načrta: na podlagi načrta se pregleda praksa javnih naročil in izdaje dovoljenj, akcijski načrt se vključi v občinski prostorski načrt; • izobraževanje javnosti, strokovnih združenj, podjetij in industrije o podnebnih spremembah, energetski učinko- vitosti, ranljivosti in ogljično nevtralnih rešitvah; • vzpostavitev sistema za spremljanje podnebnih spre- memb, zgodnjega opozarjanja in izvajanja ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih na mestni ravni; • zavzemanje za spremembe zakonodaje za lažje doseganje ciljev ogljične nevtralnosti mest; • spremljanje in ocenjevanje izvajanja akcijskega načrta za podnebno nevtralnost mesta. 2. Koraki za določitev prednostnih sektorjev za ukrepanje: • pomoč pri razvoju zelenih trgov, zagonu zelenih podjetij in vzpostavitvi zelenih delovnih mest, podpora javnim in zasebnim raziskavam in razvoju; • povečanje porabe zelene energije, spodbujanje uporabe obnovljive energije, uporaba energijsko učinkovitih teh- nologij za objekte v javni lasti mesta, razvoj sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja; Podnebno nevtralna mesta Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 40 I. BIZJAK • promocija in spodbujanje podjetij za energetske storitve, ki bodo pomagale pri nanciranju in usklajevanju ukre- pov za energetsko učinkovitost; • zmanjševanje in preprečevanje nenadzorovanega širjenja mesta z uporabo instrumentov prostorskega načrtovanja, coniranja in spodbujanja območij z mešano rabo, izvaja- nje zaščite in podpornih ukrepov za ranljiva območja; • spodbujanje trajnostne mobilnosti, razvijanje varčnega javnega prevoza, namestitev infrastrukture za alternativ- na goriva, povečanje učinkovitosti porabe komunalnih voznih parkov s strateškimi nakupi vozil na alternativna goriva; • izboljšanje energetske učinkovitosti in zičnega stanja stavb s pomočjo promocije ničenergijske zasnove stavb, izboljšanje kakovosti upravljanja premoženja in vzdr- ževalnih sistemov, vključitev energetske učinkovitosti v mestne stanovanjske programe; • ohranjanje in širitev zelenih in odprtih prostorov, zelenih pasov, spodbujanje zasaditve dreves in izvedbe zelenih streh, razmišljanje o drugih ukrepih za ublažitev učinka mestnih vročinskih otokov; • povečanje infrastrukture za recikliranje odpadkov, vgra- ditev tehnologij za spreminjanje odpadkov v energijo, spodbujanje rabe trajnostnih materialov; • spodbujanje dobre prakse: vzpostavitev dobre prakse v javnem sektorju; nagrajevanje dobrih praks v zasebnem sektorju, promocija pilotnih projektov različnih vrst in v različnih sektorjih za preverjanje učinkovitosti in pono- vljivosti različnih rešitev; • določitev testnih območij za razvoj sosesk z ničelnimi emisijami ogljika, pozneje se dobre prakse uveljavijo kot običajne. Nekatera mesta v Sloveniji že izpolnjujejo določene točke in so že naredila precej korakov k zmanjšanju izpusta CO2 in doseganju podnebne nevtralnosti. Vendar je to področje zelo kompleksno in zahteva sodelovanje vseh deležnikov (ministr- stva, NUP, regionalne organizacije, občinske uprave, industrije, energetike, nevladnih organizacij, javnosti itd.), zaradi česar bodo mesta brez njihove podpore težko izpolnila še tako dobre strategije in akcijske načrte, zlasti na področju zakonodaje in nanc. 5 Sklep Doseganje podnebne nevtralnosti bo za naša mesta dolgotra- jen proces, ki pa bo moral vključevati vse deležnike: mesto s svojimi službami, župana, občinske svetnike, zasebni kapital, javno-zasebna partnerstva, raziskovalne inštitucije, državne organe itd. in javnost, ki je najpomembnejši deležnik. Misije EU in evropski zeleni dogovor postavljajo v ospredje prebi- valca evropskih mest. Doseganje podnebne nevtralnosti ne bo uspelo, če se prebivalci ne bodo z njo poistovetili in jo vzeli za svoj projekt, ki nam bo vsem izboljšal kakovost življenja. Mesto lahko energetsko prenovi vse javne zgradbe, vpelje nove vire energije, omogoči boljši in čistejši javni prevoz, toda če prebivalci ne bodo prenovili svojih stanovanj, ne bodo sprejeli čistejše energije in začeli uporabljati drugih oblik prevoznih sredstev, bo uspeh samo polovičen in cilj ne bo dosežen. Se- veda imata pri tem pomembno vlogo tudi mesto in država. Prebivalcem je treba ponuditi različne nepovratne subvencije in ugodne kredite, ki jim bodo omogočili prenovo stanovanj in zamenjavo načina ogrevanja. Izboljšati in subvencionirati je treba javni prevoz, ki jih bo prepričal, da ga bodo uporabljali raje kot osebni avtomobil. Pomembna bo tudi pripravljenost vseh deležnikov, da pri uvel- javljanju svojih pogledov delujejo povezovalno in ne razdiralno, čemur smo bili do zdaj velikokrat priča. Lep primer so vetrne elektrarne, ki jih nikakor ne moremo postaviti, čeprav imamo vse pogoje za to. Zakaj tudi ne izkoriščamo več geotermalne energije, ki je je na vzhodu in severovzhodu Slovenije dovolj, je popolnoma nerazumljivo. Enako velja tudi za negodovanje o hidroelektrarnah, ki se večkrat pojavlja v medijih. Velikokrat pride do nasprotnih interesov med nevladnimi organizacijami, različnimi ministrstvi in celo med različnimi službami minis- trstev. Za izpolnjevanje prej omenjenih ciljev bodo morali vsi deležniki vsekakor najprej najti skupni jezik, si postaviti skupne prioritete in se jih tudi držati. Kajti le tako bodo lahko slo- venska mesta in Slovenija postali podnebno nevtralni do leta 2030. In leto 2030 je le dobrih sedem let in pol proč. Dr. Igor Bizjak Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: igor.bizjak@uirs.si Viri in literatura Calhoun, K., Corvidae, J., Creyts, J., Jungclaus, M., Mandel, J., O’Grady, E., in Bronski, P. (2017): Carbon-free city handbook. Boulder, Rocky Mounta- in Institute. Evropska komisija (2021): EU missions: Concrete solutions for our greatest challenges. Luxembourg, Directorate-General for Research and Innova- tion. Golubchnikov, O. (2011): Acknowledgements. V: Vasilyev, A. (ur.): Clima- te Neutral Cities – How to make cities less energy and carbon intensive and more resilient to climatic challenges. New York in Ženeva, United Nations Economic Commission for Europe. Internet 1: New Leipzig Charter – The transformative power of cities for the common good. Dostopno na: https://ec.europa.eu/regional_policy/ en/information/publications/brochures/2020/new-leipzig-charter-the- transformative-power-of-cities-for-the-common-good (sneto 2. 5. 2022). Internet 2: Territorial Agenda 2030 – A future for all places. Dostopno na: https://territorialagenda.eu/wp-content/uploads/TA2030_jun2021_ en.pdf (sneto 2. 5. 2022). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 41Podnebno nevtralna mesta Internet 3: Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Dostopno na: https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate-change/paris-agre- ement/ (sneto 2. 5. 2022). Internet 4: Evropski zeleni dogovor. Dostopno na: https://www.consilium. europa.eu/sl/policies/green-deal/ (sneto 2. 5. 2022). Internet 5: EU mission: Climate-neutral and smart cities. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/funding/funding- -opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe/ eu-missions-horizon-europe/climate-neutral-and-smart-cities_sl (sneto 2. 5. 2022). Internet 6: A beginner’s guide to climate neutrality. Dostopno na: https:// unfccc.int/blog/a-beginner-s-guide-to-climate-neutrality (sneto 2. 5. 2022). Internet 7: ARSO okolje – Kazalci okolja. Dostopno na: http://kazalci.arso. gov.si/sl/content/izpusti-toplogrednih-plinov-7 (sneto 2. 5. 2022). Internet 8: Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo. Dostopno na: https://www.konvencijazupanov.eu/about-sl/cov-initative- -sl/origin-dev-sl.html (sneto 2. 5. 2022). Jerman, Z. (ur.) (2017): Nova urbana agenda. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Juvillà Ballester, E. (2019): The green revolution. V: Juvillà Ballester, E. (ur): Renaturing cities. Barcelona, Barcelona Provincial. Menichetti, D., in van Vuren, T. (2010): Masdar City: Modelling PRT in a carbon neutral development. Prispevek objavljen na konferenci za naslo- vom Personal Rapid Transit PRT@ LHR 2010 Conference, ki je potekala v Londonu v Veliki Britaniji, str. 1–21. Organizacija združenih narodov (2015): Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Adis Abeba. Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Uradni list RS, št. 119/21 in 44/22 – ZVO-2. Ljubljana. van den Dobbelsteen, A., in Tillie, N. (2011): Energetic urban planning: A novel approach to carbon-neutral cities. Prispevek objavljen na konferen- ci Proceedings of the world sustainable building conference, ki je potekala v Helsinkih, str. 1–12. Vlada Republike Slovenije (2020): Celoviti nacionalni energetski in pod- nebni načrt. Ljubljana.