N aj večji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
leta .....	$3.00
York celo leto -	$7.00
emstvo celo leto	$7.00
.1
I
Kew inoz
NARODA
List slovenskih * delavcev t Ameriki«
!i The largest Slovenian Daily itt	-
the United States.	j|
□ Issued every day except Sundays	Č
jjj	and legal Holidays.	|
75,000 Readers. ^	D
TELEFON: C0BTLANDT 2876
NO. 247. — ŠTEV 247.
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f Tinder Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK WEDNESDAY. OCTOBER 21. 1925. — SREDA, 21. OKTOBRA 1925.
TELEFON: CORTLANDT 2876
VOLUME XXXTTT. — LETNIK XXXIII.
OBJAVUENJE NOVIH POGODB
Pogodbe, ki so bile sklenjene v Locarno, bode razbremenile Kolin. — Chamberlain je razpravljal v Parizu o izpraznenju, ki se bo završilo nekako krog 20. novembra. — Pogodbe temelje na Ligi.
PRIZOR S FRONTE V SEVERNI AFRIKI
PARIZ, Francija, 20. oktobra. -— Včeraj zvečer so bile objavljene pogodbe, na temelju katerih sta Francija in Nemčija obljubili, da se ne bosta v nobenem slučaju poslužili vojne.
Besedila dokumentov ne nudijo nikakega presenečenja. v prvi vrsti pride vpoštev porenski dogovor, ki se tiče v glavnem Francije, Belgije in Nemčije in katerega jamčita Anglija in Italija. Drugi dogovor je tehnična arbitracijska pogodba med Nemčijo in Francijo. Tretji predstavlja slično pogodbo med Nemčijo in Belgijo, četrti ar-bitracijsko pogodbo med Nemčijo in Poljsko; peti pa arbitracijski dogovor med Nemčijo in Ceho-slovaško.
Objavili se je tudi dogovore medsebojnega jamstva med Francijo in Poljsko ter slično jamstvo med Francijo in Cehoslovaško. Konečno pa je objavljeno pismo zunanjih ministrov, naslovljeno na nemške pooblaščence, v katero ugotavlja, da bodo vojaške dolžnosti člena XVI. dogovora glede Lige narodov prideljene članom Lige soglasno z njih vojaško silo ter zemljepisnim položajem.
Čeprav nista mogla govoriti v imenu Lige kot celote, je vendar znano, da sta Chamberlain in Bri-and zagotovila Nemcem, da bosta delovala na prihodnjem zborovanju Lige za sprejem te razlage člena XVI. To je vse, kar je ostalo od pogojev, katere je stavila Nemčija glede svojega vstopa v Ligo. Clen X. porenskega dogovora pa ugotavlja, da bo postala pogodba pravomočna šele tedaj, ko bo postala Nemčija članica Lige narodov.
Naziranje ministrov je vsebovano v naslednjih odstavkih splošnega protokola glede sestanka zadnjega dne:
—	Predstavitelji vlad so trdno prepričani, da bo uveljavljenje teh pogodb in dogovorov v veliki meri prispevalo k bolj splošnemu sporazumu med narodi, da bo olajšalo uravnavo njih političnih in ekonomskih problemov, da bo potrdilo interese narodov ter pospešilo razoroženje, ki je vsebovano v členu VIII. dogovora glede Lige narodov.
Obj avo pogodb je pojasnil Austen Chamberlain, angleški minister za zunanje zadeve, zbranim časnikarskim poročevalcem:
—	Prepričan sem, da so bili ti dogovori sklenjeni v dobri veri na vseh straneh. Sedaj moramo delati, da spravimo tega duha v srca naših narodov. Dosegli smo uravnavo v Locarno, ne do bi skušali zagotoviti si kako posebno prednost ali narodno zmago. Le ena zmaga je bila, namreč zmaga miru nad vojno.
Ko so ga vprašali, kakšen bo učinek dogovorov na odnošaje med Francijo in Anglijo, je odgovoril:
—	Dogovori v Locarno pomenjajo nadaljevanje kordijalne antante, ki je bila nanovo potrjena in ojačena med Anglijo in Francijo. To je bilo jasno vsakomur.

KtVITOftC VIEW.CO. Ntw VOH K
[Slikii nam predstavlja rxldt'lek španske ani!eri.j<\ ki obstreljuj - rifčaiiski* postojank* na «r<ri G orges.
i
Zanimiva najdba j Evropa je bila na v saharski puščavi, j robu nove vojne.
; V Sahari so našli karne-nito sekiro ter ognjišča. I Školjke kažejo, da je moralo biti v starih časih morje blizu.
VARGIA, Alžir. 20. oktobra.— V strujri reko Lnn<r. ki je popolnoma suha ter se nahaja petnajst milj proč ocl staro da vnpjra puščavskega mesta, je našla franeosko-ameriška ekspedieija. kateri na-čeljuj?! jrrof Byron Kuhn de Pro-rok. popolno kamenito sekiro iz Ačepuart -dobe in na bregu zelo dobro ohranjeno ognjišče.
V strugi roke so našli tudi dosti školjk, kar potrjuje teorijo številnih pr^loirov. nj }3j]a Sahara nekoe tako suha kot jr» danes in da je mogočo oolo v k;iki daljni dobi predstavljala ocean.
Ta razkritja so nadalje ojačila prepričanje eks-pedieije. da je bila Afrika pozorišče človeške delavnosti v nevrjetno davnem ea-.-m. Sekira, kat ro s«> je identificiralo kot drugo najstarejšo iz kamenite dobe. jo morala biti v rabi pred nekako 1 ."»0.000 leti. to-r< j za eelib t i>oc stoletij preje kot je živelo v južni Franciji Cro-Magnon plema.
Ognjišče pokriva ozemlje sti-stofih jardov. Pr><l tenko plastjo peska se razprostira odeja črnega pepelrr. pomešanega z obžganimi kostmi.
Chamberlain je rekel v Parizu, da je pretila nova vojna predno se je sestala konferenca v Locarno. — Ko je nastopil urad, ga je splošni položaj prestrašil.
i PARIZ, Francija. 20. oktobra. Angleški zunanji minister Austen j Chamberlain je izjavil, da so po-! godbe, sklenj.Tie v Locarno, rešile Evropo, "ki je bila na najboljši poti. da se zaplete v novo vojno'7.
— Sedaj pa je konec vseh vojn.'	1 V
. .	•' i nosti v tem okra;
.Nastopil je mir. in svet bo kma- i.
Nova državljanska vojna na Kitajskem
Na Kitajskem preti izbruh nove državljanske vojne. — Čete province Čekiang prodirajo proti Cangčovu.
^ SAXCJHA.T. Kitajska. 19. okt. Čete Cekianga sa prodrle proti Cangčavu ter se pripravljajo oči-vitlno na napad na čete Fengtir-na, ki so se zakopale v mt<stn Cingtiang ob Rmeni reki.
Cingtiang je pogodbeno pristanišče. kojega uvoz zaostaja le za onim Sanghaja. Obnovitev sovraž-ju bo takoj učin-
,	^	j kovalo na tujce na Kitajskem,
in razoro/.en. O vojni se ne sme	i •	•
. .	rongiiou čete, ki se pripravila ro
voe govoriti ter se tudi ne bo sro-'	, * • i - '
c na obrambo nvr-sta. pripadaio vorilo.	, t ,v ,	. _
mani mandzurskega vojnega lor-- Ko sem prišel v zunanji j <]f} fang Tso Lina ki vlada y do_
urad. — je rekel, - me je prepla- ti(>:ni provInci kot fiiktator.
PEKING. Kitajska. 19. okt. —
šila bližina vojno -nevarnosti. Suni ič mja. zavist, sovraštvo in ne-mire je bilo opaziti vsepovsod.
Ameriški delegat na kitajski carinski konferenci. Silas Strawn.
Narodi so govorili o vojni. Ce bi i je f1o,pol včera> semkaj iz Šang-ne Kajeziii te reke. bi postal švetjhaja. Zamudil ie celih 24 ur in pnea prelivanja krvi, ki bi^bilo ta zamuda je bila .posledica vo-
tisočkrat hujše kot pa smo ga do- jaških transportov na kitajskih
živeli.
Po mnenju Camberlaina je bila ros na Evropa v zadnjem trenut-|
1 železnicah. Kitaj.'
s-Ko časopisje j • soglasna j mnenja, da se bliža nova držav-kn. — 0 vojni se ne sme več go-j] jamska vojna. Vsi od tega je voriti ter se ne bo govorilo.	dvomljivo, če se bo vršil/namo-
Nemci vodijo rimske romarje.
TjOXDOX, Anglija. 20. okt. — Prvi praktični roaultat varnostnih dogovorov v Locarno bo umaknitev angleških čet iz kolin-1
ske^a ozemlja in sicer v teku treh-
I
mesrcev. Tako je bilo oficijelno' objavljeno.
ravana carinska konferenca ali ne.
Prebivalstvo Združenih držav leta 1950.
Nobenega vmešavanja v laške zadeve.
RIM, Italija. IS. oktobra. _ Prav znočilno luč glede vpliva mednarodnega delavskega urada v Ženevi mečejo komentarji glede poskusa, da se preišče delav-rawnerp v Ttaliji. Pod vodstvom L.i«re narodov stoječi delavski urad je nameraval uvesti tako preiskavo. Italjanski zasfop-nHc pri tem uradu pa je takoj izjavil, da ne more biti noijenega jrovora o taki pmskavi, ki baje ne poonenja nič drugega kot vmešavanje v laške -zadeve. Itaflija ima baje pravica urediti svoje no-tranje zadeve brez vsakega tuje-vaneŠavanja. Iiacki zaMopnik je odklonil toza-
devni jJdep delavskega sveta. Fa-šistovsko časopisja je skrajno zadovoljno s tem stališčem svojega zastopnika.
Rnr. Italija. 19. oktobra. — Soglasno s cenitvami Vatikana, bo do konca lota polotilo papeža več kot tri milijone ljudi. Več kot polovica tf<h romarjev prihaja i/ inozemstva.
Na prvem mo^tu stoje Nemci. _ »
Za Neme^ so je reserviralo že več l tukajšnjih hotelov z nemško kuhinjo. Največ denarja pa so prinesli v blagajne Vatikana Amerika nci, ki so seveda najbolj pe-tični.
Dve trupli brez glav.
Vladni uslužbenci mora-rajo biti člani unij.
SIDNEY, Avstralija, 19. okt. Delavska vlada New South Walesa je obvestila vse. vladne uradnike, da .se morajo pridružiti svojim unijam. Obenem so sporočili vsem načednikom različnih department o \\ da morajo dajati unijskim ljudem prednost ter prijaviti centralni vladi vse, ki niso se vstopili v unije ali nočejo vstopiti.
Bankir aretiran v New Yorku.
Te dni so aretirali newyorske-ga bankirja Henry-a C. Zara. kateri pe svojecasno lovil tudi lah-1 komisljene Slovence v svoje mreže. Obtožen je goljufije.
Neki Vazilij Shatwigi nra je izročil ček za tri tisoč dolarjev. Žaro je spravil ček. denarja pa ni nikdar izplačal.
Rojaki, pazite, koma zaupate svoj denar. Poslujte le s priznanimi in poštenimi tvrdkami! ~
NEWCASTLE. Pa.. 19. okt.
KANSAS CTTV. Kans.. 20. okt. Trgovinski tajnik IToover je imel včeraj govor pred neko poljedelsko zvezo, v katerem je rekel, da I bo .poskočilo do leta 1950 prebi-: valstvo Združenih držav za 40 mi-
-	ii-	- i • • ilijonov in da je vsled tega dozo-
Ukrajni uradniki preisku|eio!	,
skrivnost, ki obdaja človeško i f'as' k° mora misliti strie Sam
truplo brez glave, katero so našli j *a Z?rad,tev Velike^a sifftcma
v bližini tukajšnjega kraja. To je,VOcln,h '1oti ^ kontinentu.
že drugi slučaj te vrste. Prve ~ Con™eiJe m generacije. -
truplo so našli dno f, oktobra in,-30 rek("U ~ STOO P^ečali svoje
poleg njega le ležal dolg in oster |	10 raZV°j"	Danes Pa
moramo razviti svoje vodno bo-
ga^tro za proirvajanje motorne
sile. namakanje ozemelj ter prod
vsnm t.-ansportacijo. .
noz.
Pretepanje v Kanadi.
NANA1MO. 15. C.. 19. oktobra. Trije moški, ki so -priznali, da so o-ropali tukajšnjo banko za 5H2.000. so bili obsojeni na osem let ječe ter dvajset batin.
Mrs. Charlie Chaplin je zbolela.
LOS ANGELES, Cal„ 16. okt. Ko se je vrnil danes znani kinematografski igralec Charlie Chaplin iz New Yorka, so mu povedali, da je njegova žena resno zbolela.
Forda hočejo kot poljskega kralja.
RIM, Italija. 20. oktobra. — Poljski politiki, ki so potovali skozi Italijo, so izjavili, da na meravajo gotovi elementi na Polj skem ustanoviti kraljevino.
Iščejo kralja, a se ne morejo ze diniti glede primernega kandidata. Ena stranka se zavzema za vojvodo iz Torka, dragega sina angleškega kralja, tretja pa za ameriškega biznesmana Henry Forda.
SUHAŠKA POSTAVA
ZOPET ZMAGOVITA
Volsteadova prohibicijska postava je zopet zmagala v najvišjem sodišču Združenih držav. — Sodišče je mnenja, da je imel kongres polnomoč sprejeti postavo pred ratifikacijo amendmenta.
WASHINGTON, D. C., 20. oktobra. — Vrhovno sodišče Združenih držav je včeraj zopet potrdilo ustavnost Volsteadove prohibicijske postave ter pravice kongresa, da sprejme to postavo pred ratifikacijo prohibicijskega amendmenta.
Vrhovno sodišče je mnenja, da je imel kongres pravico sprejeti postave, kojih namen je bil izvesti določbe za bodočnost, "ko bi napočil čas, da se jih uveljavi".
Odločitev najvišjega sodišča se je tikala slučaja Terence Druggana, čikaškega butlegarja, ki je bil pred kratkim središče škandala v Co^k County jet-nišnici. Druggan je bil obsojen na eno leto ječe, a s pomočjo podkupnin je lahko odhajal poljubno iz nje ter se zabaval po mestu.
V prizivu proti zaporni kazni, ki je bila izrečena nad njim ker je obratoval pivovarno, čeprav so jo oblasti zaprle, je trdil Druggan, da je Volsteadova postava neveljavna, ker je bila sprejeta celo leto pred sprejemom prohibicijskega amendmenta.
— V trenutku, ko je bil ta amendment odobren, je postala ta postava pravomočna, — je izjavil sodnik Holmes. — Nobenega dvoma nimamo o avLoi i-^ti kongresa, da sprejme postavo. Preveč bi bi!o reči, da bi kongres ne mogel sprejeti postave v pod oro prohibicijskega amendmenta, dokler je biia usoda slednjega še na tehtnici.
Otrok obtožil očeta.
.PROVIDENCE. R. I.. 10. okt. Aii lahko toži otrok sv« jepra o»V-ta z;i odškodnino. To bo morali) določiti višje sodisče v procesu, ki <ra ji* naperila desetletna Lola Mata rese proti svojemu oeetu. Lola je izjar.-ila. da je padla 1, iii 192J) vsled 'zanikmosti svojega oeeta i7. avtomobila in da se je pri tem trajno poškodovala. Tožbo je vložila mati v imenu otroka.
Cene življenskih sredstev rastejo neprestano.
WASHINGTON. D. C.. 20. okt.
I "rad za delavsko statistiko je v jI mestih dežele p r tiskal cene živ-' 1 jonskih potrebščin ?.n končam črte ter pri tem ugotovil, da so od septembra 1924 po do septembra 1925 neprestano naraščale, čeprav je vojne že davno konec in eeprav je bila letina v Združenih državah povoljna. Cene življenskih po-i
jtrebščin so poskočile od treh do štirinajstih odstotkov. Povišanje i je znašaio tri odstotke v Mif-jwaukee. 14 pa v Savannah, (.'a. Nato slede naslednja me>ta : Louisville, dvanajst odstoikcv; Birmingham, Houston, Philadelphia. Scran t on. de>et odstotkov; Bridgeport. Buffalo, W\v York. S;in Francisco, devet odstotkov; Baltimore, New Ilaven. Rochester. Washington. IK ('.. osem odstotkov; Bo-ton. < 'It-ve-land. Newark. Pittsburgh, sedem ,odstotkov; Portland. .M", ter Providence. še-t odstotkov- Dallas
i
per odstotkov in Los Angeles in : Manchester štiri odstotke.
V prim ri z letom 1913 so bile cene življenskih potrebščin tekom zadnjega septembra za n<*ka-ko šestdeset odstotkov višje.
Starost koloniziranja.
Prve kolonije se ustanovili }•>-ničahi in sice.r krog leta 1100 preti Kristom. ko m» naselili ob obali Maroka.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tirai dinarjev računamo posebej, 15 centov za poštnino in drage stroške.
Razpočilja na zadnje pošte in IzpIaCnje "Poštni Čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.10	500 lir..........$21.75
309 lir .......... $13.35 1000 lir.........$42.50
Pri naročilih. Id fcnašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 eentov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ T Trsta.
Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOC DINARJEV aH pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Lirun sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v r \
TOŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
nam Je poslati najbolje po Domestie Postal Money Order ali pa New York Rank Draft. .
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. 7.
Telepftone: Cortlandt 4887
GLAS NARODA. 25. OKT. 1925. ' • '
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Publmked by «uOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Rtk»*r. preside«-*	Louis Renedik,>Miarr
l'tac« of bcuineM of the corporation and addreawt of above officer« 82 C'orTJendt tit., Borough of Manhattan, N«-w York City, N Y
" G L A 8 NAHODA" 41 V otee of the People"
Itsw+d Every Day Except Sundays and Holiday.
7.a c*io leta velja Us* ea Ar%erxko
in Kanada_________%6 OQ
pol leta_______$3.00
uta____________$1.50
Za New York ma eelo lete_ $7.0»
Za pol leta____.____^3.5*
Za niozemstva ta eelo lato_ $7.Of
Za pol leta_________ $3.54
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
♦.-ii« Aarn.to" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj tn praznikov.
L)",o*! i>re* p<*dpiHa m osebnosti se ne priobčuje?'.. Denar naj » fcUf-»vo!? poiiljali po Money Order. Pri spremembi kraja narodni Lot, pro«.too. <ia w nam tudi prejiraje bivališče naznani, da hitrej'
najdemo naslovnika.
•tt L A 8 N A ft O D A", 82 Cortlaodt Street New York, N. Y Telephone: Cortlar.dt 2*76.
Si j^Jt-OUNC.^e.
iMPERIJALSTIČNI ROPI NA KITAJSKEM
! .i;, k.i .;<• na « :>.i shrani velikanski trjr za izdelan? predmete, ' !. pa \ lik vir surovin za svetovne imperijaliste. Kot surovi-i . \ l*viii-iu vpoštev železo in premog. Ugotovilo se je. da ; i j mojiovni ->kla»li «*:ie same kitajske province, namreč Šansi, ua zaklada jo eeli s vit za nadaljnih dva tisoč let s pre-' i;	«1; /.rU'/.w rude >o manjši kot pa premogovni, vendai
; ■• i 'M,-. • • na razpolago nikakih tozadevnih cenitev. Vemo le, da ■ . /> \rs.ni >kladi aie same kitajske družbe, šest in osemdeset ' . •»t i i»v- doiarjev kapitala, v najmanjšem pa komaj tisoč dolarjev, •..m privatnih rudnikov je 23, z Tnaksimalnim kapitalom 30 I I. !-;, v. PoN'g 1,1; modernih rudnikov pa je še dosti starih
si 1eiflOV.
1! hln.ki. ki obratujojo z inozemskim kapitalom, so bili deloma > tuj.;« m k••: konc <ije. deloma pa so bili inozemei pripuščeni na •'.. i poyod.i. V nekaterih lučajih pa so čisto privatne, kombi-
nai ?je.
»•: 'i Kitajski obstajajo štirje koneesijonirani rudniki. Trije t h - » l.i.s.t .'apon>ko-mandžiu ske železnice in eden last rusko-iz-to ': r. k ' a j- | • ž«'h*znice.
1 m dvajs j jp rudnikov, katere se obratuje z inozemskim :"««:■■ (tu. na t melju pogodb. Od teh odpade na .Japonsko 18, na 11 " ": na Nemčijo eden in na Belgijo eden. Med angleškimi -!• j •< :i;o._rovnika ze'o znana. Eden teh se nahaja v Honanu, k: ;	t .: vs »ko b»to 1.297.COO ton. Med japonskimi pr -mogovniki
s-» 'i •• ki -o bili pr-je !« t Nemčije. Proizvod teh treh premogov v /'•;!>.;: letno TTs.OOO ton. Inozemsko-kitaj-skih, -privatno kapi-i.ih pniin irovnikov je 22. nifd temi petnajst z japonskim ka-P !< :n. š:irjp z ruskim in trije z angleškim.
}:iu:-»-mci s,, lastniki najboljše opremljenih in izdelanih premo govnikov.
I) -ii!' proizvede angleško-kitajski pogodb.ni premogovnik Kai I > v ' -i vsako leto itri milijone ton premoga, proizvede najbolj-::	:i premogovnik le 190.000 ton na leto in najboljši železni
i s i?::k družbi' S24.000 ton že! «7iie rude.
!;-«-/.v.'iitega pa so tudi čisto kitajski privatni rudniki najeli po--<..••!.: ' ri in< /> meih. Tako znaša kredit največje kitajske železne in . :n::2»vr.e kom pa ni j •• na Japonskem 24 milijonov kitajskih do„-r> li obratni kapital pa naša le dvajset milijonov. Vsled te« ht( vala Japonska v svojih 21 zahtevah, da ne sme Kitajska i/.roeiti drugim inozemskim narodom teh rudnikov. Ta druž-vs'« 1 t ga dobaviti vsako loto Japonski 54 odstotkov ee-- ' -proizvoda žeV:me rude. V družbi jp opaziti vsled tega v I.'- j mian.kanje železne rud \ Vsled tega je bilo treba staviti i. v r ob:\tiov;:-nja številne pavže in premogovnike. Kriza v kompa-i i } < staja ».I due do večja in podjetju prti naravnost ban-V doiib inotii easu — bo Japonska popolnoma polastila tega ;/!•!. uč':o ktc«ijske»ia podjetja in isto velja glede antimonskih skla-v Ilr.nanu. katera jmdj (t.;a s<> financirali Japonci.	: ^
: f-nsi;a. ki predstavlja nočno državo, nima dovolj premogov-: r-: l:i:ških"N>ga»-t-v. (V hoče razviti svojo industrijo, se mora k '».t'nen.ra. V.a svoje roparske pohode si je izbrala Kitajsko in K : >. \/. Kitajske odba;a v-ako b-to na Japonsko 600.000 ton >••'!» mle ter " rije milijoni ton premoga. Ni <» pa izključno le Angleži in Japonci, ki vprizarjajo ropar-< P !" l-'.'oti kitajskim rudnikom v Mandžuriji, iztočni Kitajski •i < 'oni. i limene reke. Isto delajo tudi Franeood, posebno v Jivna-ini. . r •<> vi na piko bogate sklade bakra. Japonci skušajo pri-< 1"• • ?i da j zase tudi rudnik- v Mongolski. Rockefller pa tekmuje 1 ;fv posebno z anghsko-azijsko petrolejsko družbo za petrolejska polja.
Sravka številnih tisoč-ev kitajskih delavcev, ki je izbruhnila pr. I kratkim v gbwnih rudnikih inozemskih kapita-listov. kaže j«s-no. da raznnievaojo mase kitajskega naroda v vedno večji meri po-nn i in poti. bo odpora proti noieerncem. ki jih le izkoriščajo.
j--
nikbi ba m
Dopis.
življenja kakor ob petindvajset-letnici.
Na tej domači vi^selicis^e je raz-
C an ton, Ohio.
Iz te male nas i!bine se redko k.laj vidi kak »lopis, zato prosim, da mi ne odrečete malo prostora veselilo vse. Zabavali smo se do-v vaš^m eenjenem listu.	bro,'postrežba je bilai zvrstna. -
C'anton je precej veliko m sto. Kuharice so pazile, da so bile šteje okoli stotisoč prebivalcev.■ mize polne vsakovrs-tnih okusnih Prebivalstvo mesta sestoji iz vseh jedil in sadja. Za suha grla je pa mogočih narodnosti. Slovencev ni'skrbel Mr. Frank Markov. Kot veliko in kar jih je, imajo pove- j sem opazil, je Frank izvrsten načini svoje lepe domove. Žive v slo-^takar. imel je kratek bel predpas-gi. so uljudni. postrežljivi in jakO|n:k. pod njim pa seveda' zalogo, zabavni. Izvzemsi par druži, so vsi da j,- bil osemnajsti popolnoma iz goriškega ozemlja; ki sedaj pri-; izoliran. Jaz seveda ne odobra-pada Itali i.	j vam. prezreti tebi nič meni nič za-
Tukaj slišiš lepo slovenščino v.kon. ali ob takih prilikah je ne-kraškem narečju ter lepe mile slo- inc-goče. da ne bi bil' osemnajsti venske pesmi.	prizadet. Še Koverto pr^zremo.
Tako se mi je nudila prilika.: kadar felitari za denar, da sem bil povabljen 10."oktobra j Prav ima Peter, ki piše v 238. k dobro znani družini Mr. Frank j številki, da je Kol umbo odkril in France Orebcneovi. Tmenova- j Ameriko, Kovcrta jo pa našel, na sta slavila petindvajsetletnih: Jubilantoma se še enkra tza-
svojeea srečnega zakona. Čestitam iinjn in želim, da slavita pet-d «oi'etnico tako srečna in polna
h val jn jem tpr
sreče.
jima želim obilo
Michael Chok.
Iz Jugoslavije.
Gradbena delavnost v Zagrebu. J:a. ki jo bila odkrita to dni v Mari V Zagrebn je bila gradbena de- boru. Ugotovljeno je bilo namreč, lavnost tudi letos precej živahna, da je neki carinski posrednik tiho-Zgrajeni sta bili 2 štirinadstrop-Jtapil blago v poštnih paketih. Na ni, 8 trinadstropnih. 10 dvonad- podlagi njegovih izpovedb .ie bilo stropnih. 46 enonadstropnih in nato aretiranih v Mariboru 6 ca-123 pritličnih hid. Razen tega je rinskih uradnikov. Po izjavah are« bilo zgrajtnih 47 raznih dvo- tlrancev je šel glavni del vtiho-riščnih poslopij. 20 obrtnih de- tapljenuga blaga v Zagreb in si-lavilic, 11 skladišč in 19 provizor- cer ravno za ono tvrdko. pri kanih 'barak.	teri je bilo zaplenjeno 7 vreč blaga. večinoma luksuznega. Spomenik kralju Petru v Sara- Arotirani carinski uradniki so jeva. j bili obdržani v zaporu, ker pre-Za projektirani spomenik kra- is kava še ni končana, lju Petru Osvoboditelju v Sara-j
jevu se je nabralo doslej 1.155,360 Senzacijonalna afera v Tuzli. Din. prostovoljnih prispevkov. j y TllzIi ^ ie delj -asa pre.
Obljubljenih je še 76S.OOO Din. iskava zaradi \goliufije v «kodo Spomenik bo stal na Novem trgu. državnega m<,nnpoia in države.
Kakor poro.ča zagrebška "Ri-
Z zagrebške univerze.
Za izredna profesorja na filozofski fakulteti zagrebška univerze sta
ječ", je obstajala tamkaj družba, kateri se je posrečilo, da je na 1 goljufiv način prišla do 60 vago-imenovana. dr. Milko Kos.|nov il)dustrijske soli> katero je dosle j docent beograjske univer-|.pc>tem raZjV r.ala kot kidiinjsko in dr. Vojis^av Radovanovie,j sol Država je bila na ta način doslej docent univerze v Skopi ju. j oškodovana za tri in pol milijona
dinarjev. V to afero so zapletene
Železne hiše v Ocijeku.
Osjtška livarna železa in strojna t o a-« r na d. d. zgradi ob priliki tamkajšnje gospodarske razstave
nekatere ugledne osebe v Tuzli, tako monopolski zastopnik v Tuzli Peter Peric in uradnik mono-polske uprave Jovo Rašeta. Oba
pritlično železno hišo v reklamne L^ bila aretirana; razen teh dveh
svrhe. Hišica bo obsegala dve sobi, oredsobo in potrebne stranske prostore. Neki osješki mehčan je ori omenjeni tvrdki naročil zase železno stanovanjsko poslopje za 100.000 dinarjev.
pa še trgovski agent Milan Ive-žič in njegova žena.
SMRT ZNANEGA RAZISKOVALCA
V Berlinu je preminul v 89. le-2a .sv°jp?«i življenja Jurij Sclnve-
L'kvidacija tvornice ci-gar v Zagrebu.
V jZagrebu se je razširila ves,t,
da namerava mpnopoiska uprava'
likvidirati tvornieo cigar . ___
grehu in preseliti del v Ljubljano, i:m*xirih'. °deT1 izTne<1 najholj' 7-na'
ostalo pa razmestiti po raznih dru ^ *fri»klh raziskovalcev, tova-
gih tvornicah.	■ ;r;s Bartha' Rohlesa" Livinjpitona.
u-^,;. •	..	Nachtigalla in drugih. 1<i so nas
Koliko je na vesti resnice, ni	J .
mogoče kontrolirati; ni izključi natančneje seznanili z afriško de-
no, da bo likvidirana tudi tvorni- . P^ojn.k je bd po svojem
„„	o. - i	.	poklicu pravzaprav botanik ter je
ca cigar v Senju, ker sta obe pa- •• ,	,	.
. ^ nrisel na svet leta 1836. v Rigi. sivni in imata na razpolago se	, .	. , „	,r
......	. ,	Študiral je v Heulelbergu. Mona-
nekaj milijonov komadov stare
za-loge, ki jih ne morejo spraviti v promet.
Peter Zgaga
dol I
Moderna doba je res nekaj posebnega. Vse se vrši v znamenju naglice — pa^kaj naglice — vse se bliskovito vrši.
Tako s en naprimer čital moderno povest in iz nje spoznal, kaj da se da dandanašnji napraviti v ene:n trenutku.
Dotieni Odstavek v povesti se je glasil:
William je pri jahal do vrta. skočil s konja, se splazil skozi živo mejo, planil k utici. kjer j«1 spala nj tgova ljubica, splazil se je k nji ter pokleknil pred njo. Ona si je otrla oči, dvignila ga je k sebi. sedla poleg nj^ga. svojo glavo mu je položila na prsi ter začela plavati v morju blaženosti .. . Vsc.to se je zgodilo v enem samem trenutkur\
V primeri s to naglico naj grr-Edison poč mazat z vso svojo elektriko in modernjmi iznajdbami.
*
Da, življenje je težko iu je polno razočaranj.	.	,
Vsaka ženska s* v poznejših letih spomni trenutka, ko se ji je. ko je bila stara kakih Sestnajt/let kak lep fant prijazno nasmehnil ter ji pomembno prikimal. Ona je obrnila vstran ter se je š go jezila nanj.
Kjo je danes .tisti fant? Kje je da bi se ji še enkrat nasmehnil, da bi ji š* enkrat prijazno prikimal?
Najbolj se moti tivti družinski oče. ki misli: Ko bodo otroci dorasli. bo/m prenehal delati. Bodo že otroci delali zame.
To je sicer bajka, pa je presneto resnična bajka :
Bogatina j suieelo trgati v des nem mezincu.
Šel je k svojemu zdravniku in mu potožil svojo bol. Zdravnik je mezinec ogledoval, zmajeval z jrlavo ter poklical pot špecijali-stov.
Sp cijalisiti so se po latinski po gcvarjali ter jih poklicali še pet. Vsi skupaj so končno določili, v kateri bolnišnici je treba bogatina operirati.
. K bogatinu je prišel tudi zobozdravnik ter mu rekel, da mu mora na vsak 'način poruvati vse zobe, češ, da ima bolezen v čeljustih svojo kal.
Navsezadnje se je pojavil tudi bogatinov advokat in ga pregovoril. da je popolnoma izpremenil svojo oporoko.
Bogatin je izgubil vse upanje. Tn tisto noč. pred operacijo je vsled nek' nesrečne špekulacije izgubil tudi vse svoje premoženje.
Naslednjega dne se je prebudil kot velik Tevež.
Tn naslednjega dne ni bilo k nj mu ne zdravnika, -ne špeeijalj-*tov, ne zobozdravnika in ne advokata.
Pa tudi brleeine v m ez i nora so mahoma minile.
To je sicer bajka, pn je presneto resnična
Novice iz Slovenije.
Zagonetna smrt.
V Lescah na Gorenjskem je na-gloma umrl tamkajšnji trgovec in najemnik Kokrine.kove gostilne. Izpil je večjo množino oetove kisline; ali namenoma, ali pa vsled	v preraaii grob.
V splošni bolnici v Ljubljani jp umrl (jojmir Vn-bič, računsiki pripravnik delegacije ministrstva ti-•i*vne v Ljubljani Težko bo!«e:i je komaj ^Hotnega niL> iettiča po-
neprevidnosti. ni znano. Domači so ga nezavestnega našli v kleti. Zdravnik, ki je prihitel na jiomoč. ni mogel več pomagati, t "mrl je po tožkem trpi j ni ju.
— V hiralnici sv. -ložefa je unurl Franc Zajec, nadpaznik latstjnga d obod a !*st \xmega urada v pokoju.
/
V barčici na ribniku . . .
Te dni si je najela pri treh ribnikih nad Mariborom 24-letna p«»- J sestniška hei Kukovič iz celjske!
Gledališče-Glasba—Kino
"HAMLET".
Walt r Ham j hI en in Ethel Bar-kolice čoln if'. Nekaj časa se je vo-' rvmore sta pričela skrajno zani-zila po ribniku, nato pa začela'mivo se/.ijo v Hamletu v Hamp-inLsliti 7ia svojo nesrečno ljube-'den's Theatre. Broadway in G2. z m. izbila steklenico lizola in le- cesta, (preje Colonial). Svoje mogla v čobiič. ki jo je precej časa či sta združila v namenu, da na-nosil sem in tja po ribniku. Šele stopita v seriji velikih klasičnih ko je njena taksna ura minila, je in modernih iger. Predstavitev najemnik ribnika jadral po čoln. kraljevega danskega princa kot da ga propel je v pristan, ker ni, jo nudi Mr. IlamptleH. st* smatra
videl v čolnu veslača. Pri tem je našii! nezavestno nesrečno
pa
7.ii
že dolgo časa za najbolj inšpiri-lano in izšolano v sedanji genern-
Ijubljenko ter aviziral rešilni od- ciji. Brezdo\nnna nadarjenost d lek. ki jo je prepeljal v bolnico, • Miss Barrymore in njena simpa-kjer so ji takoj izprali želodec. | tična zunanjost sta pripomogla v
j veliki sni ri. da ^e je napravilo to Požar v Limbušu.	j oživljenje za popolnoma zaokro-
V mariborski okolici se zadnji j ženo predstavitev največje igre čas zelo množe požari. Te dni j • j Shakespeare-ja. Njena Ofelija di-zopet pričelo goreti v Tjiimbušu; ha življenje ter pat tičen in očar-pri Moriboru pri posestniku .To-jljiv značaj.
sipu Paulu. Ogenj je tako hi-| Ostale uloge so v rokah izurje-tro razširil, da so na lice mesta! nih in nadarjenih Shakespeare-<Tošle požarne hrambe iz Maribo-1 igralcev, kojih številni so liili z ra. PeJcer in Stud neev in požai jMr. Hampdenom že več let ter komaj omejile. Zgorel je skedenj, j jamčijo vsktl tega gladko ter po-Požar je zanetil baje škodoželjne/ polnoma zaokroženo predstavo.
Polonius Alberta Bruninga je bil deležen velike pohvale kritikov, Dva svetovna potnika.	kojih nekateri izjavljajo, da se
Pred leti s-tn odpravila dva je zgodilo prvikrat, da se je pri-komaj po 12 let stara fantiča iz'merno predstavilo človekoljub-Celia po svetu. TTote'a sta potovati uo^t in humor starega lorda ko-okoli sveta, kar bi trajalo dve le-1 mornika. Duh Max Montorja, ti. Tako sta si zamislila to po?, kralj Kenneth Ilunter-ja, kralji-zela sta s seboj poln » nahrhtni- ca .katero predstavlja Mary Hall, ke in tudi nekaj denarja sf;l sj Laertes Eniesta Rowan, grobo-dobila. Prišla pa sta z vlakom sa-,k0l>. katerega igra Cecil Yapp in mo do Zidanega mostu. Tam ju Horatio Wailliaima Sauter so bili je dobil dež in sipoznala sta. da'deležni prav tako velike pohvale, v lahki obleki ne moreta priti ni-j Produkcija je sijajna, a mrka, ti v Afriko, kjer sta nameravala ter v.-sled tega v polnem soglasju prerini iti. Zato sta se vrnila do-j s srednjeveškim ozadjem .'ter du-
v/ maščevanja.
m o v v Celje, kjr so ju že čakali v skrbeh. Doma je bilo baje pr,.. eej neprijetno, a misel na por <»-koli sveta so jima vendarle dobesedno izbili.
Himen. Poročil se je Ivan C sar Narodnega gledališča v Ljubljani j na katerih je mogoče s Tončko Zalaznikovo.	| razumeti vsako besedo.
Kosti prazgodovinske živali.
ON ROE. N. T.. 20.^ oktobra. 1» Smith, premised ni k Orange and iJo( kland Electric Cotnpanv. je dal ustaviti delo pri izkopavanjih 7;; i.ov nasip v Monroe, ko so našli delavci ostanke mastodona.
Po V g velikih zob so driavci iz-kip.di tudi ko-ti z glave živali. Kos:l so našli v strugi starega vrrlea. in zobje so tičali v črne»n blatu, nekako dva čevlja pod površino.
Mr. ^uifh. .ki si je natančno gledal ko=ti mastodona v mnzt-je rekel; .
— To so najfinejši preostanki kar £em jih krdaj videl. jZobje so tako dobro ohranjeni kot da bi bibi žival mrtva šele eno leto.
Mr. Smith je obvestil newyo:'-ški naravoslovni muzej ter pro-i!, naj pošlje v Monroe izvedenca, ki bi vodil izkopavanja preostalega dela okostnjaka.
Slabo vreme po celi deželi.
Mesto krasn. iga jesenskega vremena, t akozvamega Indian Summer*I je pričelo po Srednjem za padu snežiti ter je pritisnil povsod mraz.
kovem in Berlinu ter je kot 28-le tnik'prvič stopil na afriška tla. kjer je začel raziskovati gozdove
..	. ... «... . i ob Nilu. Do svetovne vojne ie o-
Strajk na gimnaziji v Beckerekn.1 . ,	.. ..
j stal zve -it Alriki ter ie z maihmnr
Profesorju gimnazije v Velikem presledki potovaI križem Bečkereku Boži Jovanoviču sta Posehne Ms.lu?e s| jo pridobil v te dni po stopnicah zavoda prile- triletni vpliki ekspedic5ji, ki je od teta nasproti dva dijaka osmega , 1868 (}o ]g7] brodila mofl Xj.
razrida. Profesor je dijaku Me- loni in Kongom. Odkril je reko 17-stroviču pnsolil klofuto, nakar je plle ki ^ izliya v K0n?0 jn n jej?0.
o mošolec protestiral z opazko, da vo odkritje je seznanilo svet z a-se za take stvari ne dele klofute.' rri$kimi pritlikavci. V ^poznejših Profesor je nato dijaka še enkrat letih je p^tal generalni ravnatelj udaril, dijak pa mu je klofuto vr- legiptovskili muzejev ter je potonil. Profesorski zbo£ je Meštrovi-ea izključil iz zavoda. Te dni so pa vsi osmošolei v znak solidarnosti stopili v štrajk in zahtevajo, da se profesor Jovanovič premesti z beekereške gimnazije.
Kova tihotapska afera.
val .z večjimi Mknpinami v libijsko in arabsko puščavo.
Schweinfurth je nastopil svojo veliko afriško potovanje potem ko je prielobil za svoje načrte staro Avstrijo, Rusijo in Sardinijo. Bilo je 1. 1864. V d želi je ostal
V neko zagrebško veletrgovino ^ let, nakar ?a je prisiiiia bole.
je prišla čisto nepričakovano ca-' , , , .-	, ...... . izen, da se je za dve leti umaknil
nnska 'komisija v spremstvu poli-1 _
cije, pregledala lokal in vse b!«-jv Evropo' Pozi,CJC Je	poaJala
go ter zaplenila končno sedem,nazaj v Afriko berHnska	akade-vree zapečatenega blaga. Povod naija znanosti s podporo Ilum-za presikavo je dala carinska afe-. boldtovega fonda. r
Poljaki hočejo imeti kralja.
Kandidata so si že izbrali in ta kandidat je Henry Ford.
Te poljska kandidature Ford najbrž ne bo sprejel. Ford je namreč kralj v večji, mogočnejši in vplivnejši deželi kot je Poljska.
Ford je kralj v Združenih državah.
¥
Cena denianta narašča.
To se ne tiče toliko belega kot črnega demanta.
¥
Težko jp človeku, ki ima čisto vest. pa ima kljub temu dosti sovražnikov.	(
Tako živi naprimer v državi New Jersey bogabojeČ duhovnik, ki ni še nikdar nikomur skrivil lasu na glavi, ki j? vedno pomagal revežem ter delil z vsemi potrebnimi svoje skromno premoženje.
Ta mož ima pa kljub temu tisoč dvesto hudih sovražnikov.
V zadnjih letjh, je namreč poročil 3es<tsto zakonskih parov.
Smrtna kosa.
V Ljubljani je preminul Vik
boni tragedije.
-Air. Hampden si prizadeva prav pos ibno, tla dobavi večje število sedežev v Hampden Theatre za zmerne cene. Tristo jih je po petdeset centov in en dolar, — vsi dobri sedeži, s kat irimi se nudi član'popoIen pogled na pozornieo in
lišati in Gledišče
leži ugodno, 'ker se nahaja v bližini vseh glavnih prometnih črt, — podzem ljske železnice na za-
tor Dornik iz Tržiča: Marija Puš. padni strani, šeste in devete A ves..
delavčeva žena. 24 let; Fran Zaje, mestnega dohodarstvenega urada nadpaznik v pok., fil let: Oojmir Verb i č. pripravnik. 21 let; Janez Kvas, posestnik. 70 let.
— V Lajterspergu je umrl v starosti 75 let Doplihar.
nadulične železnice, površinskih kar na na Broachvavu ter huso v 11a Fifth Ave. in Riverside Drive. Vsi. ki ljubijo v.'liko dramo, sijajno vprizorjeno in igrano, ne-glf^de na njih vire, imajo tukaj posestnik Jane. priliko, da prežive skrajno zadovoljiv večer. Edine popoldanske
— Nenadoma je preminul v Ma- predstave so v .soboto ob dveh r:boru Danilo Kožar. uradnik popoldne. Vee>rnp predstave so "Kovine**, star komaj 2:1 let. ' prieno ob osmih.
Naznanilo. '
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 45», istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 37».
POŠILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljate v preskrbimo podpisano izplačilno potrdijo prejemnika.
Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajam-eeua.
DENARNE VLOGE prejemamo na
''Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, Hew York, N. Y.
GLAS NARODA, 25. OKT. 1925.
Iz življenja angleškega rablja,
Za "G. X." priredil A. Š.
Skoro petindvajset let sera bil oficijelni rabelj Velike Britanije in prepotoval sem deželo na severu od Škotske in južno do Irske, k»*1 od jetnišnice do j«'tnišnioe, kjerkoli je čakal kak obsojenec, bodi-M moški ali ženska, svoje smrti na vesalili. V'vseh teh dolgih letih sem spravil mnogo sto obsojencev v oni nepoznani svet, ki se pričenja onkraj groba.
Ljudska domišljija obdaja mrtvaško hišo in vešala z nekako mi-.sterijo in grozo.
.Mnogo dni svojega & i vi jen j a" sem preživel v celicah ali izven celic na smrt obsojenih nesrečne--žev, in tajno sem jih opazoval, ko slednji niso imeli niti pojma, da so opazovani. Prislužfcoval sem njihovim vzdihom, njihovemu kričanju; gledal sera njihovo desperat-110 borbo za življenje, in doživljal sera tudi slučaje, ko «.o me sprejemali s smehom in šalami obsojenci. katerim je bilo v naslednjem trenotku prestopiti pr^r neznane Večnosti. . .
Običajno je. to vem. da rablji skrivajo svojo identiteto, da ne nastopajo v publiki ter da nikoli ne govore o tragedijah, ki se dogajajo v senci vestal.
Toda moja karijera kot uradni rabelj Velike Britanije je bila pred par tedni končana, ker sem podal svojo resignacijo, in sklenil sem, obelodaniti skrivnosti smrtnih celic in vešal. skrivnosti, katerih ni
dozdaj še nikoli nihče objavil. *
London, v avgustu, 1.925.
— Prav ljubo mi je. da sem se z vami seznanil! — je rekel mladi Kric Sedgwick, na smrt obsojeni morilec, ko sva si stala iz obličja v obličje pod vešali. — Že par tednov sem vas nestrpno pričakoval.
Lahko mi verjamete, da sem bil skrajno presenečen vslcd tega pozdrava, s katerim me je sprejel obsojeni morilec, mladenič dvajsetih let. ki je umoril svojo ljubico, nato pa strastno poljuboval jijeno mrtvo telo, šel zatem na policijo ter zahteval, naj se požuri-jo z razpravo, obsodbo in justifi-kacijo. Ko .sein natikal obsojencu belo kaj»o preko glave in njegovega lica. kar sem vsakokrat storil, da se ne vidi na obrazu obsojenca agonije smrtnega boja, sem slišal, kako je še|>otal svoje zadnje besede na tem svetu: — Bog bodi inilostljiv moji duši! Zdaj grem tja, kjer je dekle, katero sera ljubil! —
Popolnoma drugače kakor ta, pa se je obnašal William Henry Palmer, pravi orjak po telesnem ustroju, ki je dejal, da se ga nikakor ne sme obesiti. Se zdaj ga imam pred očmi v obupni borbi s celo skupino paznikov, v ozki celici Leicester jctnišnice. Njegova borba je bila seveda zaman.
Palmer je umoril neko priletno vdovo, ki je stanovala v osamlj • ni koči, kamor je prišel Palmer, jo tam umoril in oropal. Ves čas tekom obravnave in tudi tekora obsodbe je bil popolnoma hladen in brezbrižen, ko pa je napočila ura justifikaeije, je šla njegova hladnokrvnost in samozavest in izjavil je, da ga niti Bog niti hudič ne spravita do vešal.
Tekom svojega dolgoletnega delovanja v tem "poklicu'* pa sem ugotovil, da so le redki oni, ki se zoperstavljajo svoji usodi. Večina obsojencev isprevidi, da bf bilo vsako Aipiranje zaman ter gredo pod vešala s tako indifereneo, da bi jo marsikdo smatral za resigna-cijo, dočim zapuščajo zopet drugi mrtvaško celico smrtno-bledi in po vsem telesu se tresoči ter že bolj mrtvi ko živi.
Zadnje jutro v življenju na smrt obsojenega človeka tvori glavno preizkušnjo njegovega poguma. »Jaz ne vidim v tem ničesar čudnega in nenavadnega, če je obsojencc duševno jn telesno strt, zakaj kljub temu, da sem p izpričan, di|_ je usmrcenje z vrvjo najhitreiM^n^ da • povzroči napr-raanj smrtnih' bolečin, mi je vendar razumljivo, ka^ se mori doga-t duši možnega mladega mo-
ža ob misli, da jki j>o par trenot-kili stal na usode|>oInih vzmetnih vratcih, ki se mu liki past naenkrat od pro poti nogami, nakar obvisi njegovo telo na vrvi, katere zanka mu je vržena okoli vratu. . .
Ta strašna gotovost mora porušiti najmočnejšega moža!
Zanimiva stvar, katero sem imel priliko neštetokrat opazovati, je | ta. da so možjj,' z močno telesno konst it učijo navadno večji boja^ ljivci kot pa ljudje šibkejšega te-j lesnega ustroja. Sicer nikakor nočem reči s teiii. da se to dogaja in opazuje dosledno v vseh slučajih. " vendar j>a večinoma, i Ko to pišem, se spominjam dveh slučajev, ki sta se dogodila tekom . par tednov leta 1916 drug za drugim. Pivi. o katerem govorim, je bil Daniel Sullivan, katerega sem justificiral dne C. septembra v Swansea, in ki je bif znan pod i-nienom 4tItig Dan"; drugi pa je bil James Howarth Hargreaves. ki je bil obešen dne 10. decembra j v Manehestru. Ta slednji je bil eden onih redkih ljudi, ki sera jih I obesil in katere sem prej osebno poznal. Oba ta dva moža sta izgubila kontrolo nad samim seboj, • ko >-e je približala ura njune smrti.
i Oba sta bila kakor brez vsakih živcev in kot hroma, tako da ju je | bilo treba takorekoč skoraj nesti j k vešalom. Xji<ni veliki, močni teh si sta se stresali od ihtenja in po licih so jima drle solze v potokih.
Eden teh nesrečnežev je na poti k vešalom venomer moledoval: — Oh, glejte, da me ne bo bolelo, glejte, da me ne bo bolelo! — Tn tudi glede nebrojnih žensk, katere sem spravil na oni svet, imam mnogo neprijetnih izkušenj, kar bom pozneje podrobno opisal.
Citatelj se ho popolnoma naravno čudil, zakaj sem hotel postati [krvnik. Kako. vraga, si more človek želeti službe in dela. ki ga bo preživljalo s tem, da bo moril svoje soljudi*!
»Taz pa sem gledal na vse to s po)K)lnoma drugega stališča. Meni se je dozdeval ta posel popolnoma časten, avtorlziran od zakona, in vedel sera, da nekdo se mora dobiti, ki je voljen prevzeti to opravilo. Ko sem prvikrat izrazil to misel v svoji družini, da nameravam vložiti prošnjo za to vladno službo, je bila moja mati osupla in tudi žena ni hotela ničesar slišati o tem.
I — Za božjo voljo, kaj bodo pa ljudje rekli k temu! — je vzkliknila moja mati.
j — Le pusti, naj se drugi zglase za ta posel, — je rekla moja žena. j in s tem je bila ta diskusija končana.
Toda, če si jaz vtepem nekaj v glavo, mora to tudi obveljati. Vlo-'•1 sem svojo prošnjo, kakor sem nameraval, in že po par dneh mi pride odgovor, naj se zglasim v "Home Office" v Londonu.
Razume se, da vsak dan ni mogoče obešati morilcev, ker jih bva-labogu ni toliko, in tako je bilo tudi v mojem življenju mnogo dni, ko nisem imel nikakih opravil, kljub temu. da sem moral izvrševati vse eksekucije na angleškem otoku.
Ob času, ko sem vložil svojo prošnjo, odkar je preteklo že do-imda petindvajset let. je bil oficijelni rabelj Velike Britanije stari James Billington, ki je že izvršil na stotine eksekueij. Rabelj in njegov pomočnik sta plačana od vsake justifikaeije ter nimata ni-kake stalne plače. Rabljev pomočnik prejme za vsako obešenje deset dolarjev (primerjano v ameriškem denarju), rabelj pa prejme za to 50 dolarjev.
Nekdaj sem tekora treh dni obesil troje obsojencev, za kar sem dobil 150 dolarjev; prav čedna vsota, res, ali biznes ni bil zmerom take sijajen.
Ko sem prejel obvestilo, naj se zglasim v Londonu, kjer imam dobiti vse potrebne instrukcije v Kewgate jetnišnici, sem skrbno zamolčal svoji |eni, kakžni oprav-
ki me kličejo v London. Ko sem se vrnil iz Londona, z dekretom v žepu, v katerem je stalo črno na belem, da sem sprejet od države kot rabljev pomočnik, in ko sem povedal to družini, je nastala see-na, katere se nočem več spominjati.
Končno pa se je moja družina vdala v neizbežno ter vzela stvari tako. kot so bile. Jaz pa sera si že takrat obljubil, da ne boni o tej stvari z nrkoraur govoril ter nikoli obravnaval o justifikacijah.
Ko je postala očita stvar, kakšnega opravila sem se lotil, so pričeli mnogi moji znanci siliti varne z vprašanji, naj jim vendar povem kaj natančnejšega o svojem opravilu in o zadnjih trenotkih obsojencev. Na vsa taka* in podobna vprašanja pa nisem nikoli odgovarjal. ker sem smatral molk za del svoje dolžnosti. . Tisti, ki so mislili, da bodo videli in spoznali v meni kako kuri-joznost, so se tudi zelo motili in marsikdo teh je odšel razočaran. Tako je prišel neke nedelje popoldne, in sicer kmalu na to, ko sem obesil Sir Roger Casement-a. znanega irskega patrijota. k meni neki mož. ki je prehodil mnogo milj. da me je mogel sestati.
—	Kaj! — se je začudil, — to da je rabelj ?! — Pozneje mi je priznal, da je menil, da bo ugledal v meni moža-orjaka. visokega najmanj šest čevljev in močnega kot medveda.
Prve dni. ko sem dospel v London, kjer sem bil sprejet v to službo, sem izprevidel. da sem naredil na ravnatelja jetnišniee dokaj ugoden vtis.
Famozna Newgate jetnišnica. kjer sem imel dobiti prvi pouk in navodila za svoj bodoči posel, je tako zunaj kakor znotraj eden najžalostnejših prostorov, ki sem jih videl še kedaj v svojem življenju. Poslopje je tako odurno in mračno, da morajo goreti v njem noč in dan električne žarrice.
Po prvem razgovoru z jetniš-kim šerifom so mi odkazali za čez noč sobo v jetnišnici, ki je bila znana pod imenom ''rabljeva soba l\ ker so tam vedno prespali krvniki noč pred justifikacijo. — Resnici na ljubo moram priznati, da one noči dolgo, dolgo nisem mogel zaspati.
Naslednje jutro so inc kmalu po zajtrku odvedli v prostor, kjer so se izvrševale eksekucije. Reči moram, da sem se zgrozil, ko sem prvikrat stopil v dotično sobo.
Glavni rabelj Scott, v čigar področje so spadali tudi vsi kan-didatje za rabeljski posel, je pokazal s prstom na neko mesto v podil ter dejal: — tam-le so vzmetna vratca ali past.
Nato je ukazal jetniškim paznikom, naj polože preko vrate par desk. nakar mi je dejal, naj stopim nanje. Pri tem ukazu sem se zgrozil, toda nisem si drznil pokazati svojegal strahu, in kakor nerad, vendar sem storil, kakor mi je ukazal.
Vratca so imela dvoje kril, ki so se odpirala na sredi. Pogledal sem dol in izprevidel, da je pravzaprav tu doli pod mano šele tisti prostor, kjer se za vrši tragedija.
Varden je opazil mojo nervoz-nost ter je pričel prijazno govoriti z menoj. Tedaj pa Mtopi v sobo njegov asistent varden Shepherd, držeč pod pazduho nekaj, kar je bilo podobno obliki človeka.
—	Vidite, s tem-le boste pa prakticirali, — je dejal slednji.
To je bil čisto navaden "slamnati mož", — oblikovan kolikor mogoče po obliki pravega človeka. Nikdar nisem pričakoval videti nekaj tako realističnega, toda hitro sem se zbral ter po navodilih obeh vardnov zvezal« slamnatemu možu noge okoli členkov in roke na hrbtu, nakar sem mu položil okoli vratu pripravljeno zanko.
To slamnato pupo smo ]>otem l>ostavili pokonci stoječo na vzmetna vratca, in na vardenovo znamenje sem potegnil za ročaj, vratca so se odprla in slamnati mož je izginil na vrvi viseč v globino.
Nato sem še ves teden prakti-ciral na svojem slamnatem možu ter pri tem dognal marsikaj glede obešanja, o čemer Ke navadnim ljudem niti ne sanja.
MODEL ZA SPOMENIK
V* '.•'•i-	I	f
* * ' fc


p-
1 1	I«
uminooo « UMCCRWOOO. M. V.
Slika nam .predstavlja kiparja Begui del Piatto. ki izdeluje s-jiorae" Jiik padlim ameriškim vojakom. Temelj spomenika bo tvorila ogromna granitna skala, ob skali lw> velik morski val. nad valom bo pa skupina galebov.

ZANIMIV! IN KORISTNI PODARI
<Fot*Iq« Languag« Information Sorvlc«. — Jugoslav Bureau.)
POGLAVITNA AMERIŠKA MESTA
(Dalje *rikodojit)
-.. i-t
Mesto Washington. — Večina most dolguje svoj začetek in razvoj ugodni gospodarski ali zem-ijtpi-ni legi, ali zvezno glavno mesto Združenih Držav je eno me l malo inest, ki so nastala radi političnih vzrokov. Ko se je vojna ameriške revolucije končala^-, zmago nove republike, so tedanji narodni voditelji pretresovali u-stanovit- v stalnega glavnega lne-«ta ^Združenih Držav. Mesto Washington ni bilo prvo glavno mesto. Tekom revolucijonarnc vojne se je kongres čestokrat premikal od mesta do mesta. Zboroval je v štirih glavnih državah in v osmih raznih mestih. Po sprejemu federalne ustave je bil sedež centralne vlade najprej v New Vorku. potem v Philadel-phiji.
Tekom nekolikih let so je živahno razpravljalo o ustanovitvi glavnega mesta v primeri legi in razni kraji tekmovali za to čast. Spor je bil 'končno rešen potom kompromisa med Ilamjltn-nom in Jefferrsonom. Dne 16. julija 1790. je kongres sprejel zakon in predsednik Washington ga je podpisal, ki je določal, naj Philadelphia ostane začasno glavno mesto za deset let. in je obenem pooblaščal predsednika, naj izbere primerno l;»go ob zgornji
Potomac reki za izgradnjo glavnega mesta, ki naj bo dojfotovlje-no do 1. 1800. Predsednik Washington je izbral prostor s pomočjo Jefferson a in MadLsona. Komisarji «o bili imenovani, kupilo se je zemljišče in zagotovile lastninske pravice. Ko je bilo to stoi-jeno. so se komisarji sešli z Jcf-fersonom in Madisonom, da se določi imp novega mesta. Na čast Krištofa Kolumba so okraj, kh'e bil proglašen za federalno ozemlje izven vsake državne jurisdik-cije. imenovali £i Territory of Columbia*' >in mesto samo v njen*, so na čast predsednika imenovali "City of Washington.
Predsednik Washington je v m eno val n;ajorja Pierre L "Enfant. Francoza in jako zmožnega inženirja, naj napravi načrt mesta. Ta je predložil tako jasne in mikavne narise, da je L'Enfan-tov načrt d asi deloma izveden od drugih, še vedno tvoril podlacr«« za cftftno omrežje in za nadaljni razvoj mesta. M«*«to je začelo rasti na podlagi določnega načrta. "William Thornton je začel graditi Kaprtol (palačo Kongresa"), dočim je James Hoban gradil Belo Hišo (Predsednikovo palačo V Ti dve poslopji sta tdkom vseh dob predstavljali preprostost in moč republike. Eden izmed zgodovinskih dni v ameriški zgodovini je bil 18. septenuber 1793. ko ie bil poloižen temeljni, kamen Kapitola. Pri izgotavljanju svojega načrta se je LTSnfant oziral na francosko zgodovino. Narisal je široke diagonalne ceste (ave-
nues') in preko njih ulice, ki jih premrežujejo. Njegova ideja, ki se nam dandanes zdi smešna, je bila, da bi v slučaju pouličnih u-
• porov mogla artilcrija obvladati .celo mrsto i da bi bilo težko zgraditi barikade, ako bi diagonalne ceste bile zadosti široke. Končna posledica pa je bila zgraditev prekrasnega mesta s cost ni m omrežjem. .ki je naravnost no ideale*! za mestni promet na vse smeri. Vsaka cesta je drevored. Ponosno rastoča drevesa so bila -uvožena skoraj iz vsake dežela sveta in posebna pažnja s strani federalnega poljedelskega departme«nta jih je razvila do sedanje bujne krasite.
District of Columbia in mesto Washington so damn* ena in ista stvar. L. 1920. je prebivalstvo mesta Washington a znašalo 437,-571 duš: ima torej več. prebivalcev kot marsikaka federalna država. Vzlic temu nima. ta federalni distrikt nikake samouprave. Njegovi prebivalci nimajo nikake besede v upravi mesta. Vlada federalnega disrrikta je v rokah treh komisarjev (Commissioners) ki jih imenuje predsednik in Senat; zakone za distrikt sklepa kongres Združenih Držav. Dejanski jf kongres v tem pogledu takorekoč 'občinski -svet nie«ta oziroma distrikta.
' Washington ni bil ve d ni onn divno mesto, kr vabi vsak dan množice prebivalcev iz vseli krajev Združenih Držav. Ko je mesto 1. 1S00 pistalo sedež federaln.' vlade. je imelo 1«^ 372 poslopij, od katerih je 263 bilo iz lesa in 10H iz opeke. Pr»4bivalstvo je znašalo le približno 2000 duš. }Lsto. h kateremu je prišel predsednik" A-dams, ki se je vlada preselila v Washington. je vpravičevalo smešne prid.Vke. ki so mu jih dajali. kot "Mesto veličastnih daljav" (City of Magnificent Distances). Metati puščave". 'Blatna luknja" ali "Glavno mesto re-Jvnili koč." Tedaj le eno vladno J poslopje je bilo izgotovljcno. stara zakladnica, in za urade državnega tajnika, tajnika za vi j- J no. mornarico in glavnega poštarju so sliiržile hiše. ki jih je via-! da vzela v najem. Vse uradniško | josobje federalne vlade je tedaj ol*s-tojalo w 123 osebi- dočim se| dandanes skupno število federalnih uradnikov ceni na skoraj 563.000.
Dandanes je Washington eno izmed najkrasnejših glavnih, mest na svetu. Mnogo ameriških bogatašev je v zadnjih letih zgradilo v mestu krasne palače za svoj stan in v okolci mesta se nahajajo krasna predmestja z vilami. Impozantna preprostost Bele Hiše. kjer stanuje predsednik, in dostojanstvenost, mikavost m krasota Kapitola," kongresne .knjižnice in Lmcotti^s Memorial-»a v Svoji imponujoči veličini in
klasični lepoti si zgradbe, ki ne zginejo nikoli iz spomina gledalca. V mest u so postavle j ni spo« eniki ne le ameriških velikašev. kot so Washington, Franklin. Grant. Garfield. Jackson. .John Paul -Jones. Longfellow in Daniel Webster. marveč tudi spomeniki velikih ljudi iz drugih dežel, kot so Lafayette, Roehambeau. Martin Luther, von Steuben, Krištot Kolumb. Kosciissko in Pulaskr. V pokopališču Rock Creek Cemetery se nahaja prekrasen kip po a in t riškem kiparju St. Gaudert-ki «ru kedaj zovejo "Žalost" in kedaj "Nirvana'! in kateri se smatra za enega izmed največjih spomenikov na svetu.
Pan-American Building. Pala.T ča vseameriške Cnije. ki jo vzdržuje 21 republik severne iji južne Amerike, je krasen primer arhitekture. Ljubijo umetnosti imajo v Washingtonu kaj široko polje za svoje občudovanje. Tu sta n-mi-tniška nnuzeja Corcoran Gallery in Freer Gallery. Ta poslednja vsebuje slovito Whistlerovo zbirko in krasne slike in lončevipe iz Daljnega Vzhoda. Kitajske. Japonske in Koreje, kakor tudi iz Bližnjega Vzhoda slike in knjige k.JP^rajje. zapadno - azijske lon-čevlne, bronaste in srebrne pred-moh\* -
Smithsonian Institute. Natio-ual Museum in National Academy of Sciences so posvečeni napredku in razvoju motnosti in znanosti.
Mesto ima polno krasnih parkov iai livad. V predmestju se nahaja najfinejši park v deželi. Rock Creek Park. V Potomac parku se nahajajo famozne japonske črešnje. poslane v dar w Tokia v Washington.
Poglavitno prebivalstvo mesta Washington obstoja iz vladnih u-radnikov. Ta okolščina pojasnjuje razlog za posebno vrsto mestne uprave, ki smo jo zgoraj omenili. Od 437.",71 prebivalcev Washing-tona v 1. 1920. več kot četrtina "(109.966) so črnci. Tujerodcev je jako malo v Washingtonu. Bilo jih je 29.365 po zadnjeVn ljudskem štetju. Rusi so stali na pj--vem mestu (5.181). za njimi so •sledili Italijani. Nemci. Poljaki. Švedi itd. Jugoslovanov je bilo le 43. Le en tuje jezični časopis se tiska v Washingtonu. nemški tednik Washington Journal. Pač pa
tis'ka Pan - American Union svoje
literarne in trgovinski^ mesečnike tudi v španjščiui in portugalščini.
Kritiziranje princa iz Walesa.
LONDON, Anglija. 19. okt. — Objavljenje slike v nekaterih včerajšnjih listih, ki kaže princa iz \\ ale««, oblečene-ga kot pravi "flapper", je vzbudilo po celi deželi precej kritike. Slika predstavlja princa s sedmimi mladimi liM-žmi v enodejanski burki, naslovljeni "Vrata kopaine sobe". Prizor se odigrava na hodniku Plaza hotela v Buenos Aires in princ igra pri tem vlogo ženske. Glava pripea je opremljena z moderno baroko in princ izgleda kot skrajno zapeljiva " flaiperica*\
Aristokratje stare šole so dali izraza mnenju, da škodujejo take slike ugledu kraljevske hiše, do-čim vidijo mlajši elementi v tem le posku>. tla se prekine enoličnost pr-tovanja po morju.
SLOVENSKI AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1926.
bo v kratkem gotov.
Letos mu je cena 50^
Naročilu priložite Knamke. mo-nevorder, ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vam pošljemo takoj in koledar pa kako rhitro bo gotov.
Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Naroda priobčenc.
GLAS NARODA,
82 Cortlandt St., New York. N. Y.
Dober in splosen liniment
Pain-Expeller
te vas mučita revmatlzem ali nev-raJsija. vdrgnite ta izboren domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč.
35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro.
Mil
F. AD. RICHTER & CO. Berry & South 5th Sts. Brooklyn, N. V.
Lam
Jl!m
SLOVENSKO DRAMATIČNO DRUŠTVO
Ivan Cankar
priredi
v nedeljo, 25. oktobra, 1925
krasno petdejansko dramo L. N. Tolstoja
"MOČ TEME"
v Slovenskem Narodnem Domu,
CLEVELAND. O.
Tgra se vrši popoldne ob 2. in zvečer ob 8. uri. Med odmori pojeta sestri MI LAY EC j, in nastopijo of roe i Slovenske sole S'. .V. D.
Cone popoldne 50e; zvečer 50<\ 75c in $1.
'Moč teme" je najboljša drama slavnega Tolstoja.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIje, PREKORAMNICE, TRO-BOJN ICE, ZNAKE, UNIFORME ITC»
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
^ SVETQ PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt 8tre#t
New York, N. Y.
...

/

GLAS NAHODA, 25. OKT. 1925.
BfelGlfA
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Olaa Naroda" priredil O. P.
43
(Nadaljevanje.)
XXI.
Brrta je preživi la kot aevesta krasne ease. Pogosto sploh ni mogla razumeti obilice sreče, ki se je *t*daj vsipala nanjo. Razvajena od gospe Klavdine. oboževana od Herberta ter ljubljena od strica in tete Fren-cn kot lastno dete — je smatrala -življenje za prelect en zlat sen.
K temu jtl Se prišlo, da so vzbudile slike njeiu'ga očeta pozornost in da se jih j«' pričelo ceniti primerno aijih vrednosti. Nekega dne je prišlo poročilo, da bo deželni muzej kupil .-no teh slik. Go spa Klavdina in Brita sta; ->e razburjeni posvetovali ter sklenili, da odstopita >liko muzeju. Kako po snovni in srečni je napravila ta ponudba obe ženski!
Nadaljno -liko je podarila gospa Klavdina muzeju svojega domač »ga mesta. Vs« druge pa -o ostale njena last. Potem ko so bile razstavljene v vseh večjih mestih, so bile vrnjene lastilici. Cisti dobiček sn je namenilo revežem. Brito je navdajala vsled tega ponosna zavest, da je postal njen oče se v grobu dobrotnik ljudi.
'A bolestjo v >reu -ta mislili pri tem obe ž eolski na zamrlega, ki ni mog»-ti uživati sadov >v< .j ^.i m-Ja.
To pa j t* bila tudi edina senca, ki ji je visela na obzorju Briti-ne sreče. Drugače je ležalo življenje pred njo rožnoto in neskaljeno. Njeno bogato srce j:/ plačevalo vse. kar se mu je poklonilo, z vro čo hvaležnostjo m ljubeznijo.
Kratki meseci do poroke mladega para so bliskovito potekli. Dosti je bilo treba pripraviti in preskrbeti.
Gospa Klavdina s«' je zopet pomladila. Z 1 julxv.il j i vo unemo je izbrala vsak posam.zni kos neve-tine bale.
Brita se j« pogosto branila, ko je cula, 'kakšne svote je zahtevala ta bala. Enkrat, ko je kupila gospa Kladina dve krasni juti>-nji obleki, j»» Brita objela gospo Klavdino ter vzdihnila:
—	Draga mamica, — kam bo dovedlo vse to / Razvajaš me kot kako princesinjo. Včasih se mi zdi, da se bo zgodilo z menoj tako kot z onih ubogim i »skodelčkom, katerega je pustil princ za šalo igrati tri dni njegovo ulogo in ki se je četrtega dne zopet prebudil v svojih cunjah ter domneval, da >e mu je vs.- le sanjalo.
CJospa Klavd'iia se je zasmejala.
—	Jaz nisem tak okrut prie in vslecl tega se ti ni treba bati takega prebujenja.
Herbert jo seveda prihajal vsak dani, da vidi Brito. Oficijelni zaročni i čas ni bil tako mučen kot je pričakoval. Uospa Klavdina je nudila mlademu paru vedno nekaj prostih trenutkov in ti dragoceni trenutki so nato ožarjali celi preostal dan.
.Med go^po gospo KJavdino in Herbertom je vladalo harmonično razni.rje. Naravnost tekmovala sta v prizadevaaijili, da razvadi-ta Brito.
Herbert se je že sprijaznil z mislijo, da bo stanova; gori v vili KJavdmi z Brito. V uličnem pravljičnem gradiču ni bilo treba do-
UMETNIK IN NJEGOV MODEL
SAMO 6 DNI PREKO
m ocromnlml paniki ha olla
PARIS—7. novembra LA SAVOIE 14. novembra. Hadre — Pariško pristanišče.
yHBCRNOOD A t
Eden najboljših ameriških slikarjev je brez dvoma Harrison Fischer. Če je kaka deklica, katero hoče naslikali v objemu moškega, preveč sramežljiva, ima v ta namen na razpolago nekakega .slanina tega moža, katerega lahko brez skrbi objemlje in poljubuje.
Jubilej slavnega češkega učenjaka.
Češki znanstveni svet je slavil tvila v nedeljo 20. sept. dva pomembna dogodka. Prof. Dr. Lubor Nieder-le je praznoval šest deset letnico, obenem pa dovršil svoje monu-mentalno delo 4 * Slovanske starine," čigar prvi zvezek je že natisnjen in pride te dni v knjigarne. Niederle ima za seboj polnih 40 let neumornega in temeljitega znans-tvenega dela'. Na znanstvenem polju je začel jubilant delovati najprej kot antropolog. Že 1. 1888. (rojen je bil 20. septembra 1865.) je začel probčevati v 'At-haenea" referat v Benediktovi "kranometriji", takoj drugo leto pa "Osnutek zgodovine antropo logije.
propagiral idejo ustanovitve posebnega antropološkega oddelka pri Češkem muzeju. V antropologiji se je zanimal mladi učenjak osobto za prahistorično dobo, ki ji je posvetil koncem minulejra
(Ob njegovi šestdesetletniri.)
v
na polju izučevanja
'•eške
predhrstorije. Pič je prišel v Prago iz Mlade Boleslave v času. ko je mladi Niederle vstopil na univerzo. Pič je bil takoj pritegnjen k delu v "Muzeju", postal je u-rednik 'Arheoloških spomenikov pozneje pa ravnatelj prehistorič-nega oddelka pri "Češkem muzeju." Pič je bil historik romantične smeri in je ostal tak tudi kot arheolojr. Pič in Niederle >ta is-
KAblne tretje«« raxreda ■ oulTd^M
In tekoCo voda xa 2, 4 ali « o»«b. Francoska kuhinja In pijaCa.
9reoehJfcte
1« STATE «T._	NEW YORK
all lokalni affentj«.
Hretahje parnikov - Shipping Ne**
zav. Neverjetno j*, koliko študentov je ho<lilo v njegovim predav-njem. dasi niso bila predmet izpitov. PrtnlaA'al ie vedno resno in mirno, brez efektov in zgovornosti. .Slušatelji so ga zelo ljubili in spoštovali.
Niederie je tuui veiiK organiza-torični talent. Vsaka akcija se mu posreči, ker zna izrabiti najboljše pomočnike in ker tudi sam neumorno sodeluje. Češka prehistori-čna veda se ima zahvaliti njemu za marsikak uspeh. Državni arheološki zavod je bil ustanovljen po I njegovi inicijativi in načrtu. Poleg omenjenega dela je bil Niederle zelo aktiven tudi v "Arheo-lošikem klubu" ter je pridno sodeloval pri reviji "Pravek\ Rezultate svojih naziranj o češkem praveku je izdal v skupnem delu z Buchtelo in dr. Matiegko v 'Ro-čniku češke arheologije" (leta (1910.), kjer je podal temeljno delitev češke prehistorije in for-'muliral ločena naziranja univerze
24. oktobra:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Martha Washington, Trat.
28.	oktobra:
Bcrengaria, Cherbourg: Rochara-beau. Havre; Pres. Koosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutachland. Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; De Gras-se. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh, Antwerp: Mount Clay, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg
10.	novembra:
George Washington, Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Premen.
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 24. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: La Savole, Havre; An-dania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Berengaria, Cherbourg. *
19.	novembra:
Zeeland. Antwerp; Westphalia, Hamburg.
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen.
24. novembra:
Pres. Wilson. Trst; Berlin. Bremen
kreno ljubila Slovanstvo, vend'ar (
je bila med obema češkimi prehi- 0(1 sistema Prof' Pi<'a-storikoma bistvena razlika. Nie-1 -J ubilaiK je bil rojen v Klatovu j derle je bil v svojem delovanju kot sin odličnega profesorja kla- j vedno kritičen in realističen. Pič.sične lilologije Jindricha Nieder-j
_______________, pa romantičen. In Ta idejna razli-|la. Gimnazijo je študiral v Pragi,
Obenen^ je priporočal in j ka je bila kriva dolgoletno borbe,kjer je tudi dovršil filozofsko fa-
' med dvema predstavnikoma češke (kulteto in promoviral 1. 1889. Na prehistoric ne vede.	jMasarykovo inicijativo se je pos-
Niederle je prišel na univerzo vetil študiju antropologije v naj-v težkih časih, ko se je začel širiti širšem pomegu besede
duh modernega časa, ki je izpod-kopaval tla pod nogami starih av-
si, iz|»reuienrti. W jc bilo pripravljeno za sprejem mladega para.jPoslediea ujegove<ra delovanja na Na zeljo gospe kl-vame a* j, Herbert z večjim kapitalom ude- opološk<?m inpredhistoričnem ezil podjetja, v katerem je bil zaposlen. Sedaj ni bil le voditelj la- poljuje bilo znaraenito in v slo
bora torija, temveč tudi družabnik tvrdke. Herbert se ie sieer ianrJ1 „ .........
va temu upiral, a gospa Klavdina mu je rekla:
— Ljubae mi je. če {»ostaneš bolj neodvisen na svojem mestu. Kapital, katerega ti dam za to na razpolago, s;ni namenila tebi kot 'dežele" (Pra^a 18!)3 dedščino, tudi «*e bi ne bil postali mož Brite. jZa enkrat smatraj to Ic1^^^ revodu v Swbi za posojilo. Obresti pa »laj Briti za gospodinjstvo. S tem bosta posta- 8 6 la že sedaj neodvisna. S pomočjo tega ka pitata si lahko pridobiš last-
stoletja vse svoje umstvene moči. i toritet. Ko se je končno pojavila
nad češkim znanstvenim obzor-
m
■ j—j- «-
sieer i*pr~ 5 V||nskem svetu doslej edino delo J"Človeštvo v predhistorični dobi posebnim ozrom
no premoženje. To bo oprostilo tvojega ponosnega tlufha, kajti čutim p^^radu 1S98 1<- predobro, tla te še vedno teži, ker boš dobil bogato ženo	, r	, ,
..	t	°	nilontAVACTfl (tnn#i
Herbert se ji je srečno zahvalil za to velikodušno ponudbo.
.Manjkalo mu je le potrebnega kapitala, da primerno izrabi novo barvilno postopanje, katero je 011 sam izumil. To barvikio postopanje, katero se je dalo uporabiti pri blagih vsake vrste, je tudi izboljšalo barvanje niaterijala ter ga nrpavilo bolj enostavnim.
Herbert je bil sedaj prepričan, da si bo sam lahko pridobil premoženje. Ta zavest ga je pomirila ter odpravila željo, da bo kot revež vzel za ženo bogato deklico.
Sprejeli so ga kot družabnika in podjetje se je vsled njegove iznajdbe kmalu nepričakovano razcvelo.
Na velikonočno nedeljo s^ je za vršila poroka Herberta in Brite. Proslavilo se jo je z vsem bleskom, možnim ob taki priliki.
Med povabljenimi go>ti je bil seveda tudi Teo Frensem. Njegovi občutki so bili na tej s! a vnos t i vh> prej kot zavidanja vredni. Še vedno je čakal na svojo osveto. Čeprav se je Herbert odpovedal ded-Ačini po stricu in teti na korist Teona in čeprav je stari gospod podvojil prispevek, se mu je zdelo vse to le slabo nadomestilo za izgubo bogate deklice. Prepričan je bil o tem. da je Herbert zasnubil Brito le raditega. ker je <nil od strica, da bo podedovala premoženje gospe Klavdina.
Vzvifctoo nad vsak dvom se mu je zdelo, da bi Brita rajše njemu, lepemu Teo Freiisemi, sledila pred oltar, če bi ji bil Herbert pustil dovolj časa. da izbira. K temu je če prišlo, da je Brita dejanski vzbudila v njem strast kot je ni še nikdar preje občutil. Na vsal: način je bila njegova duša polna črnih misli, ko je stal v cerkvi za poročnim parom. Bil pa je toliko pameten, da je svoja čustva spretno prikril. Pri obedu je bil skrajno židane volje in le včasih zapk-il svoj pogled v oči nevesti", žareče od radosti.
Kako lepa je bila! Kako ji je pr »stojala bel* obleka z zelenim \encem na glavi!
Ko je po iporoki želel vso srečo, je pritisnil z globokim vzdihom njeno roko na svoji ustnici ter rekoi pritajeno, slišno le za njo:
—	Naj <i bo dodeljena vsa sreča, ki je bila zanikana meni in ne pozabi, tla ti je moje srce uda 110 — do smrti.
Brita je zrla nanj nekoliko v zadregi. Gorko mu je stisnila roko.
—	Hočeva postati zvesta sorodnika. Teo. Vedno boš dobrodošel kot dragi brat.
Herbert pe slišal te besede Brite. NajrajSe bi potegnil roko Brite iz one Teona. Ni mogel namroč pozabiti, da je Teo nekoč pritisnil Brito k sobi v nečisti .strasti. Med njim in Teomom je postalo vs&ko bratovsko čustivovamje nemogoče.
Molčal pa je. Ni hotel kaliti radosti svoje poročnega dne.
Ko wta Herbert in Brita odpotovala na poročno potovanje, j6 JH^avnosfi razposajen. Zabaval je celo dnužbo s svojimi pr^fTii^ai dovtipi. Vsakdo je bil očaran, kot že pogosto/ od njegovih družabnih talentov.
(Dalja prikodajii.)
"nr'rtm	-	. .....
slovanske
. V polj-
prevodu v Swbitovitzu II. VI. v ruskem prevodu Volkova s predgovorom D. N. Anučina v ) V to dobo jubilantovega doba spadajo tudi priprave za "Češkoslovaško narodopisno razstavo", ki se jo je Niederle aktivno udeleževal. Po sijajnem uspehu razstave se je lotil dela v "Narodopisnem muzeju". Tako je prišel do nove splošne antropološke stroke, do naro-dopisa, v katerem si je nedvomno pridobi svetovni sloves. ' Skozi vse jubilantovo delovanje se vije kot zlala nit iskrena ljubezen do Slovanstva. To pa ni romantična ljubezen, ki bi poznala samo dobre strani in slikala slovanski svet na škodo resnice v najlepših barvah. Niederle vidi tudi vse napake, in zna temelijto, toda pravično kritzirati. Iz te objektivne ljubezni do Slovanstva je nastala cela vrsta važnih del in ta ljnbeae nje Ibfla tudi temelj največjega jubilantovega dela 44Slovanske starine." L. 1902 .je izšel prvi zvezek in danes lahko jubilant z zadoščenjem pogleda impozantno vrsto dvajseth zvezkov, ki pomeni zaokroženo zbirko znanstvenih študij o slovanskem starem veku. Če bi ne bilo vojne in ruske revolucije, bibil o to delo dovreeno in izdano že poprej.
Najvažnejše je pa vprašanje, kaj je bil in kaj je prof. Niederle za češko predi)istorično vedo. Ko se je mladi Niederle vpisal na u-niverzo, češke predliistorične vede sploh še ni bilo. Vocel je bil že deset let v zemlji in z njegovo smrtjo ni samo ponehala stolica češke arheologije pri univerzi, temveč je izgnila vsaka znanstvena tradicija vobce. Vocel ni vzgajal noyili moči na tem polju in od njegovih naslednikov v 4Muzeju' se ni nihče povzpel nad nivo povprečnega dfmaniižma. Picev predhodnik prof. Smolik si je re-sno prizadeval, toda vkljnb svAji agilnoati ni mogel premagati mr-
Jubilant je kljub visoki starosti čil in zdrav. Na znanstvenem |x>lju deluje neumorno in češka kulturna javnost mu je če>3titala jem nova zarja, je postal Niederle ob šestdeset let niči v trdnem pre-Tvršev in Masarvkov učenec. Da pričanju, da obogati češko znanost mu borba z zastarelimi principi še z mnogimi temeljitimi prispev-in starim pokolenjem ni bila pose- |.ki. Kot enemu največjih učenja-bno koristna, je pač jasno. ' Od ^ kov svoje stroke in iskrenemu pri-vseh strani so letela mlademu n-:jatelju slovanskih narodov mu čenjaku polena pod noge. Takoj kličemo: Še mnoga leta!
JUGOSLAVIJO
spočetka svojega antropološkega delovanja se je Niederle vprašal, česa potrebuje češka znanost in v odgovor na to vprašanje ji je odprl po Masarvkovem zgledu okna v Evropo. Sam je odpotoval v študijske svrhe v inozemstvo, poslušal je v Monako vem, Parizu in Londonu predavanja o antropologiji ter si ogledal vse večje evropske muzeje. Po povratku v Prago je 1. 1891. habilitiral in začel izdajati revijo "Lidstvo" kot učni pripomoček za svoje slušatelje. V tem času se je Niederle seznanil s svojim poznejšm sotrudnikom in prijateljem Buchtelo. To prijateljstvo je bilo za češko prehisto-rijo velkega pomena. Posledica telesnega sodelovanja obeh učenjakov je bil sistem češke prehistorije, kakršnega pogreša danes večina evropski hdržav. L. 1899. je bil prvič formuliran in izpolnjen ta sistem, ki sta ga objavila in obrazložila učenjaka 1. 1910. v "Ročniku češke arheologije." zbiranje in urejevanje tvarine za "Slovanske starme" je jubilanta nekoliko odtujilo splošni prehsto-riji, zato se je pa tenrbolj poglobil v arheologijo slovanskih dežel, ki jih je v omenjenem delu neobičajno izčrpno in temeljito obdelal.
Najdražje, kar je dal Niederle češki arheologiji, je pa metoda in jasno moderno naziranje, ki se zelo približuje dejanskim razmeram. Niederle je naučil češke znanstvenike, da se odkritje ne sme podrediti hipotezi, temveč hipoteza odkritju. Do - jubilantovega nastopa metode ali tradicije sploh ni bilo. Oboje je njegovo delo na univerzi. Stolica prehistorije na češki univerzi je bla ena prvih v Srednji Evropi in če odštejemo kratko Vocelovo delovanje, je Niederle prvi vseučilišfei profesor češke prehistorične vede. Niederle je' imel vsa leta mnogo slušateljev is vseh slovanskih dr-
MEDNARODNI KONGRES INVALIDOV

\ : --v	' l~„
una 1' -'• '	* 1 ;
Te dni se je zaključil v Ženevi mednarodni kongres invalidov. Kongresu so prisostvovali delegati 3 milijonov invalidov Evrope. Prva sekcija pod predsedništvom Italijana Matielo je razpravljala o definitivni organizaciji mednarodnega saveza invalidov. V drugi sekciji pod predsedništvom Ju-goslovena polkovnik^ Lazareviča pa se je sklepalo o bodočih odnosa jih med savezom invalidov in Društvom narodov. Na plenarni seji kongresa pod predsedništvom Francoza BroUschmiche so bile e-hoglasno sprejete resolucije obeh sekcij.
Društvo narodov je priredilo delegatom invalidom svečano recepcijo. Recepcije so se udeležili predstavniki Društva narodov, ravnokar se vršeče glavne skups čine in sekretarijata. Predsednik sveta Društva narodov je pozdravil invalide v imenu Društva narodov tei- apeliral na njihovo pomoč pri utrjevanju mirovne ideje-
Prva resolucija opredeljujejo odntfš&je med mednarodno invalidsko 'organizacijo in Društvom narodov ter o njiju bodočem skupnem delovanju. Nadaljna resolucija govori o tehnični organizaciji invalidskega udruženja. V posebni resoluciji pa veli:
* 'Ker je položaj avstrijskih, če-lioslovaških in j ugoslovenskih invalidov posebno kritičen, je sklenila druga komisija, da izvede v njihovo korist prav energično kampanjo in to čim se zbere potrebne podatke. Že danes pa opozarja vlade vseh držav na ta položaj."	_
* ...v	-,.6^.. v^i
TtTKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnik na ■vetu". Olympic. Homeric, Belgen-land, Laplnnd. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter bo vrneta v Združene držuve x ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-kiir« pooblaščene p.gente ali
WHITE STAR LINK RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
NAČRT NOVE EKSPEDIC1JE
Neko društvo je sklenilo, da pošlje na južni tečaj posebno eks-pedieijo, posvetuje pa se še o tem, ali naj votli to ekspedicijo avstralski potnik kapitan Wilkins ali kdojdrugi. Društvo namerava postaviti v anarktičnih krajih sedem stalnih opazovalnih postaj, kjer bodo imeli svoj sedež letalci. Letalci bodo podvzemali izvidne polete v razne smeri ter bodo opazovali, kako se premikajo ledene mase. Na svojih izvidnih poletih se bodo posluževali tudi balonov.
Opazovanja imajo v prvi vrsti ^lužiti društvu za vremenoslovje, ki oskrbuje vremenske napovedi za Avstralijo, Južno Afriko in Južno Ameriko. Kapitan Wilkins bo pripravil ekspedicijo na južni tečaj tekom prihodnjega leta. Napravil je načrt, po katerem obišče v letalu ozemlje Graham, ki leži 1500 milj daleč od dežele kralja Eduarda VII. Wilkins se bo na svojem poletu poslužil aparata Dornierovega tipa. Angleži so prepričani, da bo rodila ta ekspe-dicija dobre uspehe in da bo deležna splošne mednarodne podpore.
FARMA 153 AKROV,
fina zemlja, dobra poslopja, orodje, pridelki 2 konja, 13 krav (redi 30), nekaj oprave. Cena $4500? del takoj. Mnrd&ck Real Estate Ag.,
Coopers town, N. Y. (4x 19,20.21,22)
Dospela j e l	VELIKA
Blazhikova
za leto 1926. Cena 251 komad.
V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-IetHega obstanka. Prva pratika jfr namreč izšla 1. 1726.
Sfoeri: Nfthitac Co.
82 Cortland* St., M«w York, H. T.
25.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; Rocham* beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballin. Hamburg.
28. novembra:
Homeric, Cherbourg, Suffren, Havre: America. Bremen.
1.	decembra:
Muenehen, Cherbourg, Eremcn.
2.	decembra:
Aquitania, Cherbourg: Pe fJraase, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:
Thuringia. Hamburg.
5 decembra:
Leviathan. Cherbourg: Paris .Havre: Majestic. Ch«-rlMjurg: Martha "Washington, Trst.
9.	decembra:
Derengaria, Cherbourg.
10.	decembra:
I.uetzow, Hremen.
12.	decembra:
Homeric. Cherbourg;	Pavole,
Havre; George Washington. i"h»-r-bourg. P.remen.
13.	deccmbra:
Columbus, Cherbourg, Premen.
16.	decembra:
Mauretania, Cherliourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Hamburg .
19. decembra:
Andania, Hamburg
22. decembra:
Rochambeau, Havre.
26. decembra:
Paris, Havre: Cleveland. Hamburg: Trey. Roosevelt. Premen.
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg, Premen.
31. decembra:
Westphalia. Hamburg.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor je namenjen potovati \ atari kraj, je potseboo, da je na ta učno poučen o potnih llatlb, prt ljagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih umore* dati vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. raaredn.
Glass« nove aabelnldke potita?* ki je stopila v veljavo s 1. Julijem 1224. samorejo tudi nedržsvljarj dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto in ako potrebno tudi delj coeadevna dovoljenja izdaja gen« ralni uawlniSki komisar v Wash ngton, D. O. ProBnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi Sew Yorku pred od letovanjem, te. M pošlje prosllcn v stari kraj gla som nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor Celi dobiti vorodnika al svojca la atarega Kraja, naj na* prej plSe ca pojasnila. la Jugoela rije bo pripufičenlh v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 napre vsako leto po «71 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa aamorej dobiti sem Zene in otroke do 18. is ta brea, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Rtejejo kvoto. Starffl In otroci od 18. 4 21. leta amertfklb državljanov p imajo prednost t kroti. PlMte • pojasnila
Prodajamo vame liste sa ve« vta
«e; tudi preko Trsta aamorej* i* *o#loTanJ eedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Oortlandt St.. New York
QBP
PRFHf-AO ----1URJA
MEHI
MOSKJl ZaKltlt« m Prati aalnnja
Nsha^ite najboližo zaiEIto
PREPR&uBA z» MOsKE VaUka CabaS&c. Kit <4'a) $1 Va Uinraarp aH
San-Y-Kit Dopt: B K BMkain St.. New York Piti t* «» nkrofnim.
Prav vsakdo—
kdor «»] lic«) kdor kai ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav ttekdo priznava, da J maje ftudoTit ukptk —
MALI OOLAB1
VGUi Haroda"
Porot čitatel ji.
Opoiorite trgovce In • brtnike, pri katerih kupa Jfto aU naročate is iU i ajft postrežbo tadoroljni, da o^aš^ejo t um
»v r tnb> :iwik
tfcND.

»r...., v .. -i.