rt V) 0 Tj" = r<"> m >n m = 0 C-» On Potopisi in dobrote str. 26-21,3-3-37 Dva meseca po poplavah v BiH str. 28 Zaupate nam že 69 let □ MM PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI , \xopic Št. 29 / Leto 69 / Celje, 17. julij 2014 / Cena 2,50 EUR Caftfe SVEŽA TROPIC KAVA 1 IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S CELJE V Novem tedniku novice iz 33 občin Razočaranje in strah v Gajih str. 8 Polni pričakovanj Podpis, da so dobili maturitetno spričevalo, je bil za mnoge dijake zadnje dejanje gospodarstvo srednješolskega izobraževanja. Zdaj jih čakajo nove življenjske preizkušnje. Po _ ■ _ - -« nedeljskih volitvah tudi državljani pričakujemo spremembe, vprašanje je le, Z dr. Tajnikarjem p° če nismo preveč optimistični. Kaj sploh obljubljajo novi poslanci s Celjskega? stavki rudarjev str. 3 str. 2-3, 6-7 Zgodbe stoletnih pisem str. 12 REPORTAŽA Jehovove priče na letnem zborovanju v Celju str. 31 STORE Izbran najemnik Alminega doma str. 9 GRČIJA, LEZBOS www.palma.si KRIŽARJENJE PO JADRANU PLAČA 1 KRIŽARITA 2 Hotel Theofilos Classic 3* j Zaliv in otoki Kvarnerja nočitev z zajtrkom, 25.7. ' 16. in 23-8. (A kabina) polpenzion, 7 dni 399 70R€ Otrok 2-12 let 239 €. I M\JsJ za 2 osebi j MARIBOR: 02 48 03 900 • CELJE: 03 42 84 300 • VELENJE: 03 89 84 370 2 VOLITVE 2014 UVODNIK TATJANA CVIRN Zlati in vsi ostali Če ste kdaj nestrpno čakali na rezultate mature - sami ali kot starši skupaj z otrokom - potem veste, kakšen stres je to in kakšno olajšanje, če se vse skupaj dobro izteče. Ko ob petih zjutraj ugotovite, da se lahko mirno obrnete na drugo stran in zadovoljni zaspite še vsaj za kakšno uro, se vam od srca odvali težko breme. Če so ob tem rezultati celo nad pričakovanji, je veselje toliko večje. Z njimi se lahko pohvali letošnja generacija s Celjskega, ki je po doseženem uspehu boljša, kot sicer znaša povprečje v Sloveniji, ob tem, da je spet vrsta dijakov dosegla 30 točk ali več. Eni lažje, drugi nekoliko težje, vsekakor pa brez vztrajnosti in dela v vseh štirih letih zagotovo ni šlo. In če je ob pridnosti prisotna še nadarjenost, je kombinacija dobitna. Vse to bodo še kako potrebovali v prihodnjih letih, ko se bodo znašli v novem okolju, soočeni z novimi zahtevami in pričakovanji. Pregled izjav v naši anketi, kjer smo jih spraševali tudi o njihovih študijskih željah, kaže, da se jih kar nekaj vidi v farmaciji, nekateri tudi v medicini in družboslovju, razmišljajo pa tudi o tujini. Nič kaj enostavnih poti si niso izbrali. Sicer pa teh danes ni. Študij vsaj na večini fakultet zahteva celega človeka, ki se mu po diplomi za trenutek morda zazdi, da je »kralj«, a že naslednji trenutek se zave, da je realnost povsem »tlačanska«, da ni službe, ki bi si jo želel, in da je prihodnost negotova. Tudi zaradi te generacije in vseh, ki so zadnja leta ostale »na suhem«, brez možnosti za pravo življenje, bi bilo treba končno nekatere stvari spremeniti. S tem upanjem so verjetno v nedeljo odhajali na volišča mnogi in se odločali za ljudi, ki jih doslej v politiki niso srečevali, pri čemer so izločili kar precej tistih, ki jih na politični sceni gledamo že desetletje. Pa ne le ljudje, celo uveljavljene stranke so se čez noč znašle na stranskem tiru. Spremenila so se razmerje med levimi in desnimi. Pa je vse to zagotovilo, da bodo volitve upanja, kot so jih poimenovali nekateri, res prinesle spremembe za vse nas? Da bomo živeli v povsem drugačni državi, kot jo poznamo danes in ki je za mnoge veliko razočaranje? V novem parlamentu je veliko novincev, ki sicer nimajo izkušenj v politiki, hkrati pa veliko žensk, mladih in bolj izobraženih ljudi, kot je bilo to doslej. So to lahko znanilci sprememb? Mnogi jih nestrpno pričakujejo. Breme zmagovalcev je vse prej kot lahko, sicer pa tudi poražencem nikoli ni bilo prijetno. Prebiranje številk ob imenih posameznih kandidatov, ki povedo, koliko glasov so zbrali, je lahko prav zanimivo branje, sploh ko jih primerjaš in ugotoviš, da so nekateri za vstop v parlament potrebovali le dobrih 900 glasov, drugim pa ni pomagalo niti to, da so jih zbrali več kot 3 tisoč. Ampak takšen je volilni sistem. Morda je čas, da se tudi ta spremeni. Spremembe so potrebne na vseh področjih, te ženejo stvari naprej in te nas silijo, da se prilagajamo, da ne stopicamo na mestu. Čeprav se včasih zdi, da se nam dogaja ravno to ali da gredo stvari le še navzdol, sploh če ni prave pomoči niti spodbude. Takšen občutek dobi obiskovalec Bosne in Hercegovine, če obišče katerega od krajev, ki so jih pred dvema mesecema zalile podivjane vode. V reportaži, ki jo je zapisala naša novinarka Anja Kovačič po nedavnem obisku Prijedorja, boste brali o tem, da se ljudje zdijo vdani v usodo, pripovedujejo, kako so preživeli povodenj in si rešili golo življenje, vse ostalo je odneslo. Njihove hiše bodo še dolgo prazne, saj jih nimajo s čim obnoviti ali pa so si v enem delu uredili zasilno bivališče. Vsaj toplo vreme pomaga, da se stene hitreje sušijo. Ob tem se naši problemi zdijo nekoliko manjši, sploh ko prebiramo skoraj idilične zgodbe, kot so te iz Dobja, kjer praznujejo občinski praznik, ali pa tisto o brezskrbnih počitnicah otrok v košarkarskem kampu na Rogli in o tem, kako si veterani v Celju znajo vzeti čas za druženje in za vsakoletni vzpon na Triglav. Če se lahko ob tem posladkamo s katero od dobrot slovenskih kmetij, o katerih pišemo v poletni seriji reportaž, se zdi skoraj vse lepo in prav. Le televizije ne smemo preveč pogosto prižigati in se jeziti zaradi politike. Ko ta ne bo več osrednja tema vsakodnevnih informativnih oddaj in naslovnic dnevnikov, bomo lahko ugotovili, da smo resnično na poti k spremembam. Magnet nova imena V Sloveniji prepričljiva zmaga SMC, s Celjskega največ poslancev z liste SDS -Parlamentarnega praga niso prestopile PS, DL in SLS Nedeljske predčasne dr-žavnozborske volitve so obrnile vse bolj padajočo krivuljo volilne udeležbe, saj je na volišča kljub poletnim dopustom prišla več kot polovica volivcev oziroma 50,99 odstotka vseh. Po preštetih 875.715 glasovnicah - vključno s tistimi, ki so prispele po pošti iz Slovenije je bila volilna udeležba 51,12-odstotna - je znan tudi obris državnega zbora (DZ) v novem mandatu. Rezultati, ki jih objavljamo danes, so začasni in neuradni, saj bo dokončna podoba DZ znana šele 25. julija, ko bo Državna volilna komisija objavila končno poročilo o volilnih izidih. V tujino je namreč poslala 71.549 kompletov volilnih gradiv za izseljence, po pošti iz tujine pa letos glasuje tudi 4.087 volivcev, ki so začasno v tujini, zato bodo končni rezultati znani šele, ko bodo prihodnji ponedeljek preštete tudi vrnjene glasovnice iz tujine. Na te najbolj nestrpno čakajo v SLS, ki je po nedeljskih večernih podatkih dosegla 3,98-odstotno podporo volivcev, po glasovanju po pošti iz Slovenije ji je delež padel na 3,97 odstotka, za prestop parlamentarnega praga pa so potrebni štirje odstotki oddanih glasov. Prav to, koliko glasovnic in s koliko glasov za SLS se jih bo vrnilo iz tujine, bo dokončno zapečatilo usodo SLS. Odhod iz DZ ... Kot zaenkrat kaže, se je SLS, politična stranka s sicer najdaljšo tradicijo, pridružila LDS in SNS, ki sta iz parlamenta izpadli že pred tremi leti in prva letos niti svojih kandidatnih list ni imela več, drugi pa se spet ni uspelo vrniti v DZ. Izpad in pred tremi leti ponovno vrnitev vanj pa je NSi letos nadgradila s povečanjem poslanske skupine. Ob SLS sta veliki poraženki letošnjih volitev še PS, ki je na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 dosegla kar 28 poslanskih sedežev, in DL, ki jih je imela 8. Obe sta izpadli iz DZ, medtem ko se je vanj za las uvrstila ZaAB, stranka, ki jo je po razkolu v PS pred poldrugim mesecem ustanovila dosedanja predsednica vlade Alenke Bratušek. ... in prihod vanj Prepričljiva zmagovalka tokratnih predčasnih držav- nozborskih volitev je SMC, ki je osvojila tudi največji delež glasov v vseh volilnih okrajih na Celjskem, a po zdajšnjih podatkih bo v DZ z našega območja sedelo največ poslancev SDS; kar pet od skupaj enajstih. S Celjskega bodo v Cerarjevi ekipi Janja Sluga in Margareta Guček Zakošek, ki so ju izvolili Celjani, ter Šentjur-čanka Anita Koleša. Med 21 poslanci SDS bo kar četrtina naših, in sicer Jelka Godec iz Šentjurja, Nada Brinovšek iz Mozirja ter Bojan Podkrajšek iz Slovenskih Konjic, ob teh pa še dosedanja poslanca Ljubo Žnidar iz Savinjske doline in Vinko Gorenak iz Šmarja pri Jelšah. Po zdajšnjih podatkih 11-člansko ekipo poslancev, izvoljenih na Celjskem, zaokrožujejo še dosedanji poslanec Matjaž Han in novinka na listi SD Andreja Katič iz Velenja ter na listi DeSUS Karl Erjavec, ki so ga Žalčani za poslanca izvolili tudi na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011. Združena levica, NSi in ZaAB v svojih poslanskih skupinah poslancev s Celjskega ne bodo imeli. Pogled na volišča Volilna udeležba je bila približno takšna, kot so jo napovedovale javnomnenj-ske raziskave. Na volišča je v Sloveniji prišlo 50,99 odstotka volivcev. Celjsko območje je za državnozborske volitve razdeljeno med tri volilne enote; glavnina regije oziroma območja upravnih enot Šentjur, Celje, Žalec, Mozirje in Velenje sodi v 5. volilno enoto, kjer je bila udeležba boljša od povprečja, torej 51,51-odstotna. Volilni okraj Laško sodi v 6. volilno enoto, kjer se je glasovanja udeležilo 49,96 odstotka volivcev, Obsotelje in Kozjansko ter Dravinjska dolina pa v 7. volilno enoto s komaj 48,17-od-stotno volilno udeležbo. Temu podoben je bil tudi odziv volivcev po volilnih okrajih. Za najštevilčnejšo, kar 58,70-odstotno udeležbo v okraju Ljubljana Vič-Ru-dnik se je med 88 volilnimi okraji v Sloveniji na 14. mesto uvrstil drugi žalski volilni okraj s 56-odstotno udeležbo, na 24. in 25. mesto pa prvi žalski okraj in Mozirje z več kot 54 odstotki volivcev. Najbolj skromno so se na volišča podali volivci v Obsotelju in na Kozjanskem, saj je okraj Šmarje pri Jelšah z manj kot 44-odstotno udeležbo zasedel 5. mesto od konca lestvice. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK jo 10 4Kb» I 01 E oie dE UHIlUt-J ö EQ EQEE1 ea VOLITVE 2014 3 Andreja Potočnik Tanja Cink Branko Zorman Simona Kustec Lipicer Irena Kotnik Miro Cerar Maruša Škopac Mitja Horvat Vlasta Počkaj Kamal Izidor Shaker Lilijana Kozlovič Milan Brglez Marko Ferluga Bojan Do-bovšek Tilen Božič Dragan Matic Simon Zajc Ivan Škodnik Danilo Anton Ranc Branislav Rajic Janja Sluga Srečko Blažič Margareta Guček Zakošek Jasna Murgelj Anita Koleša Ksenija Korenjak Kramar Marjan Dolinšek Ivan Prelog Irena Grošelj Košnik Klavdija Markež Vojka Šergan Vesna Vervega Ig°r Zorčič Aleksander Kavčič Urška Ban Franc Laj Žan Mahnič Anže Logar Marko Pogačnik Andrej Šircelj Branko Grims Janez (Ivan) Janša Eva Irgl Jože Tanko Danijel Krivec Nada Brinovšek Matjaž Nemec Andreja Katič Janko Veber Matjaž Han Miha Kordiš Violeta Tomic Matej Tašner Vatovec Matjaž Hanžek Ljubo Žnidar Bojan Podkrajšek Jelka Godec Vinko Gorenak Tomaž Lisec Suzana Lep Šimenko Zvonko Lah Andrej Čuš Anja Bah Žibert Marijan Pojbič Bojana Muršič Franc Breznik Dejan Židan. Matej Tonin Luka Mesec Alenka Bratušek Franc Trček Mirjam Bon Klanjšček Julijana Bizjak Mlakar Karl Viktor Erjavec Tomaž Gantar Ivan Hršak Primož Hainz Uroš Prikl Marinka Levičar Marjana Kotnik Poropat Benedikt Kopmajer Franc Jurša Jernej Vrtovec Ljudmila Novak Iva Dimic Jožef Horvat Peter Vilfan Italijanska manjšina Jani Mödern-dorfer Madžarska manjšina Sestava državnega zbora Po začasnih neuradnih rezultatih se je v DZ uvrstilo 7 strank, od tega kar tri novinke - absolutna zmagovalka SMC in Združena levica ter ZaAB. Mednje bo razdeljenih 88 poslanskih sedežev, dva sta po veljavni zakonodaji prihranjena za predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Objavljamo imena, ki so znana po začasnih neuradnih izidih - vendar se katero do objave končnega poročila o volilnih izidih še lahko spremeni. Legenda SMC - Stranka Mira Cerarja (36) Izidi glasovanja po listah Kandidatna lista Število mandatov v DZ Število glasov Odstotek SMC 36 299.041 34,61 SDS 21 178.656 20,67 DeSUS 10 88.417 10,23 Združena levica 6 51.576 5,97 SD 6 51.487 5,96 NSi 5 47.865 5,54 % ZaAB 4 37.484 4,34 SLS / 34.339 3,97 PS / 25.568 2,96 SNS / 19.081 2,21 Piratska stranka / 11.579 1,34 Verjamem / 6.701 0,78 DL / 5.484 0,63 Zeleni / 4.295 0,50 Naprej / 2.018 0,23 LGS / 444 0,05 HS / 82 0,01 To so rezultati po preštetih glasovnicah, ki so v ponedeljek prispele po pošti iz Slovenije. V DZ je uvrščenih 7 strank, SLS na 8. mestu se je položaj v primerjavi z nedeljskim večerom poslabšal še za stotinko odstotka. Legenda PS - Pozitivna Slovenija, Verjamem - Stranka Verjamem, LGS - Liberalno gospodarska stranka, DL - Državljanska lista, Zeleni -Zeleni Slovenije, Piratska stranka - Piratska stranka Slovenije, Naprej - Enakopravni deželani -Naprej Slovenija, SNS - Slovenska nacionalna stranka, SLS - Slovenska ljudska stranka, HS - Humana Slovenija SDS - Slovenska demokratska stranka (21) DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (10) Združena levica - Koalicija združena levica (Demokratična stranka dela - DSD, Iniciativa za demokratični socializem - IDS in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije - TRS) (6) SD - Socialni demokrati (6) NSi - Nova Slovenija - krščanski demokrati (5) ZaAB - Zavezništvo Alenke Bratušek (4) Narodni skupnosti (2) Le štirje bivši tudi prihodnji Nov sestav DZ bo glede na iztekajoči se mandat precej spremenjen, tudi med poslanci s Celjskega ostajajo v parlamentu le štiri »stara« imena. V poslanski skupini SDS bosta to Ljubo Žnidar in Vinko Gorenak, ob njiju pa še Matjaž Han (SD) in Karl Erjavec (DeSUS). Četverico bivših, ki je neuspešno kandidirala, sestavljajo Sonja Ramšak (SDS), Jakob Presečnik (SLS) ter z liste PS Stanko Stepišnik in Jože Kavtičnik. Številčno se je poslanski sestav s Celjskega skrčil za eno ime, tako da imamo zdaj le 11 poslancev namesto 12, kot jih je bilo v zadnjih dveh mandatih. Kljub temu da se je število poslancev zmanjšalo in je zdaj pristalo pri 11, kolikor jih je sicer izvoljenih v vsaki volilni enoti, je močno porasel delež žensk. S Celjskega bo tako v DZ sedelo 6 žensk, doslej smo imeli štiri. Pri tem je treba opozoriti, da se znajo imena še močno premešati takrat, ko bo znana nova koalicija in bo morda kdo od novoizvoljenih postal minister ali ministrica. Nadomestni poslanec v tem primeru postane prvi naslednje uvrščeni kandidat z liste v isti volilni enoti, kar pomeni številčno negotovost za Savinjsko regijo, ki je razkosana med tri volilne enote. Poslanci 2011 SDS - Štefan Tisel (Šentjur)* Sonja Ramšak (Celje) Ljubo Žnidar (Žalec) Janja Napast (Mozirje)* Mateja Pučnik (Slovenske Konjice)* Vinko Gorenak (Šmarje pri Jelšah) DeSUS - Karl Erjavec, nadomestna Marija Plevčak (Žalec) SD - Srečko Meh (Velenje)* Matjaž Han (Laško) SLS - Jakob Presečnik (Mozirje) PS - Stanko Stepišnik (Celje) Jože Kavtičnik (Velenje) Poslanci 2014 SDS - Jelka Godec (Šentjur) Ljubo Žnidar (Žalec) Nada Brinovšek (Mozirje) Bojan Podkrajšek (Slovenske Konjice) Vinko Gorenak (Šmarje pri Jelšah) DeSUS - Karl Erjavec (Žalec) SD - Andreja Katič (Velenje) Matjaž Han (Laško) SMC - Anita Koleša (Šentjur) Margareta Guček Zakošek (Celje) Janja Sluga (Celje) * letos niso kandidirali SDS o nepoštenosti volitev Podpredsednik SDS Zvone Černač je takoj po razglasitvi rezultatov vzporednih volitev v nedeljo zvečer pozval vse odgovorne, še posebej pa vrhovno in ustavno sodišče ter predsednika republike Boruta Pahorja, »da nemudoma storijo vse za odpravo razlogov za nelegitimnost volilnih izidov ter nato v normalnih okoliščinah razpišejo poštene in svobodne volitve«. V tem odzivu je volitve označil za nepoštene, saj stranka ni mogla enakopravno sodelovati v predvolilni kampanji zaradi tega, ker je predsednik Janez Janša v zaporu. »Svobodo volitev je omejeval strah, zasejan z zaporno kaznijo na podlagi sodbe brez dokazov. O poštenju ni mogoče govoriti, če režim svojega glavnega nasprotnika na začetku kampanje fizično odstrani iz nje,« je dejal in napovedal, da poslanci SDS v državnem zboru ne bodo prevzeli nobenih funkcij, o sodelovanju na sejah pa se bodo odločali selektivno. Pozval je tudi k različnim oblikam mirne, vendar odločne državljanske nepokorščine in državljanskega protesta, dokler Slovenija ne bo država, utemeljena na pravičnosti kot temelju vladavine prava. Ožje vodstvo SDS se je nato prvič po dokaj hudem porazu na volitvah sestalo v torek zvečer, ko je ocenjevalo položaj in se dogovarjalo o nadaljnjih korakih. Stranka je na seji izvršilnega odbora, kjer so člani obravnavali tudi priprave na jesenske lokalne volitve, omilila te napovedane dejavnosti. Sveženj ukrepov so zamrznili in bodo poslanci »polno in dejavno sodelovali pri vseh dejavnostih v državnem zboru«, je v izjavi za javnost sporočil podpredsednik SDS Zvone Černač. Ob tem je še dodal: »Napovedane ukrepe, ki izhajajo iz nelegitimnosti volitev, smo pripravljeni odložiti pod pogojem, da se večina parlamentarnih strank in predsednik republike javno zavežejo, da po tistem, ko sodba pade, omogočijo vsaj delno popravo škode in razpis novih volitev.« IS 4 VOLITVE 2014 O obljubah izvoljenih Za kaj si bodo prizadevali naši novoizvoljeni poslanci v državnem so zdaj znani, zapisani črno na belem, in čez mesece bomo imeli s zboru in katere so tiste obljube, ki so jih pred volitvami dajali ljudem, preverjanjem tega, kako jih izpolnjujejo, pri enih poslancih več dela, sta bili vprašanji, ki smo ju zastavili izvoljeni enajsterici. Odgovori pri drugih pa manj. Med enajsterico poslancev s Celjskega v večini ženske - Le štiri stara imena in sedem novih levih in desnih strank, da bi skupaj uspeli narediti vizijo Slovenije, ki bo dolgoročna in bo segala preko mandatov te vlade in vseh naslednjih. In obljubim, da si bom za to resnično prizadevala po svojih najboljših močeh.« mreč za vso Slovenijo, ne le za moje volilno okolje, izjemnega pomena. Pravosodje namreč ne deluje oziroma deluje po sistemu, kakršen je bil pred letom 1990, mi pa moramo priti do pravosodja, kakršno je v Evropi. Moje glavno angažiranje bo tudi na področju človekovih pravic in podobnih tem.« Ljubo Žnidar, SDS: »Zelo težko je kot opozicijski poslanec napovedovati, kako ravnati v prihodnje, ko programa zmagovalne stranke ne poznam, ker ga dejansko sploh nima. Slovenci smo očitno zelo naivni, zgodbo smo po treh letih ponovili. Sem konstruktiven in praktičen človek, zavzemam se za projekte, ki koristijo vsej državi. Mislim, da je treba razbremeniti gospodarstvo, da lahko zadiha, sprejeti fiskalni okvir in ga uzakoniti, kot tretje pa zagnati infrastrukturne projekte na državni ravni in tako ljudem dati delo. Kot poslanec z izkušnjami in zlasti kot zelo realen človek obljub ne dajem, če jih kot poslanec ne morem izpolniti. Zato z moje strani ni obljub, za katere bi me lahko čez čas držali za besedo. Glede na ocene mojega dosedanjega triletnega dela v DZ pa menim, da znajo ljudje dobro prepoznati in tudi pohvaliti opravljeno delo, in sam sem v zadnjem času prejel kar nekaj takšnih odzivov.« Janja Sluga, SMC: »Tako stranka kot tudi sama smo bili pri obljubah malce zadržani, obljubljam pa, da se bomo potrudili in bomo tiste, ki smo jih le dajali, tudi v čim večji meri izpolnili. Sama poldrugo desetletje delam v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, torej v kulturi in ta segment javnega sektorja z vsemi pastmi, prednostmi, slabostmi in pomanjkljivostmi zelo dobro poznam. Zato bi se tudi najraje usmerila v to področje, saj mislim, da potrebuje bistveno reorganizacijo načina dela, treba je povečati odgovornost in učinkovitost, predvsem pa zmanjšati administrativne ovire v javnem sektorju. Celje ima zelo velik potencial na vseh področjih, od kulture, športa do gospodarstva. Sama se bom trudila biti čim bolj v stiku z občani, prisluhniti njihovim težavam in jih pomagati reševati povsod tam, kjer se bo dalo.« Margareta Guček Zakošek, SMC: »V politiko vstopam prvič v življenju. Gibanju in nato Stranki Mira Cerarja sem se pridružila zato, ker verjamem, da Slovenija resnično lahko naredi več, drugače in bolje. Verjamem, da to lahko stori le z novimi ljudmi, drugačno miselnostjo in drugačnim načinom delovanja. S svojimi 20-letnimi izkušnjami se bom predvsem angažirala na področju malega in srednjega podjetništva, na področju zdravstva in na področju okolja oziroma ekologije ter zelenega trajno-stnega razvoja Slovenije. Kot direktorica vem, da je v podjetju najbolj pomembno povezovanje in sodelovanje, zato si tudi v državi resnično želim povezovalne politike. Takšne, ki bi segla preko razmišljanja Vinko Gorenak, SDS: »Kar se tiče Slovenije, me je strah, da smo naredili pomemben korak nazaj v Jugoslavijo. Če seštejete glasove strank na levi strani, obstaja ustavna večina in bojim se, da bo prišlo do pomembnih sprememb ustave, ki bodo za Slovence dolgoročno zelo slabe. Kar zadeva zavezo volivcem, od mene ne morete pričakovati lokalnega odgovora v smislu, da bomo imeli avtocesto med Dramljami in Rogaško Slatino. Tudi v prihodnjem mandatu se nameravam osredotočiti na področje pravosodja. To je na- lokalne samouprave ne le v šaleških občinah, marveč tudi širše. V Ljubljani bi rada izpostavila tudi to, da je Velenje peto največje mesto v Sloveniji, da imamo zelo slabe prometne povezave, kljub temu da imamo največjega izvoznika. Prav tako, da so nam na račun racionalizacije poslovanja želeli ukiniti določene državne ustanove, in na to v Velenju ne moremo pristati. Prizadevala si bom tudi za bolj ši status lokalne samouprave, ker je to tisto področje, ki človeku neposredno zagotavlja največ.« Karl Erjavec, DeSUS: »Zame je najpomembneje, da se dogovorimo glede regresa za upokojence, usklajevanja pokojnin, potem bomo z veseljem sodelovali v vladi, če pa do dogovora ne bo prišlo, bomo pač opazovali, kako bo vlada reševale težke naloge, ki so pred njo. Kar zadeva mojo volilno bazo v Žalcu, se bom še naprej zavzemal, da bom pomagal zlasti hmeljarjem, kajti Savinjska dolina ima res izjemno priložnost za razvoj in prodajo hmelja. Tudi v tem mandatu sem zelo pomagal pri pridobivanju naročil, zlasti belgijskih hmeljarjev, in pri prodaji hmelja v Vietnamu. Zavzel se bom tudi za gradnjo doma za starejše, če se bo izkazalo za potrebno, glede na to, da v okoliških domovih ni več takšnega zanimanja, kot je bilo v preteklosti. Kot poslanec v DZ pa se bom zavzemal tudi za to, da bi upokojenci še naprej dobivali regres in da bi končno spet začeli usklajevati pokojnine.« za slednjo še nikoli ni bilo tako slabo, kot je po teh volitvah. Kakšna bo vladna koalicija, je odvisno od Mira Cerarja, ki bo dobil prvi priložnost, Socialni demokrati pa bomo seveda šli na pogovor, če bomo povabljeni. Sicer sem s svojim volilnim izidom v Radečah in Laškem glede na rezultat stranke lahko zadovoljen. Kot poslanec se bom angažiral predvsem pri tem, da se v našem okolju stabilizirajo gospodarske družbe, Papirnica Radeče, Pivovarna Laško in druga podjetja, ki so nam bila včasih vsem skupaj v ponos, zaradi finančnih transakcij pa so zašla v težave. Boril se bom za ohranjanje delovnih mest in za pridobitev še kakšnega podjetja v to okolje. Še naprej bom zagovarjal socialne vrednote, ki jih imamo zapisane v programu že 23 let.« Nada Brinovšek, SDS: »Naša Zgornja Savinjska dolina je lepa, dokaj razvita, a je treba na področju infrastrukture še veliko storiti. Sem sodijo napeljava vodovoda v vsako gospodinjstvo, gradnja in obnova dotrajanih cest, gradnja obvoznice Luče, zelo pomembna za nas je tretja razvojna os, zavzemala se bom za poplavno varnost naših vodotokov, zagovarjala bom podporo in razvoj malih in mikro podjetij, razvoj turizma in skupno turistično ponudbo celotne doline. Podprla bom spremembo in skrajšanje birokratskih postopkov, saj se tu srečujemo z velikimi težavami, prav tako na področju prostorskega načrtovanja. Kar pa se mi zdi najpomembnejše in za kar se bom najbolj zavzemala, je dostojno življenje državljanov. Na državni ravni se bom posebej zavzemala za razbremenitev in razdolžitev podjetij in podjetnikov, za umik države iz gospodarstva in črpanje evropskih sredstev, ki so generator investicij, razvoja in turizma.« Andreja Katič, SD: »Vse kaže, da zgodba v Premogovniku Velenje še ni končana, in ne glede na to, kakšne spremembe bodo, si bom kot poslanka prizadevala, da se bodo stvari urejale s socialnim dialogom ter z upoštevanjem pravic in interesov zaposlenih. Vsa delovna mesta, povezana s premogovnikom, tudi v njegovih odvisnih družbah, namreč močno vplivajo na delovanje »K prepričljivemu rezultatu je prispevalo tudi moje dolgoletno delovanje v lokalni skupnosti. Kot poslanka bom delala za ljudi in za državo. Moja zaveza je delo v dobro gospodarskega razvoja, dostojanstva države, pravne države in višje stopnje politične kulture ter kulture naroda nasploh. Celjsko območje s problemi, ki jih ima, po mojem prepričanju ne izstopa pretirano od težav na ravni države. Vsekakor pa sem velik »lokalpatriot«, veliko dam na to, da ljudje, ki smo iz določenih območij, pripomore-mo k odpiranju vrat. Težko se opredelim glede konkretnih zadev, saj bi s tem v danem trenutku lahko zanemarila nekaj, kar je prav tako pomembno. Za konkretne odgovore bo čas v naslednjih mesecih. Res je, da sem enkrat že kandidirala na državnozborskih volitvah. Največja razloga, da sem se odločila poskusiti znova, je bila zagotovo usmerjenost k vrednotam in sam program Stranke Mira Cerarja.« Bojan Podkrajšek, SDS: »Ko sem pred volitvami izvedel, da bom kandidat stranke, smo intenzivno delali tri tedne. Veliko smo bili med ljudmi in jih poslušali, to bom počel tudi v prihodnje. Na državni ravni je naša stranka izgubila kar nekaj poslancev, večina ljudi se je odločila, da voli Stranko Mira Cerarja. Osebno to spoštujem. V državnem zboru se bom zavzemal za dobrobit Slovenije. Nekatere stvari je treba spremeniti, v mojem volilnem okraju dve. Na prvem mestu je zdravo gospodarstvo, treba je prisluhniti direktorjem podjetij, kjer so v težavah. Če bo gospodarstvo konkurenčno, bodo tudi nova delovna mesta. Za naše območje je zelo pomemben še prostorski načrt, ki ga v občini Slovenske Konjice sprejemamo že več let. S tem, ko ni sprejet in ni soglasij ministrstev, zaviramo gospodarstvo in nasploh razvoj neke lokalne skupnosti.« Matjaž Han, SD: »Upam, da bomo z Združeno levico v tem mandatu lahko kaj sodelovali. Sicer pa razmerje med levico in desnico Anita Koleša, Stranka Mira Cerarja: Jelka Godec, SDS: »Za poslanko sem kandidirala, da bi pomagala pri razvoju lokalne skupnosti in da povečam ugled politike in politikov. S svojim dosedanjim delom v Ljudski univerzi Šentjur sem pokazala, da smo lahko politiki tudi delavni, vztrajni in pošteni. K moji dobri uvrstitvi je najbrž pripomoglo tudi to, da so volivci iz občin Šentjur in Dobje vedno naklonjeni SDS. Kot poslanka bi želela delati na področju izobraževanja, kar je tudi področje, ki ga strokovno obvladam, vsekakor pa želim prispevati k razvoju lokalne skupnosti in se odzivati na potrebe občanov in vrhov obeh občin. Po vsej državi je težava razvoj realnega sektorja, gospodarstva, v že omenjenih občinah bi se lahko po mojem prepričanju razvijala tako srednja kot mala podjetja, prav tako razvojni potencial vidim na področju turistične ponudbe. Tudi če bo SDS v opoziciji, bom opozarjala na probleme, ki se tičejo lokalne skupnosti.« IS, TV, BJ, RG, AK, foto: osebni in arhiv NT GOSPODARSTVO 5 Nujna je združitev obeh energetskih holdingov Z dr. Maksom Tajnikarjem po stavki rudarjev v Premogovniku Velenje Podpis ali nadaljevanje stavke? Danes naj bi prišlo do podpisa sporazuma med PV, HSE in Tešem o ceni premoga, po kateri ga bo premogovnik prodajal Tešu in ki bo omogočala normalno poslovanje premogovnika. Sklenitev sporazuma do danes je bila zahteva stavkovnega odbora rudarjev, da so ti prekinili oziroma zamrznili spontano stavko, ki je trajala skoraj dva tedna. V pričakovanju podpisa sporazuma pa je stavkovni odbor rudarjev vznemirila napoved novinarske konference, ki jo je za danes dopoldan v Ljubljani sklical predsednik Sindikata delavcev v dejavnosti energetike (SDE) Branko Sevčnikar, na kateri bodo spregovorili o ogromnem povečanju finančnega primanjkljaja v skupini HSE, napovedih o možnem unovčevanju poroštev za najete kredite mednarodnih bank ter možnih posledicah za delovna mesta in socialno varnost zaposlenih. Kot je povedal Asmir Bečarevič iz stavkovnega odbora rudarjev, po njihovem Sevč-nikarju s to konferenco ne gre za interese delavcev v energetiki, njihove ekonomske in socialne pravice. Bojijo se, da deluje kot podaljšana roka lobijev v Tešu in PV, ki želijo preprečiti izvajanje revizij poslovanja prejšnjih vodstev, kar zahteva generalni direktor HSE Blaž Košorok in kar bi lahko tudi ogrozilo podpis omenjenega sporazuma. Branko Sevčnikar je za naš časopis povedal, da je slišal za očitke, pravi pa, da ima vsak pravico do svojega mnenja, ker pa kolegi iz premogovnika Velenje niso del SDE, njihovih trditev ne more komentirati. V primeru, da sporazum ne bo podpisan, se bo stavka rudarjev nadaljevala v ostrejši obliki, je še napovedal Asmir Bečarevič. Spontana stavka rudarjev v Premogovniku Velenje (PV) je odprla številna vprašanja, ne le ko gre za razmere v podjetju ali v odnosu do lastnika, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), in glavnega kupca, Termoelektrarne Šoštanj (Teš), marveč tudi z vidika celovite energetske politike v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Maksom Tajnikarjem, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zakaj se je Premogovnik Velenje znašel v težkih finančnih razmerah, zaradi česar se je pred kratkim zgodila tudi stavka, ki je zaenkrat samo zamrznjena? Kako vidite položaj premogovnika v odnosu do »matere« HSE? Premogovnik Velenje je del HSE, zato ta ne more obstajati, v kolikor ne obstaja Premogovnik Velenje, ki daje premog za Termoelektrarno Šoštanj. Ta je najpomembnejši objekt v HSE in hkrati eden najpomembnejših energetskih objektov v Sloveniji, saj prispeva več kot tretjino slovenske električne energije. V tem primeru sploh ne moremo govoriti izolirano o razmerah v premogovniku, ker gre za razmere v celem holdingu. Za nastali položaj v premogovniku je v veliki meri krivo vodstvo HSE. Ne more vodstvo holdinga preprosto reči, da so »v premogovniku zakuhali te razmere, naj jih rešujejo«. Najprej morajo pospraviti pri sebi. Direktor HSE je enako odgovoren za razmere kot direktor premogovnika, mogoče celo še bolj. Kaj torej lahko pričakujemo od HSE? Treba je zagotoviti tudi finančna sredstva za obstoj premogovnika, ker če denarja ni, pade cel holding. Tega se premalo zavedajo v vodstvu HSE. Ali bo tristranski sporazum med PV, HSE in Tešem o ceni premoga, ki ga PV dobavlja Tešu, stabiliziral položaj v premogovniku in še omogočil dolgoročno ekonomičnost naložbe v Teš 6? V vsakem primeru je treba doseči dogovor o ceni premoga. Če se ta poveča, to zagotovo pomeni tudi višje stroške za Teš in višje stroške za pomemben del električne energije, ki se proizvaja znotraj HSE. Vendar če sedanja cena ne omogoča preživetja velenjskega premogov- Ekonomist dr. Maks Tajnikar je prepričan, da je za stanje v Premogovniku Velenje vsaj toliko kot vodstvo premogovnika odgovorno tudi vodstvo HSE. nika, potem jo je treba popraviti. Ta cena ni tržna. To je t. i. interna cena znotraj HSE. In interne cene je pač treba urejati tako, da vsi deli v tej verigi, od PV do Teša in prodaje lahko preživijo. Zato je takšno povišanje cene nujno. Ali bi notranje rezerve za višjo ceno bilo mogoče iskati pri HSE? Za HSE je znano, da ima relativno visoke stroške režije, zato bi z zmanjševanjem teh stroškov lahko zagotovili sredstva tudi za pokrivanje malo višje cene električne energije, ki bi s takšnim popravkom na ceno premoga nastala. V Sloveniji pa se bomo morali prej ali slej odločiti, kar pa je že stvar slovenske politike, ali se bosta združila oba holdinga, torej HSE in GEN energija, ker je delitev nesmiselna. Optimalno izkoriščanje slovenskih elektroenergetskih zmogljivosti bi bilo lahko bistveno večje in bi lahko dalo večje učinke, če bi bila oba holdinga povezana. Iz tega lahko sklepamo, da je kriza v PV razkrila strukturne probleme slovenskega elektrogospodarstva v celoti. V resnici gre za to, da so ti holdingi predragi, da imajo prevelike režijske stroške, da je tam zaposlenih veliko ljudi, za katere nihče ne ve, zlasti pa rudarji ne, kaj točno delajo. Imamo dva holdinga brez ekonomske osnove. Zelo pogosto se govori, kako obstaja med njima določena konkurenca, ampak vsi dobro vemo, da to ni res. Sinergija, če bi bila holdinga povezana, bi bila pomembna tudi z vidika financ, ker bi se lažje izvajale večje investicije v Sloveniji. Teš 6 je treba končati čim prej in spraviti v pogon. Kakšni bodo finančni rezultati, nihče ne ve, cena električne energije je v tem trenutku res nizka, napovedi so, da bo tako še naprej. Čez nekaj let se bomo morda pogovarjali o tem, da je cena iz Teša z novimi zmogljivostmi čisto konkurenčna. Tako da tisti, ki danes govorijo, kako bo Teš 6 predrag, v resnici ne poznajo razmer in pozabljajo na zgodovino trga električne energije. V Sloveniji bomo morali prej ali slej začeti razmišljati tudi o gradnji novega bloka nuklearke, kar pomeni, da bo treba zagotoviti zelo veliko sredstev. Posamezni holdingi tega ne bodo zmogli, združeni holding pa lahko. Stvar politike torej je, da optimizira relativno skromne elektroenergetske zmogljivosti, ki jih imamo v Sloveniji. In da se ne gremo nekih igric, ki so bolj politične in zelo malo ekonomske. Vodstvo HSE zahteva za PV poslovno in finančno prestrukturiranje. Da je to potrebno, se strinjajo tudi v premogovniku. Ali je v tem okviru nujno, da premogovnik odproda vse nepotrebne naložbe, se odreče hčerinskim družbam in ukvarja samo s svojim, t. i. »core businessom« (glavnim poslom)? Se pravi z izkopavanjem premoga, ne pa tudi z upravljanjem hotelov, s smučarskim centrom na Golteh ...? Pri tem znova pozabljamo na zgodovino velenjskega premogovnika. Osnovna dejavnost se bo sčasoma zmanjšala in nekoč v daljni priho- dnosti tudi zamrla. Za ta primer je PV že pred leti začel nove podjetniške projekte, s katerimi je zagotovil delovna mesta za svoje ljudi. Tako so nastala nekatera hčerinska podjetja, ki sama po sebi niso slaba stvar. Osredotočanje samo na glavni posel je lahko za PV v prihodnosti tudi tvegano. Sploh če holding pusti premogovnik na cedilu, kot se je očitno zdaj zgodilo. Je pa seveda razumljivo, da hčerinska podjetja nastanejo zato, da bi bila donosna, celo bolj kot premogovnik. Tiste podjetniške projekte, ki niso uspešni in donosni, je smiselno prodati, če je kupnina prava. Če ni pravih kupcev, je bolje, da hčerinska podjetja delujejo naprej in prinašajo premogovniku dodaten dobiček, kot da jih prodamo pod ceno. Razpršitev dejavnosti Pv ni tako napačna dolgoročna strategija podjetja. ROBERT GORJANC, foto: JERNEJ PRELAC Tovarna nogavic Polzela na poti k rešitvi Po oceni nemške svetovalne družbe Admetam je poslovno prestrukturiranje Tovarne nogavic Polzela realno, čeprav se je z njim predolgo odlašalo, družba pa dolgoročno lahko vzdržno deluje. Po oceni svetovalne družbe ima podjetje ustrezne sodobne izdelke, s katerimi lahko uspešno konkurira na evropskih tržiščih in drugje. Oceno možnosti in scenarij poslovnega prestrukturiranja tovarne so pred dnevi predstavili na sestanku z bankami upnicami na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot še ugotavljajo v nemški svetovalni družbi, ima Polzela kakovostne izdelke finih damskih nogavic, ki so v skladu z Upniki ostali praznih rok Celjsko sodišče je končalo stečajni postopek v podjetju Keros trgovina iz Rogaške Slatine, ki je bilo v lasti Eriha Krašovca. Stečaj Kerosa se je začel januarja letos, upniki, ki so prijavili za dobrih 700 tisoč evrov terjatev, pa niso dobili niti evra. Stečajna masa, ki jo je sestavljalo le nekaj terjatev in starih zalog, namreč ni zadoščala niti za plačilo stroškov stečajnega postopka. JI GRATIS EKO ZABOJCEK slovenskih pridelkov modnimi trendi in so konkurenčni. Polzela je lahko konkurenčna in lahko posluje z zadostnim denarnim tokom pod pogojem, da nadaljuje proces tržnega prestrukturiranja, okrepi prodajo izdelkov pod lastno blagovno znamko in cenovno še nekoliko prilagodi svojo prodajo z dvema glavnima nemškima kupcema. Ključna elementa dolgoročne konkurenčnosti sta dober razvoj izdelkov in sprememba poslovnega modela. Program finančnega prestrukturiranja, ki ga bo podjetje še dopolnilo in ga je predstavilo v načrtu prisilne poravnave, morajo banke potrditi v roku enega meseca. Bistvena za potrditev programa je podpora NLB, Banke Celje in Gorenjske banke. Druge banke upnice so se načeloma pozitivno izrazile o podpori programu prestrukturiranja. Podjetje je tudi že prejelo državno pomoč, kar je bila ena od zahtev poslovnih bank. S podporo sodelujočih poslovnih bank omenjenemu programu finančnega prestrukturiranja se bo v družbi Polzela ohranilo več kot tristo delovnih mest. RG Izkoristite izjemno priložnost! Ob nakupu posebej označenega kombiniranega hladilno/zamrzovalnega aparata Gorenje, brezplačno prejmete zabojček volumna 35 I z ekološkimi v Sloveniji pridelanimi pridelki. Akcija traja od 15. 5. do 31. 8. 2014! www.gorenje.si gorenje Maturanti na Celjskem uspešnejši kot v državi Letos skoraj 450 maturantov manj kot lani - Na Celjskem maturanti na vseh gimnazijah uspešnejši od vrstnikov drugod v državi V spomladanskem izpitnem roku je splošno maturo na 84 splošnih, umetniških in strokovnih gimnazijah opravljalo malo manj kot 7.400 kandidatov, kar je skoraj 450 manj kot lani. Približno 6.400 jih je letos končalo srednješolsko izobraževanje in so maturo opravljali prvič, preostalih tisoč je splošno maturo ponavljalo, popravljalo posamezne predmete ali po opravljeni poklicni maturi opravljalo zgolj še peti predmet. Maturanti - tudi vseh 766, ki so maturo opravljali na območju Savinjske regije - so se z rezultati v svojih šolah uradno seznanili v ponedeljek ali torek. Državni izpitni center je visokošolski prijav-no-informacijski službi univerz in višješolski prijavni službi že predal vse podatke, saj bo v naslednjih dneh glede na dosežene rezultate sledilo razvrščanje bodočih študentov v izbrane študijske programe. Letošnja generacija maturantov je primerljiva z lansko, saj so rezultati na državni ravni, kjer je bila uspešnost 93,11-odstotna, zelo podobni lanskim. Pri številkah, ki so malo nižje od lanskih, je treba upoštevati številčni upad generacije. Tako imamo letos 284 zlatih maturantov, lani jih je bilo 318. Takšnih, ki so dosegli vseh možnih 34 točk, je 20, medtem ko jih je bilo lani 19. Odklon navzgor Z maturanti, ki jih zapuščajo, so več kot zadovoljni tudi v vseh šolah na Celjskem. Po številu zlatih maturantov znova izstopa I. gimnazija v Celju, saj ima kar 20 dijakov, ki so na maturi dosegli 30 ali več točk. Na Gimnaziji Celje - Center in Gimnaziji Velenje so takšni po trije, dva sta na gimnaziji Rogaška Slatina, zlato maturantko imajo tudi na Gimnaziji Lava, medtem ko na Gimnaziji Slovenske Konjice in v celjski ekonomski gimnaziji nihče ni dosegel 30 ali več točk. A kot poudarjajo v šolah, je še veliko bolj kot samo število zlatih maturantov, na katere so seveda zelo ponosni, pomemben splošen uspeh generacije. In ta je občutno boljši od državnega povprečja. 29 zlatih maturantov ... Na ekonomski gimnaziji Ekonomske šole Celje je splošno maturo opravljalo 48 dijakov, 45 je bilo uspešnih, trije pa imajo možnost popravnih izpitov. S 93,7-od-stotno uspešnostjo državno povprečje presegajo za 6 de-setink odstotka in ta uspeh je veliko boljši od lanskega. Na gimnaziji v Slovenskih Konjicah je k maturi v spomladanskem roku pristopilo prav vseh 59 letošnjih četr-tošolcev, ob njih pa so trije lanski maturanti popravljali ocene iz posameznih pred- metov, dva kandidata pa sta opravljala izpita iz petega predmeta za splošno maturo. V. d. ravnateljice Jasmina Mihelak Zupančič letošnje maturante pohvali kot odlično generacijo, saj jih je maturo opravilo 58 in so tako dosegli 98,3-odstotno uspešnost. Na Gimnaziji Lava je bil uspeh na splošni maturi 94-odstoten, od 115 dijakov jih je 107 uspešno opravilo splošno maturo. Povprečno število doseženih točk je bilo 19, z doseženimi 30 točkami je zlata maturantka postala Tjaša Podlogar. Skoraj 96-odstotno uspešni so bili maturanti gimnazije v Rogaški Slatini, kjer je splošno maturo opravljalo 48 dijakov, uspešnih jih je bilo 46. Imajo tudi dva zlata maturanta, in sicer sta to Katarina Belcer in Luka Tepeš. Na Gimnaziji Velenje je na splošni in umetniški gimnaziji k maturi pristopilo 88 dijakov, uspešnih jih je bilo 83, še dodatni štirje pa so uspešno z opravljenim izpitom iz petega predmeta končali maturitetni tečaj. Ob 94,3-odstotni uspešnosti se ponašajo tudi s tremi zlatimi maturanti, saj je Aleksandra Panic dosegla 30 točk, po 32 točk pa sta osvojila Klemen Jerič in Tanja Vratanar. Celo 99-odstotno uspešni pa so bili na Gimnaziji Celje - Center, kjer je splošno maturo v spomladanskem roku opravljalo 133 dijakov. Imajo tudi 3 zlate maturantke, in sicer so to Maruša Turnšek in Klementina Mirnik s po 30 točkami ter Lucija Cestnik, ki je dosegla 32 točk. ANKETA izbral tujino, kjer bom lažje našel svoje sanje in pot.« »Matura je bila zelo intenzivna, saj sem imela kar tri izpite zaporedoma. Med letom so bila preverjanja znanja ponavadi drugače, bolj enakomerno razporejena, zato je bil maturi-tetni tempo nekaj posebnega. Vpisala sem se na mednarodne odnose na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, ker me zanima diplomacija.« Alja Kopinič, 32 točk, I. gimnazija v Celju: »Največ težav mi je povzročala angleščina, predvsem slušni del. Najbolj me je bilo strah, da ne bom vsega razumela. Vpisala sem se na psihologijo, ker me zanimata pomoč in svetovanje ljudem. Mislim, da bo visoka omejitev, tako da še ne vem, če bom sprejeta, a si to res želim.« Maruša Turnšek, 32 točk, I. gimnazija v Celju: Domen Simonič, 32 točk, I. gimnazija v Celju: »Matura ni težka, saj se išče splošno znanje. Mogoče je največ dela zaradi obsega snovi, ki se nabere v vseh štirih letih, treba vložiti v matematiko in psihologijo, ki je bila moj izbirni predmet. Treba je bilo veliko faktografskega znanja, veliko definicij, ki so jih preverjali, drugače pa ni hudo na maturi. Odločil sem se za študij prava v Londonu, saj je to bila že od nekdaj moja želja. Trenutno razmere v slovenskem pravosodju niso takšne, kjer bi lahko delal v skladu s svojimi etičnimi načeli in željami, zato sem »Največ sem se morala pripravljati na slovenščino, ker mi je vsa štiri leta najslabše šla, zato se mi je na maturi tudi zdela najtežja, a sem zadovoljna z rezultatom. Vpisala sem se na študij ko-munikologije - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi, ker me to zanima. Imela sem težave, za kateri študij naj se odločim, saj so mi vsi svetovali naravoslovne smeri, a sem zadovoljna s svojo odločitvijo, ker mi je res všeč ta fakulteta.« Manja Cafuta, 32 točk, I. gimnazija v Celju: »Najtežji predmet na maturi je bila fizika, ker sem jo vzela preveč na lahko, najlažja pa je bila matematika. Vpisala sem se na računalništvo. Željo sem sicer imela, da bi odšla na športno fakulteto, a sem se zaradi večje možnosti zaposlitve odločila za izobrazbo na tehničnem področju.« Klementina Mirnik, 30 točk, Gimnazija Celje - Center: »Najbolj sem se bala angleščine, bila je tudi najtežji predmet na maturi, poleg tega pa je nimam rada in sem se morala zato veliko bolj truditi, da sem dosegla tak rezultat. Pripravljala sem se s ponavljanjem snovi vseh letnikov. Najlažja je bila matematika. Ker rada delam z ljudmi in bi jim rada tudi pomagala, sem se odločila za študij medicine.« Iva Dekic Tajnšek, 31 točk, I. gimnazija v Celju: Klementina Črepinšek, I. gimnazija v Celju, 34 točk: »Menim, da te na naši gimnaziji pripravijo do tega, da se sproti učiš, in tako na maturi sploh ni tako težko. Vsa štiri leta sem imela odličen uspeh, udeleževala pa sem se tudi tekmovanj iz kemije. Prejela sem že dve zlati plaketi in eno srebrno. Študirala bom na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, in sicer laboratorijsko biome-dicino. Po študiju pa si želim iti v tujino, saj mislim, da je tam več priložnosti kot pri nas.« »Zmanjkala mi je zgolj ena točka do vseh točk, in to pri slovenščini. Bom šla na vpogled in mogoče dobim še to točko. Nad rezultatom sem bila prijetno presenečena in sem res zelo vesela. Študirala bom farmacijo, ker sem bolj naravosloven tip človeka. Zanimajo me kemija in biologija ter na splošno človekov organizem. Medicina ni ravno za mene, ker ne prenašam dobro pogleda na kri. V farmaciji pa je tudi prihodnost. V današnjih časih moramo gledati tudi na to, kaj je perspektivno, in ne zgolj na to, kaj te zanima.« Ula Čižmek, I. gimnazija v Celju, 33 točk: Anja Hrovatič, I. gimnazija v Celju, 31 točk: »Na maturo sem se pripravljala tako, da sem pred testi ponovila vso snov. Preveč nisem pričakovala, da ne bi bila potem preveč razočarana, če bi bil rezultat slabši. Najbolj mi ležijo jeziki. Študirat grem multimedijo na fakulteto za računalništvo. Menim, da sem na jezikovnem področju že dovolj dosegla. Računalništvo me zanima, ... in se diamantna Klementina Na I. gimnaziji v Celju je maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo 189 dijakov, štirje pa ne, pri čemer je bil uspeh 97,9-od-stoten. Kot veleva tradicija, ima tudi letos Kajuhova gimnazija največ zlatih ma- »Igralci so tisti, ki igrajo, in so tisti, ki dosežejo rezultat. Trener več kot to, da jih pripravi, spodbuja in motivira, ne more narediti. Enako velja za maturante. Mislim pa, da smo dobri trenerji in dober klub,« pravi ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc. turantov, kar 20, a le ena dijakinja je dosegla vseh 34 točk, torej je zlatih več kot desetina dijakov. Maturo so zelo uspešno opravili tudi vsi glasbeniki in klasiki. Državno povprečje glede števila točk je 18,43, dijaki I. gimnazije v Celju pa so dosegli povprečje 21,52 točke. Zlati maturanti v tej šoli so Anja Bolčina, Tina Fijavž, Taja Kuzman, Mateja Novak, Tina Robič, Katja Strouhal in Ana Zabukov-nik s po 30 točkami, Anja Hrovatič, Nejc Kejžar, Miha Podbreznik, Nejc Povšič in Iva Dekič Tajnšek s po 31 točkami, Naja Bedek, Ma-nja Cafuta, Alja Kopinič, Domen Simonič, Maruša Turnšek in Ana Vertačnik s po 32 točkami, Ula Čižmek s 33 točkami ter Klementina Črepinšek, ki je edina na Celjskem dosegla vseh možnih 34 točk. Vsak posameznik je svet zase »Govoriti o sposobnosti je v šolstvu težko, saj imamo tako super odlične dijake kot tiste, ki to žal niso, a jih imamo kljub temu radi. Je pa res, da je ta generacija nekoliko šibkejša,« je povedal ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc, ki je z rezultatom zadovoljen, saj odraža tako pričakovanja šole kot realno stanje. Gimnazija zadnja leta zaradi zmanjšanja vpisa in številčno šibkejših generacij nima omejitve vpisa, ta ostaja le za športni oddelek, a ravnatelja to zaenkrat še ne skrbi. »Vsi smo na trnih, ko prihajajo vpisi. Borimo se vsak na svoj način, dobimo pa takšne dijake, kakršne dobimo. Še vedno dobivamo zelo dobre in odlične. Vsak posameznik je svet zase, kot je tudi posameznik tisti, ki odloča o tem, kako bo maturo opravil.« V šolstvu so problemi, pojasni in dodaja, da šola ni samoten otok, ampak le del sistema. »Živimo v družbi, zato se ne moremo izogniti negativnim vplivom. Ob tem mislim na znanje, ki ni cenjeno. Marsikatera vrednota se je v današnji družbi izgubila in je skoraj ni več. Hujšega ne bo, se pa s tem ukvarjamo in vedno analiziramo situacijo. Kar se nam s pedagoškega vidika ne zdi primerno, poskušamo popraviti. Matura ni edino, kar šola med letom dosega,« poudari in izpostavi državna in mednarodna tekmovanja, kulturo in šport, kjer so dijaki še vedno zelo uspešni in nadpovprečni. »Smo dober klub« Da uspeh na maturi ni odvisen samo od posameznika, je jasno, a tako kot vsako leto, pravi, da je 70 odstotkov maturitetnega rezultata odvisnega od maturanta, preostalo pa od profesorjev, ki morajo opraviti kvalitetno in odgovorno delo z mislijo na končni rezultat. »Pri maturantu morajo biti prisotne pridnost, resnost in odgovornost. Vse to, kar pomeni beseda matura, to je zrelost.« Ne pristaja na to, da bi bilo stanje na gimnaziji kot v kakšnem športnem klubu, kjer trenerja obsodijo zaradi slabega rezultata. IVANA STAMEJČIČ, ANJA KOVAČIČ Foto: GrupA tudi programiranje, vendar bolj na splošno in ne tako podrobno, kot če bi študirala računalništvo in informatiko. Zato tudi mul-timedija.« Lucija Cestnik, 32 točk, Gimnazija Celje - Center: »Veliko mi je pomagalo sprotno delo, med letom sem se učila pred vsakim testom. V zadnjem letniku so nas učitelji dobro pripravljali, saj smo ponavljali snov vseh letnikov. Pred maturo sem ponovila, kar sem se sproti učila, in dopolnila z znanjem, ki mi je manjkalo. Najtežja je bila matematika, ker je veliko snovi, treba jo je povezovati in nisem se dovolj pripravljala. Najlažja je bila angleščina, saj mi je ljub predmet, poleg tega veliko govorim in berem, pa tudi poslušam v tem jeziku. Odločila sem se, da ne grem študirat. Postala bom prostovoljka in iskala službo povezano z angleščino. Rada pomagam ljudem in bi jim rada posvetila več časa.« Tjaša Podlogar, Gimnazija Lava, 30 točk: »Še sama ne vem, kako mi je uspelo dobiti toliko točk. Na maturitetne teste sem hodila sproščena, nisem se kaj veliko obremenjevala. Pripravljala sem se v mejah normale, težko bi rekla, da sem v obdobju mature živela le zanjo. Najbolj uspešna sem bila pri matematiki, študirala pa bom kemijo, ker mi to najbolj leži. Čez deset let se vidim v laboratoriju v tujini. Menim, da imam glede dela v tujini večje možnosti.« »Na maturo sem se intenzivno pripravljala, zelo pomembno pa je tudi, da delaš sproti. Da poslušaš pri pouku in da si tudi pri pouku čim več prisoten, da delaš domače naloge in da si sproti pripravljen na spraševanje in teste. Zdi se mi, da tudi te ocene veliko pomenijo, saj kažejo tvoje sprotno znanje. Potem pa na koncu samo ponoviš in je lažje. Angleščina mi zelo leži, čeprav sem dobila 7 točk in ne vseh, torej 8. Študirala pa bom farmacijo. Raje bi ostala v Sloveniji, če pa tu ne bo možnosti, bom šla v tujino.« nova odkritja. Slej ko prej bi si želel oditi v tujino, mogoče kot podiplomski študent.« Naja Bedek, I. gimnazija v Celju, 32 točk: Nejc Kejžar, I. gimnazija v Celju, 31 točk: »Tak rezultat sem kar nekako pričakoval, lahko bi bil še boljši. Glede na to, koliko se je govorilo, da je matura težka, je rezultat dober. Ni tako težko, kot pravijo, pomembno je, da se učiš z glavo. Pripravljal sem se z vajami. In s pametnim učenjem, ki ni bilo učenje na pamet. Odločil sem se za študij biokemije v Ljubljani, zato ker je biokemija odprto področje. Gre za relativno mlado področje, zato je tu tudi veliko priložnosti za delo in Maruša Turnšek, 30 točk, Gimnazija Celje - Center: »Recept za uspešno maturo je sprotno delo vsa štiri leta. Pred maturo sicer ugotoviš, da niti ni dovolj časa, da bi lahko šel skozi vso snov še enkrat. Ni možnosti, da uloviš zadnji vlak. Najtežjega predmeta zame ni bilo. Problem je le v tem, da sem bila preveč površna pri matematiki, zaradi česar sem zelo razočarana. Nemščina pa je bila najlažja. Študirala bom arhitekturo, ker je kombinacija umetnosti in naravoslovja, kar mi je zelo všeč.« AK, JP Foto: GrupA Najboljša biologinja Ob pripravi analize uspešnosti splošne mature v Državnem izpitem centru vsako leto pripravijo tudi pregled maturantov, ki so dosegli največje število točk pri posameznih predmetih. Upoštevajo vse predmete skupnega dela splošne mature (matematika ter materni in tuji jezik na osnovni in višji ravni) ter tiste izbirne predmete, pri katerih je splošno maturo opravljalo več kot tisoč kandidatov. Slednji so bili letos fizika, biologija, kemija, geografija, zgodovina, sociologija in psihologija. Med maturanti s Celjskega se je v nabor teh, najuspešnejših, uvrstila le maturantka Gimnazije Celje - Center Katja Gobec, ki je skupaj s še štirimi vrstniki iz drugih slovenskih krajev dosegla 98 odstotnih točk pri izpitu iz biologije, zanimivo pa je, da se med zlate maturante ni uvrstila. Katja Gobec: »Biologija mi je bila vedno všeč, vedno mi je šla, na nek način se mi zdi čarobno, kako naše telo in naš svet delujeta, biologija to povzame in raziskuje. Biologije se je treba učiti z ljubeznijo in razumevanjem. Če imaš nekaj rad in te zanima, boš razumel in ti bo všeč. To je recept za uspeh. Izpit je bil zahteven, ampak je šlo. Najtežja mi je bila matematika, ker mi ne gre najbolj in sem se je premalo učila, a matura ni nič strašnega. Vse se da, štiri leta so nas pripravljali na to, tako da se z malo sprotnega dela res vse da.« AK, IS VSAK ČETRTEK I Največ informacij s Celjskega ura n©©dl mmmradioceljecom NA KRATKO Prizor, zaradi kakršnih se ljudje v Gajih bojijo naraslih voda. »Doslej so temeljito očistili strugo Vzhodne Ložnice, podrli most pri vojaških skladiščih in postavili višjega, enako je tudi z mostom čez pritok, ki je že zgrajen, a zaenkrat še ni prevozen. Predvidena je še ureditev črpališča v Gajih. Vse to ljudem veliko pomeni, a se vseeno bojimo, da ne bo dovolj,« pravi predsednica KS Trno- Prenavljajo toplovod vlje Alenka Golež. ŠOŠTANJ - Na območju Prešernovega trga, Trga svobo- de in Trga bratov Mravljak Komunalno podjetje Velenje z izvajalcem del, družbo Krevzel instalacije, izvaja prenovo toplovodnega sistema. V sklopu gradbenih del bodo zamenjali dotrajane toplovodne cevi z novimi. V času del, kot so sporočili iz Občine Šoštanj, bo prihajalo do delnih ali popolnih zapor prometa ali gibanja na javnih površinah, prav tako tudi do motenj in prekinitev dobave toplotne energije. RG Vzdržljivi pri športu in v življenju VRANSKO - Ekipi zgornjega in spodnjega dela Ločice pri Vranskem sta se pomerili v 25-urnem igranju odbojke na mivki. V Športno-rekreativnem društvu Ločica pri Vranskem so organizirali že drugi odbojkarski ultramaraton. Gre za boj posameznika s samim seboj, kjer je vsak preskušal svojo fizično pripravljenost, voljo in vztrajnost. Lani sta se ekipi zgornjega in spodnjega dela vasi na odbojkarskem igrišču za prevlado v vasi borili 24 ur, letos pa so dodali še eno uro več, saj so po besedah organizatorjev odbojkarji imeli še dovolj energije, da bi igrali naprej. »Zadali smo si cilj, da bomo vsako leto podaljšali za eno uro, dokler se bo le dalo,« je načrte razkrila Maja Jerman, predsednica društva. V vsaki ekipi je tekmovalo 13 udeležencev, zato so morali igrati nekoliko več kot lansko leto, ko je v ekipi igralo 15 igralcev. Bolj vzdržljiva je bila ekipa Jakovega Dola oziroma Darkova ekipa. AK Vrača se častni občan ROGATEC - Na občinski seji so rogaški svetniki sprejeli sklep o določitvi občinskih priznanj, ki po več letih ponovno uvaja naziv častni občan. Do zdaj so imenovali samo dva častna občana, že pokojnega pesnika Jožeta Šmita, ki je svoja otroška leta preživljal v majhni vasici Tlake pri Rogatcu, njegova rojstna hiša pa je bila kasneje presetavljena v Rogatec in spremenjena v muzej na prostem, in Antona Stresa. Ali trenutno sploh obstaja primeren kandidat, bodo v občini videli šele po prejemu predlogov za ta častni naziv. AK Nastaja strategija razvoja turizma LAŠKO - Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško od maja pripravlja strategijo razvoja in trženja turizma za Laško - sotočje dobrega. Strateški dokument za področje turizma bo opredelil vizijo, cilje, prioritete dela, produktne sklope, aktivnosti za trajnostni menedžment destinacije, zgodbo, trženjski koncept in akcijski načrt na področju razvojnih in trženjskih aktivnosti za Laško. Ker želi Stik omenjeni dokument oblikovati v sodelovanju z občino in vsemi ključnimi sodelujočimi, je že izvedel dve delavnici. Septembra bo sledila še delavnica, ko bodo sodelujoči pregledali začrtani koncept in ga do oktobra še dodelali. TV Tudi prihodnje leto kombinaciji TABOR - Svetniki so na zadnji seji razpravljali o oblikovanju oddelkov za prihodnje šolsko leto v taborskem delu OŠ Vransko-Tabor. Predvideno število otrok za prihodnje šolsko leto v Taboru je 123. Spodbudno je, da bo prvi razred obiskovalo kar 22 otrok, kar je sicer precej nad povprečjem, ki znaša malo manj kot 14 učencev na razred. Taborčani se očitno tudi prihodnje šolsko leto ne bodo mogli izogniti kombiniranim razredom. Glede na število otrok sta v skladu z obstoječimi standardi in normativi načrtovani dve kombinaciji, in sicer kombinacija 4. in 5. razreda, ki bo imela 21 učencev, in kombinacija 6. in 8. razreda, v kateri bo skupaj 20 učencev. ŠO Stara vežica z novo Razočaranje in strah v Gajih Prepričani, da je suhi zadrževalnik ključen za boljšo poplavno varnost CELJE - Krajani Trnovelj, zlasti tisti, ki živijo v naselju Gaji, so bili močno razočarani ob predstavitvi komunalnega urejanja in gradnje protipoplavnih ukrepov na območju te krajevne skupnosti. Izvedeli so namreč, da v okviru prvega dela lokalnih ukrepov zagotavljanja večje poplavne varnosti na porečju Savinje ne bo zgrajen suhi zadrževalnik na Ljubečni. Zdaj so se na javnost obrnili s posebnim pismom, v katerem predstavljajo svoje pomisleke in terjajo odgovore okoljske-ga ministrstva. Med drugim se sprašujejo, koliko bodo ostali proti-poplavni ukrepi ob Hudinji in Vzhodni Ložnici sploh izboljšali poplavno varnost v njihovem kraju, saj je suhi zadrževalnik Ljubečna doslej veljal za ključnega. A na okolj-skem ministrstvu vztrajajo, da ga v tem finančnem obdobju v okviru prvega dela lokalnih ukrepov ne bodo gradili. Strah pred vodo V Gajih so bili leta 2007 močno poplavljeni, voda je v njihovih domovih segala do tričetrt metra visoko. Leto zatem se je sicer ustavila tik ob hišnih pragovih, a med večjimi nalivi ljudje še vedno ostajajo prestrašeni. Kljub temu da se je doslej v kraju na področju zagotavljanja poplavne varnosti nekaj že naredilo in da so predvideni še nekateri ukrepi, krajani z okoljskega ministrstva pričakujejo pojasnila, zakaj bodo ostali poplavno ogroženi. Tudi na ministrstvu priznavajo, da cilj projekta, torej zagotovitev 100-letne poplavne varnosti ob Vzhodni Ložnici v tem finančnem obdobju, ne bo v celoti dosežen, dodajajo pa, da bodo preostali protipoplav-ni ukrepi ob Vzhodni Ložnici krajanom prinesli višjo raven poplavne varnosti. Glede suhega zadrževalnika Ljubečna vztrajajo, da »zmanjkuje« časa zanj. Na nek način so ga odpisali, ko tudi po dveh letih od podpisa pogodbe aprila predlani niso bila pridobljena vsa potrebna zemljišča. Nadomestna ali nova lokacija? Da so zemljišča za ureditev suhega zadrževalnika, le da nekaj deset metrov stran od prvotne lokacije, zdaj zagotovljena, ne spremeni ničesar. Na ministrstvu se sklicujejo na to, da bi morali znova sprožiti vse postopke za pridobitev okoljevarstvenih soglasij, kar časovno ne bi bilo izvedljivo, saj je kohezijski denar za ta projekt na voljo le do avgusta prihodnje leto. O tem so obvestili Celjane in dodajajo le še to, da so še vedno pripravljeni suhi zadrževalnik Ljubečna uvrstiti v tisti del projekta, ki bo financiran v prihodnjem finančnem obdobju - a le če bodo do septembra prihodnje leto pridobili zemljišča. Ali bi šlo pri urejanju suhega zadrževalnika na zemljiščih, ki so zdaj zagotovljena nekaj deset metrov stran, res za povsem novo lokacijo, ki seveda terja novo okoljevarstveno soglasje (OVS), ali pa morda »rumena knjiga«, ki kot posledice razmer na terenu določa in dopušča dokaj širok krog odstopanj, omogoča, da se zaprosi zgolj za dopolnila k obstoječemu OVS za to lokacijo? V ministrstvu na to izrecno vprašanje odgovarjajo: »Nadomestna lokacija je na zemljiščih, za katere ni bila izdelana presoja vplivov na okolje in posledično za te parcele ni bilo izdano OVS. Potreben je torej povsem nov postopek. >Rumena knji-ga< pomaga urejati pogodbena razmerja med naročnikom in izvajalcem in ni v nikakršni povezavi z upravnimi zadevami, ki jih vodijo državni organi.« Po grobi oceni postopki za pridobitev OVS trajajo približno eno leto, postopek za pridobivanja dopolnil pa bi bil seveda občutno hitrejši. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Širili bodo tržnico VELENJE - Potem ko se je v nekaj letih od njenega odprtja leta 2007 pokazalo, da so zmogljivosti obstoječe tržnice premajhne, nameravajo v Velenju razširiti mestno tržnico. Trenutno imajo deset prodajnih stojnic v pokritem Atriju, kjer prodajajo vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. Ob sobotah pripravijo še 20 stojnic v podhodu in srednji etaži Centra Nova. Kot so povedali v Mestni občini Velenje, je širitev tržnice predvidena na travniku s površino približno 1.600 kvadratnih metrov, ki je med Cankarjevo ulico in parkiriščem ob Prešernovi cesti, kjer je bila prej stara tržnica. Avgusta bodo začeli urejati površine s tlaki in vso potrebno infrastrukturo, namestili bodo 20 prodajnih stojnic sodobnega urbanega videza in postavili montažne nadstreške nad stojnicami, kar bo omogočalo nakupovanje tudi v slabem vremenu. Med stojnicami bodo postavili tudi fontano ali pitnik, z zasaditvijo nekaj dreves pa je predvidena tudi ozelenitev tržnice. RG Razpis bo še počakal DOBJE - Občinska uprava je v teh dneh nameravala objaviti razpis, ki predvideva denarno pomoč za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Zaradi določenih neskladij bo občinski svet na prihodnji seji obravnaval dopolnitve pravilnika, zato bo razpis objavljen kasneje. Občinski svet je ob tem izpostavil vprašanje, ali bodo do subvencije upravičeni tudi tisti, ki bi se sicer lahko priključili na rastlinsko čistilno napravo v središču občine. Naprava namreč še nima zapolnjenih kapacitet. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek odgovarja, da bo za občane, katerih gospodinjstva so od rastlinske čistilne oddaljena dlje, v igri predvsem varčnost. Če je gradnja kanalizacijskega voda dražja kot gradnja male komunalne čistilne naprave, je bolj smiselna ureditev slednje, je dejal. Kapacitete čistilne naprave naj bi se po njegovih besedah zapolnile s stanovanjsko gradnjo, ki je predvidena v tem delu Dobja. TV podobo BRASLOVČE - Občina obnavlja staro pokopališko vežico, ki je bila dotrajana in je dolgo kazila podobo braslovškega pokopališča. Prenavljati jo je začela pred mescem dni, dela pa naj bi končala v kratkem. Naložbo so Braslovčani zastavili celovito. Poleg gradbenih del so se namreč lotili tudi restavratorskih. Trenutno čakajo le še na dokončanje restavriranih starih vrat. Vsa obnova bo občino stala približno 10 tisoč evrov. Denar bo zagotovila iz občinskega proračuna, v katerem vsako leto nameni nekaj finančnih sredstev za vzdrževanje sakralne kulturne dediščine. ŠO Izbran najemnik Alminega doma Z imenom doma niso najbolj zadovoljni Občina Štore ustanavlja družbo z omejeno odgovornostjo ŠporTinK, v kateri bo edini družbenik. Občina sama tržne dejavnosti ne more opravljati. »Že dlje smo razmišljali o ustanovitvi zavoda oziroma o d. o. o. za področje športa, turizma in kulture,« pravi predlagatelj župan Miran Jurkošek. Med drugim omenja, da v prenovljenem kulturnem domu vstopnine niso mogli pobirati, to so doslej urejali preko društev. V družbi bodo poleg tega upravljali z Alminim domom, imeli na skrbi prireditve v novem kozolcu in športne objekte. Občina v ŠporTinK kot stvarni vložek predaja Almin dom, ocenjen na 800 tisoč evrov, in različne premičnine v vrednosti petdeset tisoč evrov. Almin dom na Svetini, doslej neuresničeni turistični up Občine Štore ŠTORE - Najemnik Alminega doma na Svetini bo postalo podjetje Ig-dar iz Celja. Občina, ki je letos postala lastnica tega turističnega penziona, je namreč objavila razpis za najemnika in prejela dve ponudbi. O tem, kdo bo lahko najemnik, so zadnjo besedo imeli v občinskem svetu. Svetniki, ki so se pred nekaj dnevi odločili za podjetje Ig--dar, veliko izbire niso imeli. Na razpis so prejeli dve ponudbi za najem Alminega doma, občina pa je pridobila podatek, da znaša ocenjena vrednost najema 1.280 evrov na mesec. Eden od obeh ponudnikov, Linid iz Celja, je ponudil le tisoč evrov mesečne najemnine, drugi ponudnik, podjetje Ig-dar, 1.300 evrov. Podjetje Ig-dar se zaenkrat ukvarja predvsem z računovodskimi storitvami. »Najprej se morajo ljudi ponovno zavedati, da je na Svetini ta dom,« postavlja na prvo mesto svojega programa obuditve Alminega doma direktor Ig-dara Iztok Grobelnik. Dom je namreč po stečaju Hudournika že več let zaprt. Na začetku nameravajo imeti odprto od petka do nedelje ter pozneje še čez teden. Ob petkih naj bi imeli med drugim živo glasbo, ob sobotah degustacije vin ter za konec tedna nedeljska kosila ob igranju narodnozabavnih skupin. Direktor omenja, da osebno izkušenj v gostinski in nočitveni dejavnosti nima, ven- dar ima izkušnje z vodenjem. Almin dom, kjer so potrebna še nekatera vzdrževalna dela, naj bi za obiskovalce odprli konec avgusta. Na občini si želijo, da bi ga priložnostno odprli že za »šentoščevo nedeljo« na Svetini v začetku avgusta, ko prihajajo v hribovsko vas množice romarjev. Pred Alminim domom je bilo, potem ko je letos postal občinska last, tudi prvomajsko zborovanje. Na zadnji seji občinskega sveta so si svetniki na predlog župana Mirana Jurkoška vzeli čas še za preimenovanje Alminega doma. Sedanje ime naj bi bilo zaradi podvajanja s celjskimi spomeniki, ki spominjajo na svetovno popotnico Almo Karlin, moteče. Prav tako naj bi bilo problematično zaradi afere Hudournik, saj je bilo investitor Alminega doma prav to podjetje. Župan je zato predlagal imeni Dom železarjev na Svetini, ki je nekoč stal na istem mestu, in Dom Ravanca, in sicer po hribu, na katerem stoji turistični penzion. Posamezni svetniki so preimenovanju zaradi uveljavljene blagovne znamke Alminega doma nasprotovali, na koncu so se odločili za ime Dom na Svetini. BRANE JERANKO Foto: BJ V Občini Štore pričakujejo od Alminega doma turistični razvoj Svetine, ki je bila v akciji Turistične zveze Slovenije že dvakrat razglašena za najlepšo slovensko hribovsko vas. Penzion z restavracijo je od leta 2009 zaprt, saj se je domače podjetje Hudournik, ki ga je zgradilo, znašlo v stečaju. Stečajna upraviteljica je stavbo redno vzdrževala, čeprav je imela težave tudi s krajami. Na več dražbah ji doma ni uspelo prodati in ko se je pojavil resen kupec, je občina kupila Almin dom za komaj 350 tisoč evrov. Najprej je bil ocenjen na 1,5 milijona evrov. C -C Podjetno v svet podjetništva Z leve: Valentina Grobelšek, Leon Jošt in Marija Brložnik (Foto: NL) Usposabljanje končuje tretja generacija mladih brezposelnih oseb z najmanj šesto stopnjo izobrazbe, ki so s svojimi idejami prepričale na razpisu projekta Podjetno v svet podjetništva. V Razvojni agenciji Savinjske regije so s pomočjo mentorjev razvijali svojo podjetniško idejo, poslovne produkte in pripravili poslovni načrt. Izvajanje usposabljanja brezposelnih mladih omogočata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gibanje je pomembno S poudarjanjem pomena zdravega življenjskega sloga je svojo izobrazbo, izkušnje in idejo povezal Leon Jošt, profesor športne vzgoje. Podjetje Gibastika bo skrbelo za organizacijo športne vadbe, športnih tečajev, taborov in aktivnih rojstnodnevnih zabav. Ciljna populacija so otroci med 4. in 14. letom, ki jih zanimajo aktivno preživljanje prostega časa, vodena vadba in napredek pri športnem udejstvovanju. Na splošno je zavedanje o pomenu zdravega življenjskega sloga, ki vpliva na zdravje in vsesplošno počutje, čedalje močnejše. Razvoj otrokovih sposobnosti na športno rekreativnem področju je v Gibastiki zasnovan na osnovni oceni ob prihodu, vodeni in ciljni vadbi ter spremljanju napredka. Za več informacij o možnosti športnih tečajev, taborov, vadbe in rojstnodnevnih zabav je na razpolago elektronski naslov valavile@ gmail.com. Pogumno z barvami Valentina Grobelšek, organizatorica socialne mreže, je ustanoviteljica Zavoda Vita. Gre za zasebni zavod za zdravo življenje s pridobljeno pridobitno in nepridobitno dejavnostjo na po- dročju alternativnega zdravljenja, socialnega varstva, kulture in izobraževanja. Glavne pridobitne dejavnosti so predvsem storitve različnih masaž, refleksoterapije in kromoterapije - zdravljenja z barvami. Času prijazna je možnost iz- vajanja storitev na terenu in na domu uporabnika. Refleksoterapija in barvna terapija sta se izkazali kot dobra praksa pri različnih alergijah, astmatičnih obolenjih, za rehabilitacijo in vzdrževanje zdravja po različnih poškodbah, v primeru glavobolov, nespečnosti, ob stresu, kar velja za odrasle in otroke. Zavod Vita lahko spremljate na Facebooku ali pišete na zavodvita@gmail.com. Doživetje socializma Z velikim posluhom za življenjske zgodbe, anekdote in zanimive pripetljaje svoje delo jemlje Marija Brložnik. Lokalna turistična vodnica za mesto Velenje in njegovo okolico, ki je po izobrazbi antropologinja in kulturologinja, je svojo poslovno idejo našla v pripravi in izvajanju edinstvene izkušnje Velenja in Šaleške doline. Trenutno sodeluje pri pripravi turističnega projekta Doživetje socializma v Velenju pod okriljem velenjskega Tica. To bo interaktivno doživetje, kjer bodo obiskovalci šli nazaj v čas, ko jih bodo sprejeli med pionirje, šli bodo med mladince, se seznanili s pozdravi pred začetkom pouka, spoznali akcije NNNP in še marsikaj, vse pa bo začinjeno z dobro mero humorja, a bo vseeno poučno in zanimivo. Temu bo sledil še ogled Velenja, mesta, zgrajenega od ljudi za ljudi, pri čemer to ne bo klasično vodenje, temveč bo polno presenečenj. Elektronski naslov meri.brloznik@gmail.com in Facebook profil Marije Brložnik sta namenjena vsem, ki želite več informacij. Prečkanje Gosposke ulice je še zlasti nevarno in nepregledno iz smeri Slomškovega trga na Glavni trg. Prav zaradi tega, da bi čim bolj obvarovali učence glasbene šole, so se v Celju tudi odločili za višjo hitrostno oviro ter dodatno omejitev hitrosti prometa na območju mimo Glavnega trga. Gosposka ulica spet odprta konec tedna V torek dopoldne promet po ulici sprostili le za nekaj ur - Hitrost bodo morali vozniki zelo zmanjšati CELJE - Kljub slabemu vremenu ves prejšnji teden so izvajalci uspeli dokončati še zadnje podrobnosti na trgu pred Mestnim kinom Metropol, končana je obnova Glavnega trga, izjema je le predel, kjer bodo meščanom in drugim obiskovalcem Celja predstavljene odkrite po-znoantične ostaline. V torek zjutraj so tako znova za promet odprli Gosposko ulico, vendar le za nekaj ur, saj se je izkazalo, da je hitrostna ovira pred prehodom mimo Glavnega trga vendarle nekoliko previsoka. V dneh ob koncu tedna so delavci podjetja Mineral, ki je po uspešno končanem prvem delu obnove starega me- stnega jedra nadaljevalo dela tudi na območju preostanka Stanetove ulice s trgom pred Mestnim kinom Metropol in Glavnega trga, zaščitili zaključne tlake s posebnim premazom. Da vozniki po Gosposki ulici mimo Glavnega trga ne bi vozili prehitro, so v tlak na tem območju namestili hitrostno oviro, ki bo označena tudi s svetlobno signalizacijo. Kot je pojasnila Marjana Palir, so se v mestni občini s projektantom odločili za višjo hitrostno oviro zaradi tega, da bi čim bolj obvarovali pešce in zlasti otroke, ki z Glavnega trga prečkajo Gosposko ulico. Zaradi enotnega tlaka, ki Glavni trg zdaj »podaljšuje« na Slomškov trg pred stolnico in glasbeno šolo, so ob vozi- šču podobno kot ob Cankarjevi ulici namestili stebričke za omejevanje prometa na minimalno širino voznega pasu. Hitrostna ovira v tlaku bo v opozorilo voznikom še dodatno osvetljena, ob Gosposki ulici pa bodo namestili opozorilne znake za prehod za pešce in dodatno omejitev hitrosti na največ 10 kilometrov na uro. Ta dela bodo opravili do konca tedna, tako da bodo promet po ulici znova sprostili v soboto. Med nekajurnim odprtjem ulice v torek dopoldne se je namreč izkazalo, da vozniki, ki so po ulici pripeljali počasi, sicer niso imeli težav ob vožnji preko ovire. Če bi vozili hitreje, doslej je bila dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro, pa bi si mor- Z vozičkov v vodo SLOVENSKE KONJICE - Na mestnem kopališču je bil enajsti Dan brez vozička, ki je namenjen potapljačem po poškodbi hrbtenjače. Letos je organizatorju in udeležencem ponagajalo hladno vreme, zato se je potapljalo le nekaj potapljačev. Zbralo se je približno štirideset udeležencev, med njimi je bila približno polovica potapljačev s poškodbo hrbtenjače. Dneva brez vozička se redno udeležujejo potapljači invalidi s sosednje Hrvaške, letos sta prišla dva. Zbrane je pozdravil župan Miran Gorinšek. Ob tej priložnosti so še predstavili nekaj tehničnih novosti za potapljače. Dan brez vozička pripravljata Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske s sedežem v Celju in Plavalni klub Slovenske Konjice. BJ Gornji Grad v prihodnosti NA KRATKO Razbojnik Guzej se predstavi PODČETRTEK - Dežela pravljic in domišljije je v nedeljo v Olimju pri Koči pri čarovnici pripravila srečanje z legendarnim kozjanskim razbojnikom Guzejem. Mladi komedijanti so za otroke in odrasle pripravili pravo dogodivščino. Spoznali so namreč Guzeja, čigar roparski pohodi naj bi segali tudi v te konce Kozjanskega. Razbojnik Guzej je otrokom pokazal, kaj vse je ukradel na sejmu. Sladki plen je nato tudi delil z njimi. Kot je povedal Goran Kneževič, so tovrstna dogajanja pomembna tudi z vidika izobraževanja otrok o osebah, ki so nekoč bivale na Kozjanskem. Dežela pravljic in domišljije bo podobna srečanja z ljudskimi junaki pripravila tudi v prihodnje. Otroci in tudi starejši bodo lahko tako spoznali tudi Martina Krpana in butalskega policaja. JP Nov gasilski avtomobil ZREČE - Gasilsko društvo je v soboto opravilo slovesno predajo novega gasilskega kombiniranega vozila, ki je stalo 225 tisoč evrov. V okviru prireditve Zreška gasilska noč so pripravili še vsakoletno gasilsko tekmovanje v hitri mokri vaji in revijo narodnozabavnih ansamblov. Gasilsko društvo je lani staro gasilsko vozilo za tehnično reševanje, ki ni več ustrezalo, prodalo. Pri nakupu novega si je pomagalo s sredstvi gasilskega društva, občine, družb Unior, Swatycomet in GKN Driveline ter drugih sponzorjev in donatorjev. Večji del opreme je s starega vozila. Na gasilskem tekmovanju za pokal mesta Zreče je med članicami zmagala ekipa PGD Velika Pirešica in med člani ekipa PGD Planina pri Sevnici. Na reviji narodnozabavnih ansamblov so nastopile mlajše še neuveljavljene skupine. BJ da tisti, ki bi pripeljali hitreje, lahko poškodovali avtomobil. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Da bo drugi del obnove starega mestnega jedra povsem zaključena, razen namestitve tu in tam še kakšnega kosa urbane opreme, kot so klopi, koši za odpadke in stojala za kolesa, manjka še ureditev predstavitve arheoloških najdb med hišama Glavni trg 13 in 16. Kot pojasnjujejo v mestni občini, so že izbrani in določeni vsi materiali in končna izvedba predstavitve, podrobneje pa naj bi projekt vsem meščanom ta teden predstavili tudi na občinski spletni strani. GORNJI GRAD - Društvo upokojencev je pripravilo okroglo mizo z naslovom Gornji Grad v prihodnosti. Povezovalec, predsednik društva Toni Rifelj, je predstavil projekte nevladnih organizacij evropske perspektive 201420. Izpostavil je zlasti ponovni zagon lesne industrije, projekt zadruga Kašta, medgeneracijski center, Eko park Podhom in številne druge, ki bi po njegovem mnenju lahko prinesli nova delovna mesta. Organizatorji in maloštevilni obiskovalci so bili razočarani, ker se okrogle mize ni udeležilo več zlasti mladih krajanov, ki bi v predstavljenih projektih morali videti priložnost zase. HŽ V Rdečem križu delajo VOJNIK - Na sestanku krajevne organizacije Rdečega križa, ki je bil v ponedeljek, so pregledali opravljeno delo. Ustanovni zbor krajevne organizacije, ki deluje na območju celotne občine, je bil februarja. Po ustanovitvi krajevne organizacije lahko občani, ki so v finančni stiski, redne pakete s hrano prevzamejo v Vojniku. Prej so morali ponje v Celje. V začetku tega meseca so pakete razdelili že petič. Prav tako so že pripravili zbiralni akciji oblačil in drugih potrebščin. Naslednja bo avgusta. Posebna akcija je bila namenjena zbiranju pomoči za žrtve poplav na Balkanu, ko so zbrali veliko hrane, oblačil in čistilnih sredstev. V teh dneh se je prav tako ponudila možnost letovanja za enega otroka v okviru Tuševe akcije. Otroka so izbrali na ponedeljkovem sestanku. BJ Ugodnejše plačevanje položnic ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini bodo uvedli občinsko blagajno, ki bo občanom omogočila znižanje stroškov plačil njihovih obveznosti. Občina se je najprej zanimala, da bi občinsko blagajno pod svoje okrilje prevzel OKP Rogaška Slatina, katerega soustanovitelj in solastnik je šmarska občina. Ker pa bi bili stroški previsoki, se je raje odločila za sodelovanje z najugodnejšo banko. To je Delavska hranilnica. Občani bodo določene položnice plačevali brez provizije, saj bodo zanjo prispevali sami javni zavodi oz. javna podjetja. Če dogovor s podjetji ne bo možen, bo okoli 7 tisoč evrov za ta namen naklonila občina. Tam predvidevajo, da bi občani na občinski blagajni mesečno poravnali med 2.500 do 3 tisoč položnic. Delavska hranilnica je že našla ustrezne poslovne prostore, ki naj bi jih uredila do konca leta. Občina bo pogodbo s hranilnico sklenila za nedoločen čas z možnostjo odpovedi. TV no ® m tedtonlk NA KRATKO Že drugi rebalans Zatiranje ambrozije obvezno Kmetijsko-gozdarski zavod Celje in Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opozarjata tako lastnike kmetijskih kot nekmetijskih zemljišč, da je že prišel čas za odstranjevanje ambrozije. Le-ta je znana kot močno alergena rastlina. Sicer še ni zacvetela, bo pa v kratkem. Ambrozija je v zadnjih letih močno razširjena tudi na Celjskem. Kot je povedala specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Iris Škerbot, se najraje razrašča na robovih prometnic, ob avtocesti in železnicah, na robovih njiv, a tudi v posevkih koruze in buč. Širi se tudi s kmetijsko mehanizacijo, z gradbenimi stroji in s prevozi zemlje. Ambrozija povzroča hude alergije, še posebej njen cvetni prah. Zakon o zdra- vstvenem varstvu rastlin in odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu ambrosia predpisujeta obvezno zatiranje že od leta 2010. Lastniki zemljišč so dolžni sami odstranjevati ambro-zijo tako na kmetijskih kot nekmetijskih zemljiščih. Odstraniti jo je treba s koreninami vred ali odstraniti njen nadzemni del tako, da se rastlina v tej rastni dobi ne obraste več. »Odstranitev ambrozije pred cvetenjem je nujna zato, da preprečimo nadaljnje širjenje. Ker nima naravnih sovražnikov, je treba včasih poseči tudi po herbicidih. V ekološki pridelavi, ob vodotokih in na javnih površinah uporaba kemičnih sredstev ni dovoljena ali je zelo omejena,« je še povedala Iris Škerbot. JERICA POTOČNIK Foto: arhiv NT Po Splavarski brvi tudi »uradno« CELJE - Zadnje tri konce tedna so si Celjani, naveličani čakanja, da bi tudi uradno odprli Splavarsko brv, z odstranitvijo zaščitne ograje začasno kar sami odprli pot s Savinjskega nabrežja v mestni park. Ta konec tedna to ne bo več potrebno. Včeraj so namreč v UE Celje izdali uporabno dovoljenje in prehod po brvi s Savinjskega nabrežja v mestni park je zdaj spet tudi uradno mogoč. Potem ko so ob tehničnem pregledu nove brvi v začetku meseca ugotovili manjše pomanjkljivosti, so v upravni enoti izvajalcu del, podjetju Nivo Eko, določili enomesečni rok za odpravo le-teh. Dela bi morali opraviti do 2. avgusta, ker pa je šlo res za manjše popravke, so v torek predložili izjave z dokazili, da so vse pomanjkljivosti odpravljene, v sredo pa je brv prejela uporabno dovoljenje. IS Zdravstveni dom vendarle z novim vodstvom? NAZARJE - Županja in župani občin ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Nazarje so se srečali na tretji seji. Med pomembnejšimi sklepi, ki so jih sprejeli, je bila potrditev nove direktorice. Po več neuspelih razpisih za direktorja zavoda se je tudi na zadnjega kljub novemu pogoju, da direktor ni nujno iz medicinske stroke, prijavila zgolj dosedanja vršilka dolžnosti direktorja Darja Es. Na predlog sveta zavoda so županja in župani kot predstavniki sveta ustanoviteljic kandidatko potrdili, s čimer so se začeli postopki za njeno imenovanje na mesto direktorice zavoda. HŽ Potrdili predloge občinskih nagrajencev LUČE - Svetniki so se sestali na zadnji seji občinskega sveta pred poletnimi počitnicami, ki je bila najverjetneje tudi zadnja v tej sestavi. Na seji so se med drugimi točkami seznanili s predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za občinske nagrajence. Predsednik komisije Jernej Plankl je svetnikom povedal, da komisija občinskemu svetu v sprejem predlaga dobitnika zlate plakete Jožeta Mlačnika, za dobitnike priznanj Občine Luče pa predlaga Tadejo Robnik, Andreja Moličnika, Antona Breznika st., Karla Gerža-na in Društvo upokojencev Luče. Svetniki so predlog soglasno potrdili. HŽ DOBRNA - V občini so sprejeli že drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Po njem naj bi imela občina letos štiri milijone evrov prihodkov in tristo tisoč več odhodkov. Sprejeli so ga zaradi ustanavljanja sedmega oddelka v vrtcu, saj so starši vpisali več otrok prvega starostnega obdobja. Letos zgrajen vrtec je namreč že premajhen. Ko so se ga odločili zgraditi, so imeli v vrtcu komaj tri oddelke, vendar so ga za vsak primer zgradili za pet oddelkov. Teh je zdaj premalo, vendar imajo drugod še dovolj prostora. V drugem rebalansu je prav tako skoraj dvakrat več denarja za popravilo cest. Prvi rebalans letošnjega proračuna je občinski svet sprejel že prvi delovni dan tega leta, saj se je mudilo zaradi prijave na osmi javni poziv za neporabljena evropska sredstva. Prijavili so se za sofinanciranje nadaljnje gradnje kanalizacije. BJ Znan zmagovalec letne lige MOZIRJE - V že tradicionalni košarkarski ligi, ki jo vsako leto v mozirskem Športnem parku organizira ŠD Mozirje, je letos nastopalo osem ekip, ki so v prvem delu tekmovanja odigrale tekme po sistemu vsak z vsakim. Prva štiri moštva so se nato pomerila po sistemu polfinale-finale za prvaka, ostale ekipe so igrale za razvrščanje od petega do osmega mesta. Finalni boji so odločali o uvrstitvah ekip. Tekme za 7. mesto niso odigrali, ekipa ŠD Raduha je namreč tekmo proti ŠD Mozirje predala in s tem zasedla zadnje, osmo mesto. V tekmi za peto mesto je ekipa Run, Forrest, Run! po podaljšku in dramatični končnici strla odpor ekipe Gornji Grad - Pizzeria 902. Za tretje mesto so se pomerili Veterani Elektra, ki nastopajo v ligi že od ustanovitve. Tokrat so morali priznati premoč ekipi iz Nazarij. V velikem finalu je četrti zaporedni naslov lovila ekipa LPT Praznik, ki je z rezultatom 84:50 premagala polzelsko ekipo Vrtine Palir. HŽ Na zvoniku nov skril VITANJE - V trgu obnavljajo streho cerkve sv. Petra in Pavla, ki jo bodo prekrili s skrilom. Polaganje kamnite kritine na zvoniku so dokončali pred kratkim, v preteklih dneh so začeli obnavljati streho cerkvene ladje. Obnovljeni zvonik je na župnijski dan blagoslovil celjski škof Stanislav Lipov-šek. Celotna streha naj bi bila po načrtu obnovljena do konca septembra, vendar je veliko odvisno od vremena. V celoti meri kar devetsto kvadratnih metrov in bo stala 250 tisoč evrov, saj je skril najdražja kritina. Od tega zneska mora 51 odstotkov zbrati župnija, preostalo je delež ministrstva za kulturo. Zbiranje denarja za župnijski delež še traja in je na skrbi župnijskega gospodarskega sveta. Obnova strehe je bila nujna, saj v cerkvi zaradi dotrajanega skrila zamaka. Nazadnje so ga položili pred 117 leti. V vi-tanjski župniji je s to kritino pokritih vseh pet cerkva, kar je posebnost na območju celjske škofije in širše. BJ Občina postavlja kozolec ŠTORE - V širši okolici železarne postavljajo nov kozolec toplar, ki bo na tem mestu nadomestil starinski kozolec tik ob cesti. Bil je v razpadajočem stanju, zato so ga morali zaradi nevarnosti za občane podreti. V občinski upravi želijo, da bi bila zaključna dela opravljena še ta mesec. Odprtje je napovedano za avgust, ko bodo tam prve prireditve. Kozolec bo namreč služil za različne prireditve, tam bo še na ogled stalna razstava o železarstvu in rudarstvu v Štorah, za katero bo poskrbel železarski muzej. Nov kozolec bo stal šestdeset tisoč evrov, zanj bo polovico denarja prispevalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Postaviti so ga nameravali že lani, vendar so dali prednost dokončanju obnove kulturnega doma in novi kanalizaciji na območju Kompol. BJ Od lipe do prangerja REČICA OB SAVINJI - V minulih dneh se je na Rečici končalo pestro dogajanje v okviru 35. tradicionalne turistične prireditve Od lipe do prangerja. Veseljačenje in tradicijo so podprli s kulturo, odprli so razstave, ki so jih pripravili osnovna šola, turistično društvo, Kud Utrip in Društvo upokojencev Rečica ob Savinji. Obiskovalci si lahko ogledajo akvarele avtorice Blanke Božič, članice Društva likovnih ustvarjalcev Gal, turistično društvo je zbralo staro posodo, v kateri so nekoč kuhali, s svojimi deli so se predstavili tudi osnovnošolci, katerih likovna in lončarska dela so nastala v okviru obšolske dejavnosti Spoznavajmo Slovenijo. S svojimi ročnimi deli, ki so nastala od jeseni do pomladi, so se predstavile vezilje rečiškega društva upokojencev. Razstave je odprl rečiški župan Vinko Jeraj, za kulturni program so poskrbeli učenci nazar-ske glasbene šole in harmonikar Primož Zvir. HŽ V Logarsko dolino z avtobusom SOLČAVA - Med poletnimi meseci, julija in avgusta, se lahko v Logarsko dolino potniki vsako soboto, nedeljo in ob vseh praznikih odpeljejo s posebnim avtobusom. Izletnik Celje organizira poseben linijski prevoz, ki iz glavne avtobusne postaje odpelje ob 7.10 in 13.10 uri, iz Logarske doline nazaj proti Celju pa ob 10. in 18. uri. Kot je povedal vodja marketinga Izletnika Celje Boštjan Čokl, so možni vstopi in izstopi na vseh vmesnih postajah. Zanimanje je veliko, prvi dan se je v Logarsko dolino odpeljalo 10 potnikov, naslednji dan 20, ob koncih tedna jih pričakujejo še več. »Naslednje leto bomo poskusili urediti sodelovanje z zgornjesavinj-skimi občinami in uvesti dodatno prikolico za kolesa, da se bodo lahko kolesarji v eno smer peljali s kolesom, v drugo pa z avtobusom,« je načrtih za prihodnje leto pojasnil Čokl. AK Prva obletnica Šole zdravja ŠOŠTANJ - Že eno leto vsak delovni dan zjutraj ob pol osmi uri članice društva Šola zdravja 30 minut telovadijo v idiličnem okolju vile Široko. Izvajajo vadbo, ki jo lahko opravi skoraj vsakdo, posamezniku pa daje toliko pozitivne energije, da se laže sooči z vsakdanjimi obveznostmi in premosti morebitne težave. »Ljudje premalo naredimo za svoje zdravje. Pogosto ga začnemo ceniti, šele ko nas telo opozori, da je nekaj narobe,« opozarja vodja društva Ljubica Donko, ki je ob prvi obletnici s šoštanjskim županom Darkom Menihom ob kulturnem domu posadila japonsko vrbo, ki jim jo je podaril vrtnar Domen Potočnik. Praznovanje prvega rojstnega dne je zaključila zvočna kopel v restavraciji vile Široko. AK PRILOGA Dobj Zgodbe stoletnih pisem Z Marijo Plemenitaš smo odkrivali drobce dobjanske zgodovine Kot radi povedo domačini, je prednost Občine Dobje predvsem neokrnjena narava. A ta ni edino bogastvo kraja. Da je z njim povezanih obilo pripovedk, je pred časom že dokazala domačinka Marija Plemenitaš, ki je izdala zbirko Zgodbe s Handila. S tem še zdaleč ni izčrpala vse nesnovne dediščine. Prav v domačiji, kamor se je poročila, sta bili v času petrolejk in konjskih vpreg pošta in trgovina. O nekdanjem času pričajo tudi ohranjena pisma, ki jih želi Plemenitaševa izdati ob stoletnici prve svetovne vojne. Hiša, kjer danes živi že šesti rod, je bila najverjetneje zgrajena okoli leta 1880. Med letoma 1929 in 1963 je bila v njej pošta, do leta 1944 tudi trgovina, s čimer je predstavljala tudi zbirališče takratnih občanov. Zanimivo je, da je dejavnost vsa leta vodila ženska. To je bila Marija Zajc iz Pake pri Velenju. Potem ko se je za trgovko izučila v Gras-selijevi trgovini na Slivnici in prišla službovat v Dobje, se je zaljubila v domačina Mihaela Ocvirka. Ko je zanosila, se z njim ni želela poročiti, kar je bilo za tiste čase skoraj nezaslišano. Takrat so v njen nabiralnik začela prihajati pisma njenega bodočega moža in dosegla svoj namen. Vendar njuna sreča ni trajala dolgo. Poročila sta se 24. maja 1914, 27. junija pa je bil Miha vpoklican v vojsko. Že po nekaj tednih na ruski fronti je bila za njim izgubljena vsaka sled. Za njim je ostalo več pisem, ki jih želi Marija Plemenitaš izdati v knjižici ob stoletnici prve svetovne vojne. Napredna in podjetna Ko je Marija Zajc izgubila moža, se je zaposlila pri planinskem trgovcu Šešerku, ki je bil med drugim tudi žu- pan in ustanovitelj »požarne brambe«. Nato je šla služit v Radeče in okolico Velenja. Leta 1927 je v Dobju najela prostor in odprla trgovino z mešanim blagom, ki je na tem mestu obratovala do leta 1938. Za gospodarja kmetije, kamor se je priženila, je bil predviden mož, a ker se ni vrnil s fronte, naj bi domači »grunt« prevzel njegov mlajši brat. Temu se je nasmehnila boljša priložnost, zato je domačijo dal naprodaj. S prihranki jo je kupila prav Marija in vanjo preselila pošto in trgovino. Od kruha do šivanke Črno kuhinjo je takoj spremenila v belo in hišo uredila tako za poslovne kot za bivalne prostore zase in za dve hčeri. »Hranila je vse dokumente, zato lahko še danes prebiramo spričevala o njenih službovanjih, poštno zaobljubo, v kateri je prisegla, da bo delala po uradnih predpisih in pravilih, obrtni list in sanitarni zapisnik, ki med drugim navaja, da je morala lesen pljuvalnik zamenjati za kovinskega, in še druge listine,« o napredni soimenjakinji razlaga Marija Plemenitaš. Police trgovine v Dobju so bile založene z mešanim blagom. Kupci so tam našli sukanec, šivanke, blago, oblačila, čevlje, najrazličnejša živila, a tudi žeblje in orodje. Torej vse, kar so takrat narekovale potrebe življenja. Čez sneg in deroče vode Če smo danes vajeni, da nas pošta pričaka v nabiralniku, je bilo včasih po njo treba na pošto. Sel je pisma tja vsak dan prinesel iz glavne pošte. Ta je bila pred prvo svetovno vojno na Planini pri Sevnici, za razdeljevanje pisem pa je v Dobju skrbel župan Anton O živahni preteklosti Dobja pričajo ohranjen poštni žig, petrolejka in številni dokumenti, ki odkrivajo, kako je bilo urejeno poslovanje pošte in trgovine. SPODBUDNA ZGODBA Kjer diši po domačem Eden od zaščitnih znakov občine Dobje je Gostilna pri Olgi, ki goste pozdravi v središču kraja, ob glavni cesti med Šentjurjem in Planino pri Sevnici. Za brbončice gostov zadnjih dvajset let skrbi Marjana Škoberne in tako nadaljuje tradicijo svojih staršev. Kjer danes stoji Gostilna pri Olgi, so se ljudje krepčali in počivali že od leta 1892. Nemalokrat so se prodajalci in kupci tam ustavili ob živinskih sejmih, trgovali in sklepali posle. Lastniki so se z leti menjali, leta 1964 pa sta dejavnost prevzela Marjanina starša. Staro stavbo sta zravnala z zemljo in postavila nove temelje dejavnosti. Tudi otroke sta spodbujala, naj se eden odloči za gostinstvo. Marjana je rada pomagala v kuhinji, zato je bila odločitev za vpis v srednjo gostinsko šolo kot na dlani. Ko je prevzela družinski posel, je za sabo že imela nekaj izkušenj, a vendar v čevlje samostojne podjetnice ni bilo stopiti povsem enostavno. Gostinstvo zahteva celega človeka »Služiti kruh v tem poklicu ni lahko. Ves čas moraš biti na CIAI/^vaimp^I O i n Fl TM voljo gostom, sploh v manjši gostilni, kot je moja, služba traja od jutra do večera. Če je gostilna večja in je zaposlenih več sodelavcev, si delo laže porazdelijo,« razmišlja. Sama vihti kuhalnico in tudi streže. Zaposleno ima eno delavko, v veliko pomoč pri strežbi pa so tudi mladi, ki opravljajo študentsko delo. Vsak dan namreč gneča ni tolikšna, da bi zaslužek omogočal še kašno dodatno redno zaposlitev. Od domačinov do turistov Občina je majhna, a kljub temu topel obrok tekne zaposlenim v manjših lokalnih pod- VABUENI NA KOZJANSKO DOMAČIJO OD 19. DO 24. AVGUSTA 2014 V lanskem letu so nam pomagali: Glavna sponzorja: Občina Dobje. Hrib Dobje Sponzorji: * Davčna hiša ATECONIA d.o.o., Gradbeništvo HASAN HUSIKIČ s.p., Kamnolom JIMMY - Franc Škoberne s.p. Donatorji: Asfalt Kovač d.o.o., Darles-Darko Gračnar s.p., Dom-Streha d.o.o., Montpreis d.o.o., Jože Graünar s.p, KEA d.o.o., Lasergraf d.o.o., MD 777 - Darko Mavrič s.p., Mera d.o.o., Metalko s.p., Studio BB - Branko Bezgovšeks.p, Vrečar Branko s.p., PPS Prizma d.o.o, David Guöeks.p. Iskrena hvala tudi simpatizerjem, ki so nas finančno podprli, hvala vsem sodelujočim, nastopajočim in prostovoljcem, ter seveda obiskovalcem, brez katerih Kozjanskega tedna 2013 ne bi bilo! Vabljenitudi letos!" DOBJE PRAZNUJE 13 Tržan. Ko je izgubil dovoljenje za poslovanje in ko je pomožno pošto prevzela Marija Ocvirk, je sel pošto prinašal iz Slivnice pri Celju in se čez hribe in doline vračal s pošiljkami iz Dobja. »Vedno je bil točen in vesten. Ljudje so o njem govorili, da je nepismen, a je znal brati. Pošto je nosil v košu, pozimi si je pomagal s sanmi. To je bila zelo naporna služba,« pojasni Plemenitaševa. Med ljudmi še vedno živi zgodba, da je za prenos poskrbel tudi, ko so reke narasle zaradi poplav. Takrat naj bi zabredel v vodo, poštno torbo pa dvignil visoko nad svojo glavo. Vojne preizkušnje Na pošti so pošiljke razvrstili po imenih, ko so se otroci vračali iz šole, pa so po tlakovani potki prišli pred današnji dom Plmenitaševih in prevzeli pismo, ki je bilo namenjeno njihovi družini. Marija Ocvirk je do leta 1953, ko je v Dobje prišla elektrika, vse delo opravila ob svetlobi petrolejke. Njen trden in pošten značaj se je še posebej izkazal med vojno, ko je bilo poslovanje pošte pod stalnim drobnogledom nemškega nadučitelja. Ko je leta 1963 v Dobju zazvonil prvi telefon, je pošta svoje mesto dobila v »Vrečkotovi hiši«, kjer je bila tudi krajevna skupnost. Preživetje omogočila zemlja Plemenitaševa pojasnjuje, da so se prav zaradi trgovine in pošte v hiši njenega moža zbirali številni ljudje, tudi župnik in drugi izobraženci. Vrata trgovine so se zaprla leta 1944. Na porumenelih dokumentih, s pomočjo katerih so lastniki vodili zaloge, piše, da sta dejavnost izničili nemška in partizanska oblast. Po vojni zasebno trgovanje ni bilo več dobrodošlo, saj je slabilo družbeni sektor. Ko sta ugasnili tako pošta kot trgovina, je družini ostala zemlja in tega se je Marija Ocvirk ves čas dobro zavedala, pravi naša sogovornica. »Čeprav je zagrizla v dejavnosti, je želela imeti zemljo. Ta je bila zanjo alfa in omega, saj je omogočala preživetje, tudi če je odpovedalo vse drugo.« TINA VENGUST Foto: TV Marija Plemenitaš, mama petih hčera, zbiranje sledi preteklosti primerja z zbiranjem zakladov. Zapomniti si izredno pa ceni ohranjeno stavbno dediščino, ki je po njenem mnenju tudi zelo uporabna. Tudi ko zmanjka poskuša čim več zgodb starejših domačinov, seveda si informacije tudi beleži. elektrike, so prebivalci v njej siti in na toplem. »Pisanje pisem ni bilo navada preprostih ljudi. To je bila bolj domena duhovnikov, izobražencev in premožnih. Miha Ocvirk je torej moral biti razgledan. Pisal je s peresom in črnilom. Malo drugačno je pismo ene od uslužbenk iz Dobja. Nihče od njiju pa ni uporabljal vmesnih ločil, ampak le končna. V istem času je v Dobju deloval nadučitelj Valentin Pulko, njegov zapis pa že ima vejice. Torej so te že bile v rabi, vendar le v knjižnem jeziku,« o značilnostih ohranjenih pisem pravi Marija Plemenitaš. jetjih. Vrata gostilne prestopijo tudi tisti, ki potujejo proti Planini pri Sevnici, turisti, ki se odpravijo proti Jurkloštru in dolini Gračnice. Mimo zanese goste, ki se v Podčetrtek podajo po nekoliko daljši poti, da ob tem občudujejo neokrnjeno naravo. Nekaj kosil v gostilni pripravijo tudi za starejše krajane, ki so vključeni v storitev pomoči na domu. Nekateri domačini so glede obedovanja v gostilni zadržani, ugotavlja Marjana, čeprav so sploh jedi na žlico bolj okusne, kadar so pripravljene v večjih količinah. »Mnogim se prebudijo skomine, ko vidijo, kaj je na jedilniku. Vendar se najdejo tudi takšni, ki se obroku odrečejo, saj jim je nerodno. Na podeželju še vedno velja prepričanje, da se kuha doma. V mestu tega ni, če Še posebej veselo je v Gostilni pri Olgi na pustni torek. Že tradicionalno se tam brez predhodne najave zbere več kot sto pustnih šem iz Dobja, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Laškega in drugih krajev. ljudem ponudba gostinca pade v oči, sedejo za mizo in si jed privoščijo brez slabe vesti.« Cvet slovenske estrade Marjana ima polne roke dela, kadar gosti praznovanja obletnic, porok, krstov, neizbežen del življenja pa so seveda sedmine. Ko je pred leti abrahama praznoval eden od trgovcev z nepremičninami, so v njegov domači kraj prišle tudi zvezde slovenske estrade, kot so Helena Blagne, Nace Junkar, Nori-na Radovan, manjkali niso niti Kvintet Dori in druge domače pevke in pevci. Marjana ugotavlja, da ljudje tudi v časih, ko je na vsakem koraku opazno zategovanje pasu, ne gredo mimo dogodkov, ki imajo zanje poseben pomen. So pa zato seznami povabljencev nekoliko krajši. Če nekoč okoli sto povabljenih ni bilo nič posebnega, se danes za omizjem zbere ožje sorodstvo. Odraz družbenih razmer Da se gostje vračajo, so po prepričanju sogovornice pomembni predvsem posluh za njihove želje, dobra postrežba in prijazen odnos gostinca. Če so ljudje zadovoljni, svoja opažanja delijo z drugimi, kar po besedah Marjane zaleže bolj kot oglaševanje. Sicer pa si želi, da bi ljudem nasploh bolje šlo. Kot pravi, bi to pomenilo tudi več dela in prometa za gostince. TINA VENGUST Foto: TV Podelili bodo občinska priznanja Prireditev ob občinskem prazniku bo to nedeljo v Kulturnem domu Dobje. Tudi tokrat ne bo šlo brez pregleda pomembnejših dogodkov od zadnjega občinskega praznika, obeta se pester kulturni program, najbolj zaslužnim občanom pa bo župan Franc Leskovšek podelil občinska priznanja. Priznanja Občine Dobje bodo letos prejeli amaterska slikarka Branka Dragosavac, ki je zmagovalka številnih ex temporov po državi, Simona Romih, ki je uspešna na po- dročju hortikulture tako doma kot v tujini, David Jokič pa si je priznanje prislužil na področju gasilstva. Minulo leto je namreč vodil dve gasilski akciji, s katerima je preprečil veliko škodo na gospodarskih objektih, letos pa se je izkazal pri zbiranju pomoči za poplavljence v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Zlato plaketo občine bo prejela učiteljica na Osnovni šoli Dobje Marija Blažič, saj so njeni učenci na republiškem tekmovanju v logiki letos posegli po najboljših uvrstitvah. TV »Uprava podjetja festival podpira in ga nadgrajuje. Pri iskanju dokapitalizatorja Skupine Laško bo seveda odločanje prešlo v roke morebitnega večinskega lastnika. Številne sorodne družbe v tujini takšne prireditve še bolj podpirajo. Razumejo namreč, kaj to pomeni za promocijo njihovih blagovnih znamk. Zato se prihodnosti ne bojim,« je Matej Oset zavrnil ugibanja, ali bo 50. festival tudi zadnji. V Laškem bo v teh dneh znova živahno. Začenja se 50. pivo in cvetje Glavni organizator in pokrovitelj napoveduje dogodek presežkov in poklon spoštljivemu jubileju LAŠKO - Med 17. in 20. julijem bo v središču Laškega in na prireditvenem prostoru v Jagočah 50. pivo in cvetje, prireditev, ki jo zadnja leta obišče več kot sto tisoč ljudi in kjer obiskovalci spijejo od 1.000 do 1.500 hektolitrov piva. Lani je minilo 50 let od prve prireditve Pivo in cvetje, sam dogodek pa je bil 49. zapovrstjo, saj je enkrat vmes odpadel zaradi gradnje mostu čez Savinjo. »Jubilejno leto je leto priložnosti, zato menim, da je bilo prav, da smo spodbujali razvoj festivala, ne le masovne prireditve, kjer se spije čim več piva,« je o smeri, v katero se ob petdesetletnici razvija Pivo in cvetje, povedal član uprave Pivovarne Laško in predsednik organizacijskega odbora Matej Oset. Letošnja prireditev poleg odličnih glasbenih gostov - v štirih dneh jih bo nastopilo več kot 40 - kot vsa leta doslej prinaša bogat etnografski program, športne in druge privlačne dogodke za družine. V Kulturnem centru Laško bodo na svoj račun prišli ljubitelji klasične glasbe. Vstopnina le v Jagočah Kot lani ostaja plačljiv vstop na prizorišče Zlatorog v Jagočah. To bo ponudilo koncertne užitke, ki jim v Sloveniji, a tudi v širšem evropskem prostoru sicer lahko le redko prisluhnemo. Predprodaja vstopnic kaže boljši odziv kot lani, je dejal Oset, bo pa treba prepoznavanje festivalskega dela še graditi. Programski direktor festivala Urban Centa je kot največje ime, kar se tiče obvladovanja inštrumentov in glasbenega izraza, izpostavil The Winery Dogs, glasbene sladokusce bo privabil tudi oče funka George Clinton, nenazadnje pa se je prav za Pivo in cvetje združila skupina Šank Rock, ki je v treh desetletjih svojega delovanja napisala pomemben del slovenske glasbene zgodovine. V naši vasi je lepo Neizbrisen pečat prireditvi že od začetka dajejo domača društva, ki s svojim programom skrbijo za ohranjanje kulturne in etnografske dediščine. Zveza kulturnih društev Možnar občine Laško bo tokrat s približno 700 sodelujočimi pripravila tridnevni program z naslovom V naši vasi je lepo, ki bo na Valvasorjevem trgu med 16. in 21. uro. Manjkalo ne bo tudi pouličnega dogajanja s prikazom različnih opravil in šeg, društva iz Prekmurja, Posavja, Obsotelja in Kozjanskega ter Koroške pa bodo predstavila posebnosti pokrajin, iz katerih prihajajo. In poročila se bosta ... Etno odbor Jureta Krašov-ca pripravlja »ohcet« po stari šegi, na kateri se bo poročil že 46. par. Srečna izbranca sta Sebastjana Lah in Alen Matek. »Ohcet« bo letos prvič popoldne, in sicer ob 14. uri. Dopoldne se bodo srečali pari, ki so se poročili v vseh teh letih. Udeležbo je potrdilo 28 zakoncev, ki se bodo pridružili tudi nedeljski paradi, ki je hkrati sklepni del festivala. Ker Združenje šoferjev in avto-mehanikov Laško praznuje 60 let, si bodo obiskovalci oči lahko spočili tudi na paradi starodobnikov, prav tako pa na cvetličnih aranžmajih, s katerimi bodo na več razstavnih mestih Laško okrasili člani domačega hortikulturnega društva. Pomembne jubileje bodo obeležile še razstave o preteklih 50 prireditvah Piva in cvetja, 125 let turističnega društva Laško in 30. obletnici ZKD Možnar občine Laško. Za varno pot Že 20 let kot prevoznik na Pivu in cvetje sodeluj e- Kot veleva tradicija, je bila minula sreda namenjena domačinom. Na dnevu Laščanov so se na občinskem dvorišču družili stari znanci in prijatelji ter obujali spomine. Večer je bil posvečen jubileju društev in organizacij, ki delujejo v Laškem. Manjkali niso tamkajšnja pihalna godba, mažorete in big band. Tudi pivovarna je odprla svoja vrata in pripravila vodene oglede s pogostitvijo. jo Slovenske železnice. Te v času festivala prepeljejo približno 30 tisoč obiskovalcev in poleg rednih vlakov zagotovijo še približno sto izrednih. Letos bodo obiskovalci kupon na vstopnici za koncertno dogajanje v Jagočah lahko zamenjali za brezplačno povratno vozovnico za prevoz z vseh postaj v Sloveniji do Laškega. Tako kot pretekla leta bodo tisti, ki jim bo alkotest pokazal, da so preveč globoko pogledali v kozarec, prejeli rdeč karton. Ta jim bo ob menjavi za vozovnico omogočil varno vrnitev domov z vlakom. Pomočnik direktorja Slovenskih železnic Miloš Rovšnik pri tem opozarja, da postaja v Laškem enako kot številne druge postaje v turističnih mestih pri nas že nujno kliče po posodobitvi. TINA VENGUST Foto: arhiv NT (TimE) NA KRATKO Enodnevna tržnica za pokušino BISTRICA OB SOTLI - V okviru Živahnega tedna na tržnicah Posavja, ki je del projekta Posavska špajza, je bila v ponedeljek v Bistrici ob Sotli obiskovalcem na voljo tržnica. Občina sicer še nima stalne tržnice, ki bi oskrbovala lokalne prebivalce. Enodnevna tržnica je ponudila lokalno pridelano hrano, kmečki »fast food« sezonske in lokalne kuhinje, samopostrežno stojnico za poštenjake in posebne otroške stojnice. Obiskovalci pa so bili deležni tudi praktičnih nagrad. Stalno tržnico v Bistrici ob Sotli naj bi začeli graditi v tem tednu. Namenjena bo oskrbi prebivalstva z lokalnimi pridelki in s kmečkimi ter z rokodelskimi izdelki. JP Osvežili številke za »špajzo« RADEČE - Občinski svet je na zadnji seji potrdil spremembo načrta razvojnih programov za radeški del projekta Posavska špajza. Občina bo z njim tako kot občine Bistrica ob Sotli, Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki in Sevnica pristopila k reševanju problema dotrajanosti obstoječih tržnic in pomanjkanja kapacitet za neposredno prodajo pridelkov in izdelkov lokalnih ponudnikov. Ocena vrednosti projekta, ki ga je Občina Radeče načrtovala v prvotni vlogi, je znašala skoraj 326 tisoč evrov, skoraj 122 tisoč evrov pa bi prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Po ponovni oddaji vloge je občina izvajanje projekta prestavila v letošnje leto, spremenila pa se je tudi vrednost projekta. Ta zdaj znaša okoli 329 tisoč evrov, predvideno sofinanciranje sklada za regionalni razvoj je dobrih 152 tisoč evrov. Občina je v načrt razvojnih programov vnesla celotno vrednost skupnega projekta vseh občin, ki znaša skoraj 1,7 milijona evrov. TV Varneje do doma ROGAŠKA SLATINA - Krajani so se minuli petek veselili odprtja skoraj petih kilometrov ceste skozi naselja Male Rodne, Plat, Gabrce in Nezbiše. Dobri štirje kilometri ceste so na območju občine Rogaška Slatina, preostalih 300 metrov pa v občini Podčetrtek, ki je bila partner v skupnem projektu. Obnova prinaša varnejšo prometno povezavo in izboljšan dostop do 160 gospodinjstev v tem podeželskem in hkrati obmejnem območju z Republiko Hrvaško. Ocenjena vrednost vseh stroškov projekta znaša milijon evrov. Dobrih 800 tisoč evrov sta občini pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnega proračuna, sami pa sta prispevali denar za plačilo davka na dodano vrednost. Dela so obsegala razširitev vozišča, rekonstrukcijo ceste in ureditev odvodnjavanja. TV Maturanti pomahali v slovo ŠENTJUR - V Šolskem centru Šentjur so pred dnevi podelili spričevala dijakom in odraslim, ki so od 31. maja do 23. junija opravljali poklicno maturo. V spomladanskem roku je maturo opravljalo 33 kandidatov. Od teh je poklicno maturo uspešno opravilo 30 kandidatov, trije niso bili uspešni, ena odrasla kandidatka pa ni pristopila k preverjanju. TV Dodelili neprofitna stanovanja ŠMARTNO OB PAKI - Letos in še v prihodnjih dveh letih bo občina v najem dodelila pet neprofitnih stanovanj. Stanovanja bo razdelila glede na prednostno listo upravičencev. S prve liste bodo neprofitna stanovanja prejeli trije upravičenci, ki jim zaradi socialnih razmer ne bo treba plačati lastne udeležbe oziroma varščine. Dva prejemnika neprofitnega stanovanja bosta morala plačati varščino. O dodelitvi neprofitnih stanovanj je odločala občinska stanovanjska komisija, kot ključni kriterij pa je upoštevala najvišje število dobljenih točk. Seznam upravičencev je objavljen na spletni strani Občine Šmartno ob Paki. RG KULTURA 15 Marko Golež med nastopom z Big bandom Šentjur Zaplesal je tudi povodni mož Big band Šentjur in gostje zazibali poslušalce v ritme džeza Ena od prednosti poletnih glasbenih prireditev je, da jih organizatorji namesto v dvorane lahko umestijo na prosto. Že drugo leto zapovrstjo je kot naravna kulisa džez festivala služilo Slivniško jezero. Preplet inštrumentov in glasov ter kanček glasbene improvizacije so privabili lepo število obiskovalcev in odgnali grozeče oblake. Slivniško jezero je že priljubljeno zbirališče ribičev in ljubiteljev narave, kot kaže dober obisk sobotne prireditve, pa bi lahko postalo tudi srečališče glasbenih sladokuscev. Dogodek je organiziral Big band Šentjur. Zasedba z okoli 20 mladimi glasbeniki se je razvila iz mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Orkester je sprva vodil Matej Mastnak, po ustanovitvi samostojnega kulturnega društva je leta 2007 dirigentsko palico v roke prijel Boštjan Jager, od leta 2013 pa glasbeniki muzicirajo pod usmerjanjem Marka Goleža. Čas za nove vsebine? Golež se je v vrstah big banda najprej kalil kot glasbenik. Profesor flavte v šentjurski glasbeni in ponkovški osnovni šoli poleg svojega primarnega glasbila obvlada še klavir in električno kitaro. Prestop za dirigentski pult dojema predvsem kot novo izkušnjo. Povedal je, da je namen festivala šentjursko občino zazibati v ritme džez, prihodnja leta pa poslušalcem predstaviti še več zasedb in še bolj zveneča imena. Ra-mna Jazz festival bi lahko v prihodnosti ponudil še džez delavnice oziroma poletno šolo. »To je le začetek, prostora za napredek imamo še dovolj,« pravi Golež. Pobrskali po notah Gostitelji večera, ki so v minuli sezoni nanizali številne nastope in med drugim gostovali na Češkem, so se tokrat predstavil z nekaterimi novimi skladbami in s pregledom najbolj poslu-šljivih skladb iz preteklih let. Zazveneli so džez standardi, zimzelene melodije in skladbe iz zlate dobe slovenske popevke. Uglašenim in razigranim glasbenikom so se na odru pridružili še vokalisti Matic Plemenitaš, Mateja Rajh Jager, Nikolina Novak in Urban Kolar. Večer so popestrili tudi gostje. Zasedba The Pickles je odigrala džez standarde in novejše zvrsti, kot sta funk in smooth. Balkan Boys so poskrbeli za pridih balkanskih ritmov, združenih z džezo-vskimi prvinami. Še se bo dogajalo Šentjursko poletje 2014, pod okriljem katerega je bil tudi sobotni festival, bo sicer na različnih prizoriščih po občini za kulturni utrip skrbelo vse do 7. septembra. Sklop prireditev ponuja nekaj za vse generacije, za vse okuse in za ljubitelje raznolikih žanrov - od prijetnih večerov, ki jih pripravljajo domači zbori in glasbene zasedbe do lik, ovnih, literarnih, gledaliških in drugih kulturnih poslastic. TINA VENGUST Foto: TV Od Slivove marmelade do Gole lune Na zajtrku s šentjursko likovnico Barbaro Boršič Celjani so si prejšnji petek privoščili prav poseben zajtrk. Namesto s kruhom in z marmelado so se podkrepili kar z duhovno hrano. Likovnica Barbara Boršič iz Šentjurja je že navsezgodaj v Kvartirni hiši odprla razstavo likovnih del z naslovom Pleši, punčka. Barbara Boršič, ki se je z likovnim ustvarjanjem začela ukvarjati pred približno desetimi leti, letos pa je prvič svoja dela predstavila tudi na razstavi, je v Kvartirni hiši na ogled postavila serijo slik z abstraktnimi motivi, v katerih se zrcali njen notranji svet. Umetnostni zgodovinar Aleš Stopar pravi, da z abstraktnimi slikami, idealnimi barvnimi kombinacijami in geometrijskimi liki, ki niso naključno postavljeni, ampak so naslikani z zanosom in zelo dobro naštudirani, predstavlja svoje življenje. Pika na i njenim slikam so pomenljivi naslovi, od Slivove marmelade, Mize in Vrat do Gole lune. Gre za asociacije Boršičeve na podobe na sliki. »Postavila sem se pred sliko in jo nekaj časa opazovala. V glavi so se mi rojevale najrazličnejše asociacije, tiste, ki so mi bile najbolj všeč, sem izbrala za naslov dela. Nekoga drugega podobe na slikah spominjajo na povsem drugačne stvari. Osnovi namen je namreč, da slika v gledalcu spodbudi različna občutja in zgodbe,« pojasnjuje Boršičeva. Petkov umetniški zajtrk ni bil prvi. Že lani so celjski likovniki ponudili eno od razstav kar za zajtrk. Kot pravi Stopar, je bil odziv tako lani kot letos zelo dober, zato bodo jutranja odprtja razstave nadaljevali tudi v prihodnje. Tokratna razstava bo v Kvartini hiši na ogled do začetka avgusta. ŠO Foto: ŠO Likovna dela Barbare Boršič, za katera so v prvi vrsti značilni abstraktni motivi, je predstavil umetnostni zgodovinar Aleš Stopar. NA KRATKO Razstava fotografij cerkva in kapel LJUBNO OB SAVINJI - V Fašunovi hiši so razstavili fotografije avtorja Cirila Velkovrha iz Ljubljane. Na njih je predstavljenih 15 cerkev in kapel, ki so v Sloveniji posvečene bratoma Cirilu in Metodu. Na odprtju razstave je navzoče pozdravila direktorica Zavoda Savinja Terezija Mavrič, o svetnikih Cirilu in Metodu je nekaj besed spregovoril dekan Martin Pušenjak, Jože Marolt, po domače Nackov Pepč, je spregovoril o avtorju fotografij Cirilu Velkovrhu, ki je tudi sam povedal nekaj besed o svojih fotografijah, župan Ljubnega Franjo Naraločnik pa je odprl razstavo. V kulturnem programu ob odprtju so sodelovali citrarka Mira Lenko in ljudski pevci z Ljubnega. HŽ Filmski obzorniki edinstven zgodovinski vir PREBOLD - V prostorih Muzejske zbirke Prebold skozi čas v Dolenji vasi je bila prejšnji četrtek projekcija kratkih filmov, imenovana Štajerska v Filmskih obzornikih med letoma 1946 in 1951. Pripravila jo je iniciativa Zgodovina na filmu, ki jo vodi Preboldčanka Katja Huš. Filmski obzorniki so kratki dokumentarni filmi, ki jih je v povojnih letih snemal Triglav film in z njimi prikazoval aktualne dogodke in družbeno življenje na Slovenskem. Njihova vsebina so bili politični dogodki, reportaže in novice s področja gospodarstva, športa, kulture in zdravstva. Ponavadi so jih predvajali v kinematografih kot predfilm. Na projekciji v Preboldu je bilo na ogled 19 kratkih filmov, ki jih hrani Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, od tega tudi kar nekaj s Celjskega, in sicer Naša zdravilišča - Rogaška Slatina (1946), Lah-koatletsko prvenstvo Slovenije v Celju (1947), Savinjski hmelj (1947), Zadružni dom v Šeščah pri Žalcu (1948), Železarna Štore (1949), Novoletna jelka v Celju (1949), Lutkarski krožek Prebold (1950) in Tovarna emajlirane posode v Celju (1950). ŠO Zapeli v Savinov spomin ŽALEC - Ob rojstnem dnevu skladatelja Rista Savina je žalski zavod za kulturo, šport in turizem prejšnji petek na Savinov dan organiziral koncert Akademskega pevskega zbora Rista Savina in projekcijo dokumentarnega filma o tem znanem Žalčanu. Risto Savin, slovenski častnik in skladatelj, se je rodil 11. julija 1859 v Žalcu in dodobra zaznamoval slovensko glasbeno ustvarjanje. Ker so Žalčani pred leti začutili, da je spomin nanj počasi začel bledeti, so se odločili, da 11. julij razglasijo za Savinov dan. Letos so ga obeležili s koncertom Akademskega pevskega zbora Rista Savina, ki je začel delovati lani z namenom poustvarjanja Savinove zborovske glasbe, kar je vse prej kot enostavno, saj gre v prvi vrsti za dela, napisana za moške zbore, glasbeni sestav Rista Savina pa je mešani. Po koncertu je bil v petek na ogled še kratek dokumentarni film o življenju skladatelja z naslovom Danes ima nekdo rojstni dan, v katerem vedno znova zaživijo spomini na življenje z gospodom generalom in gospo »generalico«, kot se Savina in njegove žene spominjajo starejši Žalčani. ŠO Na ogled steklene mojstrovine KOZJE - V kletnih prostorih gradu Podsreda bo do 28. septembra na ogled razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria. Avtorja razstave sta člana Društva steklarjev Slovenije Valerie C. Breistroff Štih in Matijaž Gostečnik. V Sloveniji živeča Francozinja Valerie C. Breistroff Štih je znana kot mojstrica dletanja stekla, obvlada pa tudi večni-vojsko ročno peskanje stekla in fuzijo. Matijaž Gostečnik je izdelovalec izdelkov iz taljenega stekla. Znan je po oblikovanju steklenega nakita in ezoteričnih steklenih skulpturah. Odprtje sta popestrili mladi glasbenici iz Bistrice ob Sotli Jona Kunej in Eneja Lipej. Še pred odprtjem razstave je bila na grajskem dvorišču delavnica, na kateri so steklarski mojstri - oblikovalec stekla na odprtem ognju Zvone Drobnič, brusilec stekla Karli Holešek in graver Jože Gajer - prikazali steklarske veščine. JP 16 ŠPORT »Največja pridobitev je vrnitev Krajcerja« Športni direktor NK Celje Ambrož Krajnc pred startom 1. SNL Jutri se bo s tekmo v Areni Petrol med Celjem in Zavrčem (20.00) začelo 24. slovensko nogometno prvenstvo. Celjani so poleg Mariborčanov in Novogoričanov edini, ki so ves čas člani elitne lige. V generalki pred uvodnim nastopom so s 5:0 premagali drugoligaša Šmartno. Ekipo so zapustili Vasov, Jovanovič, Centrih, Korošec, Močič, Gaber, Ermenc in Žagar Knez. Za sestavo moštva je bil ponovno zadolžen športni direktor Ambrož Krajnc. Zdi se, da je zadovoljen, ker je zadržal jedro ekipe skupaj. V prejšnji sezoni je celjska enajste-rica pod vodstvom trenerja Miloša Rusa skušala igrati privlačno in s precej kratkimi podajami, kar pa ni bilo dovolj učinkovito. Simon Rož-man je nato pred koncem vse skupaj zastavil bolj pragmatično in uspel. Kakšna bo vaša igra? Menim, da bomo tudi v novi sezoni igrali lepo za oko, privlačno. Težili bomo k dinamiki. Želimo biti še bolj nevarni za nasprotnikov gol. Na svetovnem prvenstvu je bil še večji poudarek kot doslej na hitrosti in fizični pripravljenosti. To je nogometni trend. Vsekakor pa je naša dolžnost, da igramo privlačno za občinstvo. Takšna je tudi klubska usmeritev, saj se v visokem ritmu mladi igralci najbolje razvijajo. Kako ste zapolnili kar precejšnjo luknjo po številnih odhodih igralcev? Ambrož Krajnc Brez dvoma sem zadovoljen z opravljenim delom v dosedanjem delu prestopnega roka. Z nami so ostali prav vsi nogometaši, ki smo jih želeli zadržati. Okrepili smo se prav na tistih mestih, na katerih smo se morali. Naša največja pridobitev je vrnitev dlje časa poškodovanega Marka Krajcerja, ki bo zagotovo pripomogel k večji trdnosti naše obrambne vrste. Novinec je tudi 25-letni nigerijski napadalec Sunny. Bo jutri lahko igral? Nima potnega lista z območja Evropske unije in zato je pridobitev delovnega dovoljenja bolj zapletena. Najbrž bo debitiral v drugem krogu v Domžalah. Njegov življenjepis je bogat, značajsko je zelo primeren, o njem smo dobili pozitivne informacije. Nadejam se, da bo zagotovil raznovrstnost našega napada. Naše države in tudi lige ne pozna, a menim, da se bo prilagodil brez večjih težav. Koga bi še izpostavili? Marko Jakolič pomeni pridobitev na desnem bočnem položaju, nazadnje je igral za Krško. Valon Ahmedi je ofenzivni vezist in je član mlade albanske reprezentance. Na več obrambnih položajih pa lahko igra mladi Tilen Klemenčič. Razmerja moči ne bodo znana do konca prestopnega roka, a vendar obstajajo želje pred novo sezono. Kakšne so? Nedvomno je naš cilj, da izboljšamo vtis in tudi uvrstitev iz prejšnje sezone. Lep uspeh bi bil skok na peto mesto, obenem pa si bomo prizadevali, da bi se približali mestom, ki zagotavljajo sodelovanje v kvalifikacijah za evropsko ligo. Bodo vse tekme ob petkih? Najbrž ne, vsekakor pa se nam zdi, da je v poletnem obdobju petkov termin najprijaznejši za gledalce, saj je po ogledu tekme pred njimi še celoten konec tedna. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GrupA) »Boljši smo za 40 odstotkov« Prvič od začetka sezone na članski klopi trener Simon Rožman Nogometaše Celja je sredi spomladanskega dela prejšnje sezone prevzel trener Simon Rožman in jih uspel obdržati v prvoligaški konkurenci. Nato je podaljšal pogodbo z vodstvom celjskega kluba. Jutri ne bo mogel računati na pomoč branilca Matica Žitka, ki bo manjkal zaradi kartonov. Preostali pari uvodnega kroga so: v soboto Olimpija - Krka in Maribor -Rudar ter v nedeljo Kalcer - Koper in Gorica - Domžale. Zbrali ste se 16. junija. Kaj ste postorili v dobrem mesecu? Zagotovim vam lahko, da so priprave zelo dobro uspele. Pogoji so bili dobri, s skrbno pripravljenim načrtom smo uresničili vse, kar smo načrtovali. V tem obdobju ni bilo pravzaprav nobene poškodbe. Na prijateljskih srečanjih smo igrali iz tekme v tekmo bolje. Zaradi vsega naštetega z nestrpnostjo pričakujemo začetek prvenstva. Valon Ahmedi je sicer podpisal dolgoročno pogodbo, morda pa vam pride prav že v tej sezoni. Fant je prišel k nam, da okrepi zvezno vrsto. Je obetaven, član mlade albanske selekcije, a še manj znan. Zadovoljil je kriterije našega strokovnega štaba. Pri nas bo imel dovolj mo- cea l Qtriglav Simon Rožman žnosti za nadaljnji razvoj. Prvi tekmec bo Zavrč, ki je v prejšnji sezoni dobil tri od štirih medsebojnih obračunov, zadnjega v Areni Petrol kar s 3:0, kar je konec aprila pomenilo začetek slovesa od vašega predhodnika Miloša Rusa. Kakšna so zdaj razmerja v kakovosti moštev? V tem trenutku je vsaka napoved glede izida nehvaležna. Tudi Zavrč je zapustilo precej igralcev. Mi se bomo osredotočili nase. Prepričan sem, da je naše moštvo za 30 do 40 odstotkov boljše, kot je bilo na koncu prejšnje sezone. Vam je klubsko vodstvo zastavilo cilj? Naša prva naloga je bila oblikovanje ekipe. Prestopni rok še ni končan, možni so odhodi, posledično tudi prihodi. Nikakor si ne smemo privoščiti sezone, podobne lanski, ko smo se dolgo borili za obstanek. Obenem bi bilo preveč drzno, če bi napovedoval skok na najvišja mesta. Spadamo v sredino lestvice, menim pa, da smo lahko tudi presenečenje jeseni. Se presenečenje lahko pripeti na vrhu? Ne. Glede na vložek in na vse zadeve, ki so strnjene v Ljudskem vrtu, menim, da Mariboru nihče ne bo kos. Videli bomo, kaj se bo dogajalo z Gorico oziroma koliko igralcev bo imela iz Italije. Koper ni veliko spreminjal ekipe. Ostali smo za njimi, več ali manj izenačeni, zato se nam obeta zelo zanimivo prvenstvo. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NK Celje Seznam igralcev NK Celje št. ime in priimek starost državljanstvo igralni položaj 1 Amel Mujčinovič 40 SLO vratar 4 Blaž Vrhovec 22 SLO vezist 5 Marko Krajcer 29 SLO branilec ~6~ Tilen Klemenčič 18 SLO branilec 7 Benjamin Verbič 20 SLO napadalec Igor Jugovic 25 HRV vezist Gregor Bajde 20 SLO napadalec IT Valon Ahmedi 19 ITA napadalec 11 Ogbemudia Omoregie Sunny 25 NIG napadalec 12 Matic Kotnik 23 SLO vratar 13 Jon Šporn 17 SLO vezist 14 Amir Bilali 20 MAK branilec 17 Matic Marcius 17 SLO napadalec 18 Sebastjan Gobec 34 SLO branilec 19 Danijel Miškic 20 HRV vezist 20 Marko Jakolič 23 SLO branilec 22 Mateo Barukčič 19 SLO vratar 23 Adnan Bašic 17 BiH napadalec 24 Matic Zitko 24 SLO branilec 26 Siniša Borenovič 19 SLO branilec 28 Miha Zajc 20 SLO vezist 29 Andraž Zurej 21 SLO napadalec 30 Tadej Vidmajer 22 SLO branilec 31 Metod Jurhar 16 SLO vratar 32 Nicolas Rajsel 21 SLO napadalec NA KRATKO Nastja na Kitajsko Celje: Še vedno zelo obetavna celjska teniška igralka Nastja Kolar, ki je pred časom zastala v svojem igralskem razvoju, je v torek dopolnila 20 let in z garaškimi treningi pod vodstvom Boštjana Doberška načrtuje vidnejši prodor na svetovno sceno. Trenutno je tretja najboljša slovenska igralka, na svetovni jakostni lestvici uvrščena na 197. mesto, kar je njen najboljši dosežek. V Bastadu ni igrala zaradi poškodbe. Pred njo sta turnirja na Kitajskem in kvalifikacije na odprtem prvenstvu ZDA. Tudi Lapornik in Krušič Zreče: Po vrnitvi slovenske B-reprezentance s turneje po Kitajski je selektor A reprezentance, Konjičan Jure Zdovc, izbral štiri košarkarje in jih priključil njegovi ekipi oziroma pripravam na svetovno prvenstvo. Med njimi so tudi Šen-tjurčan Luka Lapornik, Celjan Matej Krušič in dolgoletni član Zlatoroga, v prejšnji sezoni pa košarkar Rogaške Mitja Nikolič. Reprezentanca se je zbrala včeraj v Zrečah. SP v Španiji bo od 30. avgusta do 14. septembra. Tri zmage, šest porazov Dugo Selo: Slovenska ženska rokometna reprezentanca je na mladinskem svetovnem prvenstvu na Hrvaškem po porazu s Švedsko s 30:20 zasedla 14. mesto. V njej je bilo pet igralk Celja, Katarina Regner, Nataša Ljepoja, Pia Golob, Klara Hrovatič in Jasmina Pišek, Anja Pirc iz Žalca in Sandra Melavc iz Nazarij. Tri zmage Janežiča Maribor: Atleti in atletinje Kladivarja so na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke osvojili 11 medalj, od tega 5 zlatih. Simon Brecl, Lucijan Zalokar, Anej Zupanc in Luka Janežič so v štafeti 4x400 metrov postavili mladinski državni rekord. Janežič je osvojil kar štiri medalje, od tega tri zlate. Zmagi v štafeti je dodal še prvi mesti v tekih na 200 in 400 metrov in drugo na 100 metrov. Prva sta bila tudi Miha Uranič v metu kopja in Vid Železnik v skoku v daljino. Dva rekorda Ljubljana: Rečiški strelci so državno prvenstvo v streljanju na 50 m z malokalibrskim orožjem zaključili kot najuspešnejše društvo, saj so osvojili medalje v vseh kategorijah in disciplinah. Izboljšali so dva državna rekorda, Nik Matek v trostavu s puško med pionirji, v isti disciplini je najboljši dosežek uspel tudi ekipi rečiških pionirjev. Trije odhodi Celje, Velenje: En velenjski in dva celjska rokometaša so se preselili v mariborski klub. Potem ko je vratar Emir Tale-tovič prestopil iz Gorenja, sta uradna tudi prihoda v Maribor 24-letnega Žige Mlakarja in 21-letnega Igorja Žabiča iz Celja Pivovarne Laško. Krožni napadalec Žabič je posojen, desni zunanji napadalec Mlakar pa je podpisal enoletno pogodbo. Taletovič je zapustil Rdečo dvorano, ker se je vanjo preselil Klemen Ferlin, v minuli sezoni najboljši vratar prve slovenske lige. (DŠ) ŠPORT 17 Nekaznovani grozni prekrški Albancev Rudar kljub težavam želi pod vrh - Pogovor s trenerjem Javornikom »Domači nogometaši bi morali prejeti tri ali celo štiri rdeče kartone, saj so bili nad našimi igralci storjeni grozni prekrški. Denisa Klinarja je eden od gostiteljev tudi ugriznil.« Velenjski nogometaši so hitro izpadli iz kvalifikacij za evropsko ligo. Mate Eterovic je na povratni tekmi v Albaniji proti moštvu Lagija v 93. minuti izenačil na 1:1 in izsilil podaljšek, v katerem ni bilo gola, zato so o potniku v drugi pred-krog odločale enajstmetrovke. Velenjča-ni so zgrešili kar tri (Eterovic, Knezovic in Rošer; zadela sta Kocic in Klinar) in se poslovili od evropskega tekmovanja. Zdaj vse misli usmerjajo k državnemu prvenstvu, ki ga bodo z gostovanjem v Mariboru odprli v soboto. Velenjčanom slovo od Evrope ni pokvarilo vzdušja. Moštvo trenerja Jerneja Ja-vornika še naprej zavzeto trenira in se na trenutke v muhastem vremenu, a odličnem vzdušju, pripravlja na novo sezono, ki jo želi še enkrat končati pod vrhom lestvice. Kako bi komentirali povratno evropsko tekmo z Lagijem? Zdaj vemo, zakaj Lagi domačih tekem ne izgublja. Obračun je bil po svoje zelo zanimiv. Domači nogometaši bi morali prejeti tri ali celo štiri rdeče kartone, saj so bili nad našimi igralci storjeni grozni prekrški. Denisa Klinarja je eden od gostiteljev tudi ugriznil, a sodniki niso upali storiti prav nič. Videli smo, kako je v Albaniji, in sam vem, zakaj delilci pravice niso sodili tako, kot bi morali, kajti potem bi jim pred vročekrvnimi gledalci trda predla. Kljub vsem dogodkom ste bili vsaj enakovredni. Odigrali smo resnično zelo dobro in ta tekma mi vliva veliko mero optimizma za Rudar se je v Areni Petrol z Lagijem raz-šel z 1:1. V Albaniji je v 32. minuti ostal brez reprezentanta Ivana Firerja, ki se je poškodoval, najlepšo priložnost pa je zapravil Leon Črnčič. V drugem delu so gostitelji povedli. Tako kot v Celju je zadel Nigerijec Segun Adeniyi. Ob koncu rednega dela so gostje pritisnili. Nevarni so bili Denis Klinar, Uroš Rošer, Ivan Knezovic in Mate Eterovic, ki je v izdihljajih sodnikovega dodatka po podaji Uroša Rošerja izsilil podaljšek. Jernej Javornik naprej. Bilo smo boljši, domače smo na-digrali, tudi utrudili, a po številnih priložnostih žoga nikakor ni končala v mreži. Iz edine priložnosti domačih nogometašev smo prejeli gol. A smo izenačili. Trud je bil poplačan. Potem nas je presenetilo neurje. Močno je deževalo in pihalo, to pa je bila utrujenim gostiteljem voda na mlin. Tekma se je začela pri temperaturi okrog 35 stopinj Celzija, med neurjem pa je sunkovito padla. Takšen je pač nogomet. Tudi ko si boljši, ne zmagaš vedno. Odločitev je padla po enajstmetrovkah, ki so loterija. Ruska ruleta ... Lahko izpad iz evropskega tekmovanja pusti posledice? To bomo še videli, a upam, da ne bo. S tem okrnjenim kadrom, ki ga bomo imeli v novi sezoni državnega prvenstva, bomo kljub temu poskusili narediti vse, kar se bo dalo. Želimo odigrati dobro prvenstvo, a se zavedamo, da bo težko. Moram pa še enkrat poudariti, da zadnja tekma z Lagi-jem vliva optimizem. In kje so v izdihljajih priprav še rezerve v velenjskem moštvu? Rezerve vedno obstajajo in tudi pri nas so še velike. Vsak začetek sezone je zelo pomemben, kar pomeni, da če bomo dobro začeli, potem bomo rasli in zagotovo naredili še nekaj korakov naprej. Takoj je treba začeti zbirati točke. Rajko Rotman, Kristjan Bubalovič in Matej Podlogar so, kot je že nekaj časa jasno, preteklost vašega moštva, saj so zamenjali sredine. Se bo njihova odsotnost zelo poznala? Odsotnost se bo zagotovo poznala, saj so bili omenjeni trije igralci člani udarne enajsterice. Vendar imamo zamenjave. Nikola Tolimir se je zdaj dokončno vrnil v tekmovalni ritem, po poškodbi je z nami spet Rusmin Dedič. Želim si le, da bi bili igralci zdravi, da ne bi bilo težav zaradi poškodb. Trenutno se z njimi ubadata David Kašnik in Aleš Jeseničnik. Že v uvodnem krogu vaše nogometaše čaka gostovanje v Mariboru. Kaj se da po vašem mnenju iztržiti v Ljudskem vrtu? Ta teden smo spet trdo trenirali. Evropo moramo pozabiti, a obenem iz nje potegniti vse najboljše. Šola je bila dobra, a zdaj so misli pri Mariboru, ki je seveda v vlogi favorita. Prvenstvo je sicer maraton in ne šprint. Pripravljali se bomo od tekme do tekme. Želimo si zmagati vsako. Že na prvi se bomo potrudili, da bi se iz Maribora vrnili z vsaj točko. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Velenjski nogometaši so bili deležni nevsakdanjih prizorov. Na poti z letališča so na avtocesti videli kolesarje in tudi živali. Pogledi na policiste in tudi nekatere civiliste niso bili prijetni, saj so strelsko orožje nosili za pasom kot za šalo. Po tekmi so se Velenjčani spraševali, kaj bi se zgodilo, če bi zmagali ... Javornik se je spomnil zgodbe, stare nekaj let, ko je tamkajšnje občinstvo s palicami napadlo delilce pravice, ogroženi pa so bili tudi nogometaši. Že po dobre pol ure je moral igrišče na povratni tekmi z Albanci zapustiti reprezentant Ivan Firer. Zaušnica Gajiceve naši zvezi Marica Gajic se je izkazala na EP do 20 let v Bolgariji, toda v dresu BiH. Članica ŽKK Athlete Celje Marica Gajic je po sezoni 2013/14, ko je Athlete vpisal še deseti naslov državnega prvaka, oblekla reprezentančni dres Bosne in Hercegovine (selekcija U20). Ker Gajičeva ob vseh obljubah Košarkarske zveze Slovenije ni dočakala priložnosti v naši izbrani vrsti, se je odločila, da v prihodnosti igra za BiH. Že prvo priložnost je izvrstno izkoristila. Z izjemnimi predstavami je bila glavna igralka evropskega prvenstva v Bolgariji. Reprezentanca BiH je bila v Sofiji na pragu preboja v A--divizijo, vendar je zasedbi, ki jo vodi selektor Zoran Mi-keš, do želenega zmanjkala ena zmaga. Najboljša strelka in skakalka Marica je blestela na vseh devetih tekmah in postala najboljša igralka prvenstva. Skupno je vpisala kar 182 točk in celo 130 skokov! O šele 19-letni Gajičevi, ki se je iz Bijeljine v Celje preselila leta 2011, v domovini govorijo v superlativih. Po portalih in časopisih je mogoče zaslediti, da je Marica »čudež, diamant in ponos BiH«. »Zadovoljna sem, da smo s soigralkami na igrišču dale vse od sebe, čeprav to na koncu ni bilo dovolj za uvrstitev v A-divizijo. Vesela sem, da sem MVP prvenstva (najkoristnejša igralka). To je dokaz, da sem na pravi poti, imam pa še v svoji igri veliko rezerv. Zdaj se moram dobro spočiti, potem pa se pripraviti na novo sezono v Celju, ki bo spet zelo naporna,« je dejala Gajičeva, ki si bo končno lahko privoščila oddih. Veliko zanimanje tujih klubov Za Marico Gajič se že nekaj časa zanima precej močnih evropskih klubov. Na omenjenem prvenstvu so bili nanjo pozorni tudi iz lige WNBA (ameriška žen- ska košarkarska liga). Gre za novo priznanje Athletu. Dobil je še eno potrditev, da je z delom oziroma vlaganjem v mlade in perspektivne igralke na pravi poti. Če bo 19-le-tna Gajičeva odšla že pred začetkom nove sezone, bo to za celjsko zasedbo velik šok. Zdi se, da bo v Celju ostala še vsaj leto, saj je pred njo še zadnji letnik srednje ekonomske šole. Njena pogodba s klubom se bo končala čez dve leti. Celjske košarkarice bodo priprave na novo sezono začele 4. avgusta, 16 dni kasneje pa se bodo odpravile na turnejo po Kitajski. MITJA KNEZ Foto: MK 18 KRONIKA Sodne počitnice trajajo do 15. avgusta. Čas uradnih ur na sodiščih ostaja tudi v teh dneh nespremenjen, sodišča pa v tem času sodnih pošiljk ne vročajo. Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in predlogov za izvršbo je tudi v času sodnih počitnic možno, sodniki pa v kazenskih zadevah odločajo samo v nujnih zadevah. Med te sodijo tudi preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, kjer je obtoženec v priporu ali če je obtoženi tujec. Sodišče bo še vedno v tem času odločalo tudi v zadevah, ki so povezane z varstvom otrok in s preživninskimi obveznostmi ter v zadevah prisilnih poravnav in stečajev. Trije obtoženi, vsak s svojim sodnim postopkom. Vladimir Vodušek naj bi izsiljeval, Franc Jazbec naj bi podpisal sporna poroštva, Fadil Omic pa naj bi bil vodilni člen pri preprodaji mamil. Sodna jesen bo pestra Katera sojenja se bodo nadaljevala oziroma začela po sodnih počitnicah? Zaradi sodnih počitnic bodo do 15. avgusta sodišča bolj kot ne mirovala. Vendar »počitniško« mirovanje sodišč ne pomeni, da ne bo nobenih obravnav. Čeprav je na spletnih straneh celjskega sodišča, kjer je mogoče videti, komu vse sodijo, te dni zapisano, da »zaradi sodnih počitnic na sodišču ni razpisanih kazenskih obravnav«, nekateri naroki vendarle bodo. Predvsem v tistih primerih, kjer so obtoženci v priporu. Pripor namreč vedno pomeni, da ima zadeva prednost na sodišču. Drugače pa velja, da se pred 15. avgustom res ne bodo nadaljevali odmevni sodni procesi ali se začenjali novi. Bo pa najverjetneje spet pestra sodna jesen. Ravno pretekli teden smo poročali, da bo na zatožno klop po sodnih počitnicah spet sedla najbolj znana zapornica v Sloveniji in nekdanja šefica Vegrada Hilda Tovšak. Pravnomočni sta namreč obtožnici, v katerih ji celjski tožilci očitajo poslovno goljufijo, oškodovanje upnikov in zlorabo položaja. Če se bo pokesala in krivdo priznala, bo dobila nekoliko nižjo kazen, drugače ji grozi novih osem let zapora. Na področju gospodarskega kriminala bomo jeseni spremljali še nadaljevanje sojenja nekdanjemu županu Štor Francu Jazbecu. Znano je, da mu tožilci očitajo kaznivo dejanje goljufije, ki izvira iz domnevno spornih poroštev v korist nekdanjega podjetja Hudournik. Zato je na zatožni klopi poleg Jazbeca že sedel tudi nekdanji direktor Hudournika Stanko Zakel-šek. Nihče od njiju krivde ni priznal. Vendar se sojenje še ne bliža h koncu, saj morajo zaslišati še kar nekaj prič, čakati pa bo treba zagotovo še na kakšno izvedensko mnenje s področja financ. Krivde ni priznal niti novinar Vladimir Vodušek, ki mu oči- tajo izsiljevanje nekdanjega vodilnega v Uniorju Gorazda Korošca in šmarskega podjetnika Vinka Stiplovška. Medtem ko se je pri njiju postopek že končal, bo Vodušek moral v jesenskih mesecih spet na sodišče. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi celo zaporna kazen. Birokracija zapleta Pred sodnimi počitnicami se nikakor ni mogel začeti sodni postopek zoper obtoženega Draga Funkla, ki mu očitajo dve goljufiji pri prodaji zemljišč. Do zdaj je bil že večkrat obsojen zaradi podobnih kaznivih dejanj, prestaja pa tudi zaporno kazen. Vendar je sodnik v novih postopkih moral narok vedno preložiti, ker ni pogojev za začetek sojenja. Funkel je pred leti pobegnil na Hrvaško in se za nekaj časa izognil prestajanju zaporne kazni, ki jo je dobil v enem od sodnih postopkov. Hrvaški pravosodni organi so ga sicer izročili Sloveniji na podlagi zaprosila slovenskega pravosodnega ministrstva. V zaprosilu je bilo navedeno le, da za njegovo izročitev naša država naproša zaradi začetka prestajanja zaporne kazni. Ni pa bilo zapisano, da bi mu morali začeti soditi še v ostalih sodnih postopkih, kjer ima vlogo obtoženega. Slovensko ministrstvo mora zdaj za vsak primer, ker so ga po pobegu izsledili na Hrvaškem, prositi tamkajšnje pravosodno ministrstvo za dovoljenje, da mu lahko začnejo soditi pri nas, čeprav naj bi očitana dejanja storil na območju naše države. Birokratski zapleti tako podaljšujejo čas do začetka postopka. Eno odmevnejših sojenj zaradi prekupčevanja z dro-go je sojenje dvanajsterici, ki so jo pred leti izpustili iz pripora, ker se je že takrat postopek vlekel. Nato se na vabila na obravnave ni odzival prvoobtoženi Fadil Omič, ki je ključni člen, brez katerega se sojenje ne more premakniti z mrtve točke, bo pa moralo sodišče vendarle nekaj storiti jeseni. Velike pozornosti medijev je deležna tudi žalska odvetnica Breda Kovač, ki ji očitajo izneverjenje strank, ponarejanje in goljufijo. Tudi o njenem primeru bomo obširno poročali jeseni. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) INFO 113 Prijeli mednarodnega kriminalca Celjski policisti so pretekli teden na Celjskem prijeli mednarodnega kriminalca, za katerim je že dve leti izdana tiralica v Združenih državah Amerike. Gre za 30-letnega Romuna, ki je v Teksasu osumljen goljufije in pranja denarja. Glede na obsežnost kaznivih dejanj, ki jih je storil v Ameriki, mu tam za vsako kaznivo dejanje grozi do 20 let zapora. Več let naj bi namreč preko spletne strani od Američanov pobiral denar za nakup vozil, ki jim jih nikoli ni izročil. S kupci je komuniciral samo preko spleta in jim pošiljal lažne ponarejene račune. Osumljenega so celjski policisti izsledili na avtocestnem počivališču Lopata. Moški se je vozil v avtobusu, ki je bil namenjen proti Mariboru. Da gre za osebo, za katero je razpisana tiralica, so ugotovili pri kontroli potnikov. 30-letnika so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil sodno pridržanje. Okradla moškega sredi Celja Minuli teden je ženska v Stanetovi ulici v Celju oropala moškega. Zatem ko je na bankomatu dvignil denar, ga je z žensko torbico udarila po rokah, tako sta mu iz rok padla denarnica in mobilni telefon. Oboje je nato pobrala in s kraja pobegnila. Moškega je oškodovala za okoli 600 evrov, policija pa naj bi storilko že izsledila. Policisti hranijo denar Šentjurski policisti hranijo 400 evrov in čakajo lastnika, da pride ponj. To je že drugi takšen primer najdenega denarja v Šentjurju v zadnjih mesecih. Denar je na policijo namreč prinesel občan, ki ga je našel v reži bankomata pri trgovini Jager. Če kdo denar pogreša, ga najde pri policistih. Preden mu ga vrnejo, bo moral namreč dokazati, da je ravno on dvigoval denar. Če se bodo podatki ujemali z podatki banke oziroma s posnetki morebitnih video-nadzornih kamer pri bankomatu, mu bodo denar tudi izročili. Diši jim alkohol Na območju Celja je bilo v preteklih dneh več vlomov in tatvin v gostinske lokale. Brez nekaj steklenic alkoholnih pijač in denarja so ostali v lokalu v Malgajevi ulici v Celju. Z enakim izplenom se je končal tudi vlom v enega od lokalov v Mozirskem gaju. Že v noči na nedeljo pa je nekdo poskušal vlomiti v eno od picerij v Celju. Z vlomilskim orodjem je poškodoval zadnja vrata lokala. Povzročil je manjšo škodo pri vlamljanju, a v notranjost objekta ni vstopil. Za tatove ni dopusta V ponedeljek dopoldne je neznanec poskusil vlomiti v stanovanje v Čopovi ulici v Celju. Pri vlomu je sicer poškodoval vhodna vrata, a v stanovanje ni vstopil, ker ga je pregnal pes. Je pa na vratih povzročil za okoli 300 evrov škode. Vlom pa je nepridiprav dokončal v novogradnji stanovanjske hiše na Cesti na Ostrožno v Celju. Odnesel je dva tisoč evrov in za tisoč evrov zlatnine. Tatovi so vlamljali tudi v kleti in kolesarnice. V petek zgodaj zjutraj je namreč iz kleti stanovanjskega objekta v Cankarjevi ulici v Celju izginilo moško kolo. Enako tudi v Ulici bratov Vošnjakov, kjer pa je nekdo kolo odpeljal iz kolesarnice. Kletni prostori so bili tarča vlomilcev še v Ulici V. prekomorske brigade v Celju. Lastniki pogrešajo moško in otroško kolo ter več kosov električnega orodja. Škode je kar za tri tisoč evrov. Za tisoč evrov škode pa je povzročil tat, ki je kolo ukradel iz kleti bloka v Kidričevi ulici v Žalcu. Izginili papigi V zadnjem tednu se je na Celjskem povečalo tudi število vlomov v počitniške hišice. Tako so neznanci kradli v Spodnjih Rojah na območju Žalca, kjer je iz počitniške hiše izginilo več metrov električnega vodnika, na območju Šmohorja pa lastniki hišice pogrešajo več različnih prehrambenih izdelkov. Verjetno je tat ravnal na način »dve muhi na en mah«, saj je bilo istočasno vlomljeno tudi v kozolec Lovske družine Rečica na Šmohorju, od koder je izginila motorna žaga. Svojevrstno tatvino so policiji prijavili iz Savinjskega gaja na območju Mozirja. Neznan storilec je namreč v času od petka popoldne do ponedeljka vlomil v objekt Društva za vzrejo in vzgojo ptic Kalin. Člani društva namreč pogrešajo dve papigi, škodo pa ocenjujejo ne okoli 300 evrov. Te dni je bilo okradeno še eno društvo, in sicer Rudarsko-etnološko društvo Brezno-Huda Jama na območju Laškega. Iz brunarice, ki je v lasti društva, je nekdo ukradel alkoholne pijače. RADIO, KI GA BEREMO 19 90.6 95.1 95.9 100.3 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. GHOST - ELLA HENDERSON (3) 2. A SKY FULL OF STARS - COLDPLAY (6) 3. HOME - NAUGHTY BOY FT ROMANS (4) 4. LIVE IT UP - COLBIE CAILLAT (3) 5. LOVES ME NOT - CHRIS CAB (2) 6. CLICHE LOVE SONG - BASIM (4) 7. STAY WITH ME - SAM SMITH (6) 8. DARK SUNGLASSES - CHRISSIE HYNDE (1) 9. LITTLE GIRL EYES - DINO MFU & SLICK BEATS FEAT. JUSTIN TAYLOR (2) 10. AFTERLIFE - INGRID MICHAELSON (1) DOMAČA LESTVICA 1. MEN VSE - CAZZAFURA FT. SENIDAH (6) 2. NENAVADNO JE OK - KING FOO (4) 3. SEN ZNALA JES - RUDI BUČAR & FRČAFELE (1) 4. LJUBAVI (UNPLUGGED) - LEELOOJAMAIS (2) 5. STARA DUŠA - MI2 (5) 6. TO JE PLAN - FLORA & PARIS (3) 7. BLUES IN VINO - NUŠA DERENDA (1) 8. SAMO MORJE VE - SARA KOBOLD (4) 9. ZA TVOJ NASMEH - NIKKA (3) 10. EGON - SMAAL TOKK (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LOVE RUNS OUT - ONEREPUBLIC JENNY DON'T BE HASTY - PAOLO NUTINI PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ŽIV - TRKAJ FEAT. TONI RAZPRODAJA - MANOUCHE FEAT. KLEMEN KLEMEN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Zaupate nam že —69 let— k Odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič je prosti konec tedna izkoristila za obisk gora. Doslej je osvojila že kar nekaj najvišjih slovenskih vrhov, vključno s Triglavom. Pričujoča fotografija pa je nastala na poti na Slemenovo špico nad Vršičem. (Foto: GM) Ujeti v akciji Novinarski poklic velja za enega bolj stresnih, zato je pomembno, da se znamo sprostiti in si v prostih trenutkih nabrati dovolj energije in moči za nove delovne podvige in napore. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo športno precej aktivni, v dokaz pa prilagamo foto material. Vodja tehnike Aljoša Bončina je navdušen kolesar. Kadar le utegne, se s kolesom odpravi po kozjanskih gričih, takole pa je poziral na nedavnem evropskem pokalu v judu v Podčetrtku. (Foto: GrupA) Novinarka Špela Ožir prisega na tek. Zanj ima zagotovo več časa v teh dneh, ko uživa na zasluženem dopustu. (Foto: GrupA) TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 17. julij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 18. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 19. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 20. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 21. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 22. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 23. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI VOZILA PRODAM PRODAM MOPED Calibri Te 12, tri prestave, letnik 1963, registriran, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 733-965. 1899 VW polo 1.9 SDI, letnik 1996, prevoženih 246.000 km, redno servisiran, majhna poraba goriva, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 429-313. i960 TOVORNO vozilo Zastava 35/8, keson dolžine 420 cm, nosilnost 1,5 t, vozen z B-kategorijo, nove gume, nekarambo-liran, prvi lastnik, prevoženih 112.000 km, zelo lepo ohranjen, registriran, prodam. Telefon 041 743-750. 1979 KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje KOSILNICO Bcs, širina 110, nizka kolesa, Acme motor, kosilnica je zelo ohranjena, pripravljena na košnjo, prodam. Telefon 041 289-252. AKUSTIKA 1986 PRODAM NA 1.800 m2 veliki parceli prodam takoj vseljivo, manjšo stanovanjsko hišo, na relaciji Šentjur-Olimje-Šmarje, cena 60.000 EUR. Telefon 040 760-930. p V NEPOSREDNI bližini mesta Celje ugodno prodam dvojček z garažo, 128 m2 stanovanjske površine, ogrevanje na olje, plin pri hiši, lepo vzdrževano. Telefon 041 897-485. 1946 1947 HIŠO, lokacija Laško-Celje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 448-581. 1996 BIVALNI vikend v okolici Podčetrtka ugodno prodam. Telefon 041 429-567, Bojan. 1995 MEŠANI gozd, 60 arov in gradbeno parcelo, 300 m2, prodam. Telefon 031 317-714. 1994 ODDAM V CELJU, Ostrožno. Lokal za mirno obrt, velikost 35 m2, oddam v najem. Telefon 031 625-384. 1976 STANOVANJE ODDAM HIDRAVLIČNO stiskalnico za sadje, 150 l, prodam. Telefon 041 530-885. 1970 VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 041 807-853. Š 161 GARSONJERO, opremljeno, v stolpnici, oddam v najem. Telefon 031 896-523. 1975 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1983 ENOSOBNO stanovanje v centru Šentjurja oddam v najem. Cena po dogovoru. Telefon 031 655-373. 1988 PRODAM PEVSKO ozvočenje, 8-kanalno, 200 W moči, kompletno s stojali in kabli, odlično deluje, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 1991 PRODAM STISKALNICO za grozdje ali sadje prodam ali zamenjam za drva. Telefon 031 841-800. 1977 SKOBELJNIK »pank« iz trdega lesa, s predalom in skobami, nov, prodam. Telefon 041 743-750. 1979 LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon 031 317-714. 1994 KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, prodamo. Domača hrana in dostava. Telefon 031 311-476. p MINI petelinčke in poni kobilico prodam. Telefon 051 421-126. 1964 BIKCA simentalca, 160 kg in bikca sivca, 80 kg, prodam. Telefon 041 794-267. 1969 TELICO simentalko, težko 600 kg, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 58108 7. 19 7 3 DOMAČE očiščene piščance, težke 2 do 2,5 kg, 4 EUR/kg, drobovina zastonj, količina omejena, prodam. Telefon 041 951-527. 1980 KRAVO simentalko, pašno, težko 500 kg, dobro dojiljo, mirno, staro dve leti in pol, prodam. Telefon 031 840-282. 1984 TELICO simentalko, staro 9 mesecev, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5738-182. 1987 BIKCA, rjave pasme, starega en teden, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 1993 TRAJNO DELOVSVICI-TAKOJ za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO dipl. medicinske sestre (m^D dipl. zdravstvene tehnike (m/B Pričakujemo • slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje • znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) Ponujamo • takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin - 9. avgusta v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu Najboljši naslov za delo v Švici! www.staehlipersonal.ch KRAVO simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 941-168. 1997 BIKCA simentalca in bikca križanca, starega en mesec, prodam. Telefon 070 611-496. 378 KOZO dobro molznico s svežim mlekom prodam. Telefon 031 733-965. 2003 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Telefon 5739-366. 2006 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 5735-054. l 100 BIKCA simentalca, starega en teden, prodam. Telefon 041 556-020. 2005 KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave, črne in grahaste barve, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM KRAVE, suhe in debele, za zakol, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p PRODAM VINO, belo ali rdeče, kakovostno, ugodna cena, prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p BELO mešano vino sauvignon in chardon-nay prodam. Telefon 031 572-314. 1701 V OKOLICI Podčetrtka ugodno prodam 350 kock sena. Cena 2 EUR/kos. Telefon 041 473-517. 1905 MEŠANO belo vino in rdeče modra fran-kinja ugodno prodam. Telefon 051 664-001. 1963 JEČMEN, letošnji pridelek, približno 3.000 kg, prodam. Telefon 031 265-805. 1974 JEČMEN, suh, v vrečah, prodam. Telefon 031 317-714. 1994 BELO in rdeče vino, žlahtnih sort, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 631-230. 2007 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n TELIČKO in bikca simentalca in traktorsko prikolico prodam. Telefon 031 840282. 192 ODDAM DEBELE, suhe krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. p BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 180 kg, kupimo. Kupimo tudi krave in telice za zakol. Telefon 031 832-520. 1855 GROB na Teharjah oddam. Telefon 070 531-550. 1964 UPOKOJENEC s hišo in prevozom želi spoznati žensko, staro do 70 let. Če si želiš družbe, pokliči 070 550-253. 1986 IŠČEM življenjsko sopotnico. Sem 43/180/85, zaposlen, nekadilec, nealkoholik, po duši športnik. Lahko si tudi mamica. Telefon 070 565-265. 1992 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. ITovitet □Dn Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I V! Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupate nam že 69 let PODPIS: " NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Nenadoma in prezgodaj nas je zapustil naš dragi soprog, ati, brat, stric, nečak in prijatelj ZLATKO BUZAN (19. 7. 1957 - 2. 7. 2014) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in nam pomagali. Še posebej se zahvaljujemo podjetju Kaass-avto, d. o. o., s Ptuja za izjemno pomoč, OOZ Celje in CUDV Draga za izrečene ganljive besede ob slovesu. Hvaležni smo za vsak stisk roke, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Nehalo biti plemenito je srce naše drage mamice, sedaj bivaš tam, kjer ni več trpljenja in bolečin. Počivaj v božjem miru, draga mama NEŽI KOLAR (rojena 8. 1. 1918, umrla 3. 7. 2014) Iskrena hvala vsem znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in besede slovesa, Daniju Siterju za govor, župnikoma za opravljen obred, pevcem iz Tepanja, dr. Rakovi in snahi Karolini pa za nesebično pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. V globoki žalosti: njeni otroci sin Rado z ženo Karolino ter hčerke Fanika, Hedvika in Nežika z družinami, vsi vnuki in pravnuki UPOKOJENKA želi spoznati prijatelja od 55 do 70 let. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro BODI ISKREN IN NEAL-KOHOLIK. 2000 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnlk s. p.. Dolenja vas 85, Prebold ZAPOSLITEV KOZOVINC, d. o. o., Škofja vas, zaposli osebo za delo v skladišču in proizvodnji krovsko kleparskih izdelkov. Prošnje pošljite na naslov: kozovinc@siol.net. 1998 TAKOJ zaposlimo štiri fasaderje, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, za določen čas 6 mesecev. Poskusno delo en mesec. Plačilo po dogovoru. Kandidati naj pokličejo v času uradnih ur od 8. do 13. ure po telefonu (03) 490-0398, Klavdija Rojec. ENGIRIA, Gradbeno podjetje Celje, d. o. o., Kidričeva ulica 24 b, Celje. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN Jutri bosta minili dve leti žalosti, kar nas je zapustila naša draga žena, mama in oma JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952 - 18. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče, obiskujete njen grob, darujete za svete maše in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji domači, ki te pogrešamo. 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 0 ä s a S 3 Is ££ £1 ^Kukardbe bukve äioi/eniLik ^odpoJinJ JUHI] H M I astrologinja 09©643© rana pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja E i M astrologinjaAA| jasnovidnost VÜI Dili BlOltl ttPOEM Bi cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašaga operaterja - « SS a» - S je « H -SE 3 d M Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ ■ ' ' izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: Poroke Laško Poročili so se: Urška HOL-CINGER in Aleksander LAD-STATTER, oba iz Celja, Lucija DOBOVIŠEK iz Črnolice in Gregor GRAČNAR iz Brezij pri Dobjem, Darja PLANIN-ŠEK iz Vršne vasi in Gregor MARINKO iz Olešč, Vesna DOMADENIK in Sebastjan DOMADENIK, oba iz Celja, Barbara BOBNER in Rok TI-SOVEC, oba iz Košnice pri Celju, Vesna TEMBELESKA iz Celja in Aljaž CINK iz Šešč pri Preboldu, Nataša JAGO-DIČ in David VRTAČNIK, oba iz Celja, Sanja MIKLA-UŽIČ in Janez ZAJC, oba iz Olešč, Katarina KEKIČ in Žiga SIMONČIČ, oba iz Go-renjega Vrhpolja. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN ljubi ženi, mami, stari mami, tašči ROZALIJI GRAČNER iz Lokavca, Rimske Toplice (19. 7. 1942 - 16. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in jo imate v lepem spominu. Žalujoči: mož Frido, sin Miro in hčerka Darja z družinama Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. A srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je mnogo prezgodaj v 34. letu zapustil ljubeči mož, ati, sin, brat, vnuk in prijatelj MITJA MLAKAR iz Polžanske vasi 5, Sladka Gora (25. 7. 1980 - 26. 6. 2014) V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi sošolcem iz osnovne in srednje šole ter kolektivu Zpiz Celje. Hvala gospodu župniku Tadeju Li-nasiju za lepo opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebni službi Gekott. Najlepša hvala vsem, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala tudi tistim, ki jih nismo posebej omenili. Neizmerno ga bomo pogrešali njegovi žalujoči: mami Vlasta, oči Peter, sestra Petra in vsi ostali, ki so ga imeli radi. Žalec Poročili so se: Sabina OBLAK iz Škal in Mitja VRANC iz Vinske Gore, Aldijana SAKIČ iz Velenja in Amir BEŠIČ iz Žalca, Manja ARNŠEK iz Studenc in Tomaž PODGORNIK iz Liboj, Lucija JANČIČ in Andrej VE-LIGOŠEK, oba iz Žalca. Mozirje Poročili so se: Gregor DRO-BEŽ iz Dolenje vasi in Sandra GREGORC iz Brezja, Gregor FALE in Suzana ŠTORGELJ, oba iz Gornjega Grada Velenje Poročila sta se: Boštjan OKORN iz Ivančne Gorice in Petra PEUNIK iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Marija ZORKO iz Celja, 86 let, Branka RAM-ŠAK iz Štor, 76 let, Frančiška BERLOŽNIK iz Sp. Razborja, 82 let, Stanislava ŠEŠKO iz Florjana, 84 let, Franc KO-VAČIČ iz Celja, 85 let, Anton DEČKO iz Celja, 64 let. Laško: Umrli so: Franc PENIČ iz Laškega, 76 let, Berta ŠTU- BELJ iz Laškega, 94 let, Ivan KLOPČIČ iz Belovega, 83 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Rudolf BOŽIČEK iz Lastnič, 83 let, Margareta VUK iz Tlak, 70 let, Marija BEG iz Rogatca, 82 let, Edo FERLIČ iz Buč, 57 let, Mitja MLAKAR iz Polžanske vasi, 34 let, Pavlina VREŽE iz Vo-denovega, 88 let. Žalec Umrli so: Ivan ŽERDONER iz Studenc, 80 let, Stanislava ZAVERŠNIK s Polzele, 83 let, Jožef VALENTINČIČ iz Trbovelj, 89 let. Mozirje Umrla je: Angela HREN iz Gornjega Grada, 64 let. Velenje Umrli so: Anton KOLŠEK iz Šmartnega ob Paki, 65 let, Angela KOVAČIČ iz Šmarja pri Jelšah, 85 let, Jozefa HOSNER iz Šoštanja, 88 let, Peter REBERNIK iz Velenja, 64 let, Alojzij VENIŠNIK iz Topolšice, 85 let, Veronika BAČOVNIK iz Šoštanja, 80 let, Antonija HUDNIK iz Cerkelj na Gorenjskem, 82 let, Frančiška GOMIRŠEK iz Rečice ob Savinji, 90 let. L 99 RA 22 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOVORNJAKA-STROJNIK TGM -M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC STROJEV GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK ZA OSEBNA VOZILA - M/Ž; AVTOMEHANIK, NEDOLOČEN ČAS, 19.7.2014; GLOBAL MOBIL, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE AVTOMEHANIK - M/Ž; AVTOMEHANIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 23.7.2014; AVTOHIŠA ŠKORJANEC D.O.O. PODJETJE ZA PRODAJO AVTOMOBILOV IN REZERVNIH DELOV, MARIBORSKA 115, CELJE, MARIBORSKA CESTA 115, 3000 CELJE FASADER FASADER - M/Ž; FASADIRANJE, OMETAVA-NJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.8.2014; EN-GIRIA, GRADBENO PODJETJE CELJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH DELAVEC ZA PREPROSTA GRADBENA DELA - M/Ž; GRADBENA DELA - VISOKE IN NIZKE GRADNJE, DELO PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.7.2014; FULI INŽENIRING GRADBENIŠTVO IN PREVOZI D.O.O., DRAPŠI-NOVA ULICA 1 B, 3000 CELJE TELEFONSKI AGENT PRODAJA, TELEFONSKI PRODAJNI AGENT. - M/Ž; PRODAJA IN OGLAŠEVANJE RAZLIČNIH IZDELKOV PREKO TELEFONA, NOVIM IN OBSTOJEČIM STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 27.7.2014; TELEMARKETING, PRODAJA IN OGLAŠEVANJE, D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 40, 2000 MARIBOR KUHAR KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE, VODENJE KUHINJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 18.7.2014; KO-GOS, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŠKOFJA VAS 31, 3211 ŠKOFJA VAS ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; ZAVAROVALNI ZASTOPNIK Z LICENCO, SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 18.7.2014; GLOBAL MOBIL, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PRODAJO IN NABAVO KOMERCIALIST ZA SAVINJSKO REGIJO - M/Ž; PRODAJA,TRŽENJE TEHNIČNIH IZDELKOV IN STORITEV NA DOMAČEM TRGU, PRIDOBIVANJE STRANK TER SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE, KONTAKTIRANJE, OBISKOVANJE IN SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVLJANJE POROČIL ZA POTREBE PODJETJA, SKRB ZA DOBRO IME PODJETJA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.7.2014; RAIN-POLC, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR DELOVODJA GRADBENIŠTVA DELOVODJA - DELO SE IZVAJA V NEMČIJI - M/Ž; VODENJE IN DELO NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 14.8.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE TEHNIK ZA STROJNIŠTVO "PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; - PROJEKTNO VODENJE, IZDELAVA KALKULACIJ IN POKAL-KULACIJ, ŠTUDIJ TENDERSKE DOKUMENTACIJE IN SAMOSTOJNA PRIJAVA NA TENDERJE, DELO S STRANKAMI, POSLOVNIMI PARTNERJI IN ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI, POSLOVNI OBISKI STRANK PO EVROPI, SAMOSTOJNO IZVAJANJE PREDSTAVITEV PRODAJNEGA PROGRAMA, OBDELAVA IN REALIZACIJA ZAHTEVNEJŠIH NAROČIL, PRIPRAVA ZAHTEVNIH IN KOMPLEKSNIH PONUDB IN POGODB TER SKRB ZA REALIZACIJO LE-TEH, SODELOVANJE PRI REŠEVANJU REKLAMACIJ KUPCEV, ISKANJE POTENCIALNIH STRANK PODJETJA"; NEDOLOČEN ČAS, 17.7.2014; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS UE LAŠKO VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU VOZNIK SLOVENIJA -MADŽARSKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 26.8.2014; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT VOZNIKI TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.7.2014; AVTOPREVOZNIŠTVO IGOR ROP, S.P., TITOVA ULICA 70, 1433 RADEČE SKLADIŠČNIK "SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEMANJE, SKLADIŠČENJE IN IZDAJANJE MATERIALA IN PROIZVODOV, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA - Z VILIČARJEM IN ROČNO, VODENJE SKLADIŠČNE EVIDENCE, PRIPRAVA IN IZDAJA SKLADIŠČNIH DOKUMENTOV", DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.7.2014; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO SISTEMSKI INŽENIR SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž; SISTEMSKA ADMINISTRACIJA V OKOLJIH LINUX/UNIX/ WINDOWS IN ANDROID/MAC OS, TESTIRANJE PROGRAMSKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.7.2014; I-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.O.O., PODŠMIHEL 1 E, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE MONTER KMETIJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN DRUGIH STROJEV MONTER - M/Ž; SERVIS STROJEV ZA OBDELOVANJE KOVIN, SERVIS HIDRAVLIKE, PNEVMATIKE, FLUIDNE TEHNIKE. DELO POTEKA NA TERENU IN V DELAVNICI. MONTAŽA TEH SESTAVA STROJNIH DELOV TER HIDRAVLIČNIH KOMPONENT, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.7.2014; MEHANIKA S.M.S., PROIZVODNJA, SERVIS IN MONTAŽA STROJEV, D.O.O., BRINJEVA GORA 12 B, 3214 ZREČE OBDELOVALEC KOVIN POMOČNIK PRI OBDELAVI - SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; VAŠE DELO BO ZAJEMALO OBDELAVO KOVIN NA RAZLIČNIH STROJIH, PREOBLIKOVANJE, BRUŠENJE IN KONTROLO IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.7.2014; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA FRIZER FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. 15, 17.7.2014; FRIZERSTVO IN PREVOZNIŠTVO F.SMOLA MATEJA FIJAVŽ SMOLA S.P., STARI TRG 21, 3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU KLJUČAVNIČAR SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VARJENJE, STRUŽENJE, KRIVLJENJE PLOČEVINE IN PROFILOV, PESKANJE, MONTAŽA KONČNIH IZDELKOV, LASERSKI RAZREZ PLOČEVIN. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.7.2014; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9, 3223 LOKA PRI ŽUSMU FASADER FASADER - SLIKOPLESKAR - M/Ž; IZDELOVANJE FASAD, PLESKANJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH STEN IN STROPOV, KITANJE, BRUŠENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.7.2014; MEGAMONT KOVAČIČ, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 2, 3230 ŠENTJUR MONTER POHIŠTVA MONTER POHIŠTVA NA TERENU - M/Ž; DOSTAVA, PRENAŠANJE IN MONTAŽA POHIŠTVA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2014; PRIMADOM PREVOZI--STORITVE BOŠTJAN PLAHUTA S.P., SUHO 3, 3224 DOBJE PRI PLANINI FRIZER FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 17.7.2014; FRIZERSTVO IN PREVOZNIŠTVO LUSY SREČKO SMOLA S.P., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 5, 3230 ŠENTJUR NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2014; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMI-CA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVE-DRA 12, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH UPRAVLJAVEC STROJEV GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK NA ROVOKOPAČU, NEDOLOČEN ČAS, 23.7.2014; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PREDENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH MONTER OGREVALNIH NAPRAV INŠTALATER OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV. - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO PRI STROJNIH INŠTALACIJAH, NEDOLOČEN ČAS, 19.7.2014; M SOLAR, MONTAŽA KOLEKTOR-SKIH SISTEMOV, MIHAEL IVANUŠ S.P., TRG 23,3252 ROGATEC SERVISER ELEKTRIČNIH NAPRAV IN OPREME MONTER-SERVISER - M/Ž; MONTER IN SERVISER ELEKTRIČNIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 25.7.2014; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEK-TROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.7.2014; GRADBENA MEHANIZACIJA IVAN FERČEC S.P., SV. FLORIJAN 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA - M/Ž; TRŽENJE OGALSNEGA PROSTORA NA JEDILNIH PODLOGAH PO VSEJ SLOVENIJI, DELO POTEKA PO REGIJAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2014; MODEX, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CVETLIČNI HRIB 17, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 30.7.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE UPRAVLJAVEC STROJEV GRADBENE MEHANIZACIJE VOZNIK 1 IN STROJNIK 1 - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH VOZIL IN UPRAVLJANJE STROJEV, OBČASNO SORTIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.7.2014; DINOS D.D.; DINOS D.D., PE REGIJA CELJE, SKLADIŠČE VELENJE, CESTA SIMONA BLATNIKA 9, 3320 VELENJE VARILCI IPD. VARILEC TIPA REL (EWB IN CELULOZA) -DELO NA TERENU PO SLOVENIJI - M/Ž; VARJENJE TIPA REL (EWB IN CELULOZA), DELO V ŽELEZARNAH, ELEKTRARNAH ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.7.2014; ROTEKS SKUPINA STORITVE D.O.O., CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE GRADBINCI IPD. D. N., GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VIŠINSKA DELA GRADBENEGA DELAVCA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.7.2014; BO-KONT, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ŠALEŠKA CESTA 16, 3320 VELENJE D. N., GRADBENA DELA - M/Ž; VIŠINSKA DELA GRADBENEGA DELAVCA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.7.2014; PRE-TIS PRAZNIK, STORITVE, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, D.O.O., LOŽNICA 8 C, 3320 VELENJE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER - DELO V BELGIJI -M/Ž; INDUSTRIJSKE ELEKTROINŠTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.7.2014; LE-VAS 33 ELEKTRO INSTALACIJE D.O.O., SONČNI GRIČ 24, 3320 VELENJE PICOPEK PRODAJALEC-PICOPEK - M/Ž; PRODAJA BLAGA, PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.7.2014; DOMI, TURIZEM IN NASTANITVE, D.O.O., BRASLOVČE 48, 3314 BRASLOVČE STROKOVNI SODELAVEC ZA KOOR- Otroška delavnica IZDELAJ PAHLJAČO KDAJ: Sobota, 19. julij 2014, od 16.00 do 18.00 KJE: Knežji dvor, Pokrajnski muzej Celje Ogled razstave o Almi M. Karlin, svetovni popotnici, pisateljici in zbirateljici, ki je s svojih potovanj prinesla veliko zanimivih predmetov med katerimi so tudi lepe in pisane pahljače. Po ogledu bo vsak izdelal svojo pahljačo. Cena vključuje voden ogled razstave Poti - Alme M. Karlin in potrebščine za izdelavo pahljače. Udeleženci (po e-pošti) prejmejo tudi fotografije, ki nastanejo v času ogleda in delavnice. Namenjena otrokom od 6 do 11 let. Max. število udeležencev: 10 Obvezne najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 DINACIJO PROJEKTOV VODJA PROJEKTA - DELO V BELGIJI - M/Ž; VODENJE PROJEKTA, PISANJE POROČIL IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.7.2014; LEVAS 33 ELEKTRO INSTALACIJE D.O.O., SONČNI GRIČ 24, 3320 VELENJE UE ŽALEC INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV STROJNI IN VODOVODNI INŠTALATER -M/Ž; SAMOSTOJNI MONTER HIŠNIH STROJNIH IN VODOVODNIH INŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 17.7.2014; TEHNODOM, TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.O.O., PARIŽLJE 12 A, 3314 BRASLOVČE LIČAR LIČAR - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO ZADOLŽEN PREDVSEM ZA BARVANJE, LAKIRANJE VSEH VRST VRAT IZ PRODAJNEGA ASORTIMENTA DELODAJALCA. NAJUSTREZNEJŠI KANDIDAT BODO OPRAVILI PREIZKUS ZNANJA IN SPOSOBNOSTI NA ZAHTEVANEM PODROČJU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.7.2014; MATJAŽ, MONTAŽA, ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE D.O.O., PETROVČE 115 B, PETROVČE, PETROVČE 115 B, 3301 PETROVČE KUHAR KUHAR/ PICOPEK - GOSTIŠČE ŠARK ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, JEDI NA ŽARU IN OSTALIH JEDI PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.8.2014; NAMIS D.O.O., POSREDNIŠTVO, STORITVE, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, VELIKI VRH 50, 3327 ŠMARTNO OB PAKI PICOPEK PICOPEK-PRODAJALEC - M/Ž; PEKA PIZZ IN PRODAJA V PEKARNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.7.2014; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KINO Spored od 17. 7. do 23. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avioni 2: v akciji - animirana družinska komična pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.15 Avioni 2: v akciji - animirana družinska komična pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30 sobota, nedelja: 14.00, 15.45, 17.30 Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 14.40 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.20 sobota, nedelja: 14.05, 16.15, 18.20 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10 sobota, nedelja: 15.00, 17.10 Kako ne umreti na Zahodu - komični western od četrtka do srede: 21.20 Maščevanje v visokih petah - komedija od četrtka do srede: 16.30 Monty Python Live (mostly) - v živo nedelja: 20.00 Njegov porednež - komedija petek, sobota: 22.15 Očiščenje: Anarhija - triler, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 20.30 petek, sobota: 17.00, 20.30, 22.40 Pa ne že spet ti - komedija od četrtka do srede: 18.45, 20.00, 21.00 Sosedi - komedija od četrtka do srede: 19.20, 21.30 Transformerji: doba izumrtja - akcijski domišljijski spektakel četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 19.15, 20.40 sobota, nedelja: 14.10, 17.20, 19.15, 20.40 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama od četrtka do srede: 16.10 Zora Planeta opic - znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.45, 19.00, 20.15 petek, sobota: 17.45, 19.00, 20.15, 22.20 ČETRTEK 20.00 Krvne vezi - kriminalna drama PETEK 18.30 Michael Kohlhaas - zgodovinska drama 21.00 Krvne vezi - kriminalna drama SOBOTA 19.00 Michael Kohlhaas - zgodovinska drama NEDELJA 18.30 Krvne vezi - kriminalna drama 21.00 Michael Kohlhaas - zgodovinska drama SREDA 20.00 Kongres - drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Avioni 2 rana avantura, 21.00 Pa ne že 23.05 Locke -SOBOTA 19.00 Avioni 2 rana avantura, 21.00 Locke -22.35 Pa ne že NEDELJA 16.00 Avioni 2 rana avantura, 18.00 Pa ne že 20.15 Locke - : V akciji - animi-sinh., 3D spet ti - komedija triler V akciji - animi-sinh., 3D triler spet ti - komedija V akciji - animi-sinh., 3D spet ti - komedija triler PRIREDITVE ČETRTEK, 17. 7. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja 10.00 Knjižnica Šentjur Akademska slikarka Katarina Kalc iz Trsta odprtje razstave risb za otroke 18.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Moč legende interaktivna gledališka predstava; Kulturno umetniški klub Potovke 20.30 Minoritski samostan Olimje Antiphonus koncert stare glasbe 21.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Broadway I love koncert muzikalov v izvedbi udeležencev Mednarodne poletne pevske delavnice ISSW 2014 in glasbene zasedbe Vokal BK Studio Band PETEK, 18. 7. 18.00 Mestna plaža Celje Čarajmo s čarodejem Grego animacijski čarovniški nastop in delavnice čaranja v družbi čarodeja Grege 17.00 Grad Podsreda_ Zaključni koncert udeležencev seminarja za klarinet in flavto 19.00 Kavarna Miško Knjižko Celje_ Glasbeni večer z Maticem Doklerjem 20.00 Celjski mladinski center Focusova večerna predavanja Kreativna prezentacija fotografije in arhiviranje, predava: Bojan Radovič 20.00 Hotel Evropa Celje Celjski dixieland koncert 20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Vincent Color Quartet večer džeza Ploščad ob Domu kulture Velenje: Zvezde pod zvezdami (brezplačne filmske projekcije) PONEDELJEK 21.30 Otožna Jasmine - drama 20.30 Vodni stolp Celje_ Iglu šov spontano gledališče za najbolj drzne; Iglu -improvizacijsko gledališče Ljubljana SOBOTA, 19. 7. 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sonce gre na potep sobotne lutkarije; glasbeno-igrana predstava XX VODNIK 23 17.00 Virštanj - Banovina Virštanjska noč Tanja Žagar s skupino Avantura 20.00 Galerija Plevnik- Kronkowska in Celjski mladinski center Udeleženci fotografske delavnice Celje Fokus 2014 zaključena razstava in projekcija del 20.00 Pred Domom kulture Velenje Mihael Hrustelj trio koncert 20.30 Hotel Evropa Celje Koncert in talk show Iztoka Gartnerja z znanimi Slovenci NEDELJA, 20. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 do 18.00 Mestna plaža Celje_ Kengurujček Vzajemko celodnevna animacija za otroke, starše, dedke in babice 19.00 Dom Alme M. Karlin v Pečovniku Premalo za življenje ugledališčena poezija članov Celjskega literarnega društva 20.00 Krekov trg Celje_ Poletna vodenja po mestu Celje z najboljšimi lokalnimi turističnimi vodniki na potepu z izvrstnim zgodovinarjem, mag. Damirjem Žeričem 20.00 Kulturni dom Ponikva Vokalna skupina Nežice koncert 21.00 Celjski dom_ Brodway I love kavarna Miško Knjižko petek, 18. julij, ob 19. uri Glasbeni večer z Maticem Doklerjem ploščad Sobota, 19. julij, ob 9. uri Sejem unikatnih izdelkov cART II. nadstropje knjižnice Razstava o zgodovini Godbe na pihala Laško bo do 29. 8. 2014. V sodelovanju z Muzejem Laško in laško pihalno godbo I. nadstropje knjižnice Mandale; razstava slušateljic Univerze za tretje življenjsko obdobje pod vodstvom mentorice Irene Jarc bo do 31. 7. 2014. koncert muzikalov ob zaključku Mednarodne poletne pevske delavnice ISSW 2014 PONEDELJEK, 21. 7. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. TOREK, 22. 7. 18.00 Mestna plaža Celje Pu lutkovna predstava za otroke v izvedbi Lutkovnega gledališča Pupilla 20.30 Vodni stolp Celje_ Dixie šok band Ljubljana koncert SREDA, 23. 7. 18.00 Mestna plaža Celje Ustvarjalna delavnica ustvarjanje ob pomoči animatorke Društva vabijo _PETEK, 18. 7._ 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem SOBOTA, 19. 7. 8.00 Središče mesta Velenje Kramarski sejem 9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_ cART sejem unikatnih izdelkov 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica NEDELJA, 20. 7. 9.00 Dobrna_ Anina nedelja godba Dobrna, pohod po Anini poti, kulturno-zabavni program 11.00 Rogla_ Tradicionalno srečanje šoferjev in avtomehanikov pozdravni govor, družabne igre in zabava z ansamblom Toti Štajerci PONEDELEK, 21. 7. 7.30 in 15.30 Ribnik Vrbje in druge lokacije Kul počitnice celodnevno počitniško varstvo otrok; od ponedeljka do petka TOREK, 22. 7. 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Voščenke in vodenke torkove igrarije 18.00 do 19.00 Mestni park Celje Joga v parku SREDA, 23. 7. 9.00 do 11.00 Sončni park Velenje Športna sreda z Matijo in Janom nogomet, tek, košarka, badminton ... za otroke od 4. leta dalje Razstave Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Marka Požlepa -Stranger than paradice, do 24. 8. Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Goool, zbirke nogometnih dresov Milana Rajtmajerja in Tilna Zupanca, do 1. 9. Likovni salon Celje: razstava Tomaža Milača, do 24. 8. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija Kvartirne hiše Celje: razstava slik avtorice Barbare Bor-šič, do 20. 8. Osrednja knjižnica Celje: razstava mandal slušateljic univerze za III. življenjsko obdobje in razstava o zgodovini Godbe na pihala Laško, do 31. 7. Dom sv. Jožefa Celje: zgodovinska razstava Goreči škof (pregled in življenje nadškofa Vovka), do 31. 7. Galerija AQ Na okopih: razstava The life circle of object Keiko Vahčič Miyazaki, do 14. 8. Stari grad Celje: razstava fotografij Branka (Blaža) Lesjaka, do 28. 7. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del XVI. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2014, do 30. 9. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava del akademske slikarke Suzane Švent, do 8. 9. Atelje Tomaža Črneja na Okopih: razstava Tri izložbe, do 25. 8. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Kola-reka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Zaupate nam že —69 let- 3 Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Petek, 18. 7., ob 20.00 Vesna Turičnik Popovski & Vincent Color Quartet VEČER JAZZA, atrij Savinove hiše Petek, 25. 7., ob 20.00 Savinjski kvintet, Šlandrov trg VSTOP PROST! ^Bg^l Informacije: TIC Žalec, tel 710 04 34 ^h^hh www.zkst-Ealec.si Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje -Center. Torek, 22. julij 18.00 MESTNA PLAŽA LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE: PU Režija: Rita Bartal Kiss / Lutke in scena: Sabina Šinko / Igrata: Petra Kavaš in Vitomir Vratarič. Gostuje: Lutkovno gledališče Pupilla. 20.30 VODNI STOLP SVET V MESTU:KONCERT DIXIE ŠOK BAND LJUBLJANA Sreda, 23. julij 18.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNA DELAVNICA Poletje v CELJU, knežjem mestu Četrtek, 24. julij 19.00 GALERIJA NIKO IGNJATIČ, NA OKOPIH 2/B CELJANI CELJANOM: OTVORITEV RAZSTAVE »TESTAMENT 101«. 18.00 MESTNA PLAŽA GLASBENA PRAVLJICA: RADOVEDNI OBLAČEK Gostuje: Glasbeno gledališče Trubadur, Natalija S. Cilenšek (avtorica besedila, igralka) in Jure Rozman (tolkala). www.celeia.info FB V Celju smo face Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa. ZAVOD CELEIA CEIJE i*N7M iirüm m Ji: C s Ekskluzivni pokrovitelj v tiskanem medijju: Pokrovitelji: i* banka celje M VZAJEMNA ]« /fltf. ti ram«, 0 triglav Simbfo Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Zlatko Bobinac, Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Vozi me vlak v daljave Mladi fantje obnovili staro odsluženo kabino lokomotive - Sledila bo še namestitev simulatorja Se še spomnite časov, ko ste se pred desetletji v šolo oziroma v službo vozili z vlakom? V naglici ste tekali do železniške postaje in nato v prenatrpanih vagonih iskali prosto mesto. Nekateri so vožnjo s slovenskimi vlaki zasovražili, spet drugim je postala prijetno opravilo. Če ste med zadnjimi, boste zagotovo navdušeni nad novo pridobitvijo šestih ljubiteljev železnic. Skupina mladih fantov iz vse Slovenije ima prav poseben konjiček. Prosti čas v prvi vrsti posveča vlakom. Njen zadnji večji projekt je bila obnova električne lokomotive iz serije SŽ 362, imenovane Meh, iz 60. let prejšnjega stoletja, ki je po slovenskih železnicah vozila še do leta 2009. V skupini, sicer sestavljeni iz mladostnikov iz različnih delov Slovenije, ustvarjata tudi dva ljubitelja vlakov s Celjskega. Dijak strojne šole Aljaž Topič iz Šentruperta v Savinjski dolini si želi po končanem izobraževanju postati strojevodja. Podobno željo je imel tudi Nejc Svetec iz Šmartnega ob Paki, ki pa se je na žalost moral sprijazniti, da zaradi zdravstvenih težav nikoli ne bo mogel sesti za krmilo vlaka. Na spletnih fo- Člani skupine Team Railworks Slovenija so (z leve) Mitja Vaupotič, Aljaž Topič, Matic Kaučič, Mark Ravbar, Andrej Vaupotič in Nejc Svetec. (Foto: Boštjan Koser) rumih, na katerih so osrednje teme, povezane z vlaki in železnicami, sta pred leti našla skupino podobno mislečih mladostnikov. Povezali so se in oblikovali skupino, ki so jo poimenovali Team Railworks Slovenija. Ekipa se ukvarja z izdelavo virtualnih železniških modelov za železniški simulator Railworks, njen osrednji cilj pa je izdelati vozni park Slovenskih železnic. Vzporedno z izdelavo vozil se ukvarja tudi z izdelavo prog slovenskega železniškega omrežja. Obnovili kabino odslužene lokomotive Njihov osrednji projekt je izdelava lokomotivskega simulatorja. Ljudem si želijo karseda nazorno prikazati vožnjo prave lokomotive, in sicer kako strojevodja stoji za komandnim pultom in opravlja z vlakom. Za uresničitev zastavljenega projekta, katerega začetki segajo v leto 2010, so fantje potrebovali staro odsluženo lokomotivo. Eno od »upokojenih«, ki naj bi jo sicer praviloma razrezali za staro železo, so jim z veseljem odstopili v Centralnih delavnicah Ljubljana oziroma po novem v SŽ Vitu. Odpeljali so jo Obnovljeno lokomotivo, imenovano Meh, si je mogoče v železniškem parku v Mestnem Vrhu pri Ptuju ogledati vsako prvo nedeljo v mesecu. Lokomotivo si je mogoče ogledati v železniškem parku v Mestnem Vrhu pri Ptuju vsako prvo nedeljo v mesecu. Vse njihove moči so zdaj usmerjene v izdelavo simulatorja, s pomočjo katerega se bo posamezniku v kabini prikazovala virtualna proga in predvajal pravi zvok sopihanja vlaka. Obiskovalci bodo tako imeli občutek, kot da stojijo v povsem pravi lokomotivi in opravljajo delo strojevodje. na Ptuj, kjer so jo nato začeli počasi prenavljati. Glavnino del so opravili lani. Dobivali so se enkrat mesečno, delovne akcije, ki so trajale od petka do nedelje, pa so financirali iz lastnih prihodkov. Brusili, barvali, sestavljali Ker je bila kabina v slabem stanju, je bilo treba obnoviti vso notranjost in zunanjost. Najprej so jo razstavili, da pri sestavljanju niso imeli večjih težav, so posamezne dele tudi popisali in fotografirali. Še posebej veliko časa jim je vzelo brušenje. Njihov največji sovražnik je bila namreč rja, saj je lokomotivo dodobra načel zob časa. Opraviti so morali veliko nujnih popravil, kabino pa so nenazadnje tudi podaljšali. Po končanem prvem delu obnove so jo pobarvali in pri tem bili še posebej pozorni, da so nanašali originalne odtenke. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv Team Railworks Slovenija FOTO TEDNA Opoldanski počitek Foto: GrupA Z glasbo rušijo tabuje že petnajst let stran 30 Ko ti neznanec ponudi streho nad glavo stran 33 -REPORTAŽA- Triglav po Triglavu v Celju Po vrnitvi z 29. spominskega pohoda veteranov na Triglav še blagoslov vitrine za društveni prapor Toni Anderlič s praporom, ki ga je minuli konec tedna ponesel vse do Triglava. »Žal čisto na vrh letos ni šlo, je bilo zaradi slabega vremena preveč nevarno.« »Če za kaj, potem znamo v Policijskem veteranskem društvu (PVD) Sever za celjsko območje poskrbeti za to, da se še vedno srečujemo in družimo tudi v teh časih, ko vsi nekam hitimo in ko tudi naši člani nimajo časa za nič več,« je raztegnil obraz v nasmeh predsednik društva Anton Šmid, ko smo v soboto na večer čakali, da se na dvorišču Anderličeve hiše na obrobju Celja, med Lokrovcem in Dobrovo, zberejo še zadnji pohodniki. Pa ne s kratke poti od bližnjega Šmartin-skega jezera ali z le malo bolj oddaljene Celjske koče, temveč s Triglava, kamor se je na že 29. spominski pohod veteranov vojne za Slovenijo že v noči s četrtka na petek podala tudi skupina »modrih in zelenih« s Celjskega. »Modri« so člani PVD Sever, »zeleni« Zveze veteranov vojne za Slovenijo v letu 1991, oboji pa s člani Združenja borcev za vrednote NOB in Zveze slovenskih častnikov pripravljajo pohod na Triglav v spomin na partizanske patrulje, ki so se v letu 1944 povzpele na vrh Triglava. Pod Triglavom sneg, v Celju sonce Vsakoletni pohod in zaključna prireditev sta tudi ena osrednjih domovinskih prireditev veteranskih združenj v Sloveniji. V petek navsezgodaj zjutraj so se tako pohodniki z Rudnega polja podali po poti nad Velim poljem, mimo Vodnikovega doma do Kredarice, kjer so prenočili. In tam se je letos, žal, pohod zaključil, saj vzpon na vrh Triglava zaradi slabih in nestabilnih vremenskih razmer ni bil mogoč. Še sredi tedna je namreč snežilo, pohodnike pa je tudi konec tedna pričakalo kislo, vetrovno vreme. Zato pa je bilo to veliko bolj prijazno v Celju. Če je namreč skupino pohodnikov še med vračanjem v Celje po Savinjski dolini pral dež, so jih pred Anderličevo hišo pozdravili sončni žarki. Ravno pravšnji za poznopopoldansko in ve- černo druženje, kakršnega so pohodniki sicer vajeni že leta, saj je zaključni piknik ali »Triglav po Triglavu« pri Anderličevih postal že stalnica. A tokrat še v nekoliko širšem krogu, saj so pohodnike pričakali tudi praporščaki, z njimi vred pa celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je šele pred Anderličevo domačijo izvedel, da ga veterani niso povabili zgolj na druženje, temveč bo njegova naloga tudi to, da blagoslovi novo vitrino, v kateri odslej celjski odbor in celotno društvo za celjsko območje hranita prapor. Gostitelj Toni Anderlič je namreč drugi praporščak društva, in če prvi praporščak Marjan Zagoričnik prapor ves čas varno hrani v prostorih Policijske postaje Žalec, ga je Anderlič doslej v društveni pisarni ali domači omari. »Tako ni šlo več,« je ob razkazovanju vitrine, v kateri je prapor varno razobešen za steklenimi vrati, Anderlič razlagal, kako ga je bilo doslej treba kar naprej čistiti in likati. Od sobote to zagotovo ne bo več potrebno, Anderlič pa ga bo še z večjim ponosom nosil ob številnih proslavah in prireditvah, ki se jih udeležujejo člani PVD Sever za celjsko območje. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Petnajstič na Triglavu Toni Anderlič se je tokrat sicer le pod vrh Triglava povzpel že petnajstič, štiri-najstkrat prej je dosegel vrh. A 53-letnik nima slovenskih gora »v nogah« že od mladih let, temveč se je s planinstvom in z gorništvom začel spogledovati v zrelih letih. »Na Triglav sem sicer prvič šel kot 22-letnik z domačimi gasilci iz PGD Lo-karje,« pravi Toni, ki je doma iz Primoža v šentjurski občini. Gasilci so takrat za vzpon iz doline Vrat na Triglav in za vrnitev porabili kar tri dni, največ, kar 12 ur, so hodili drugi dan, Toni pa pravi, da potem še 14 dni ni bil za nobeno rabo in nog skoraj premikati ni mogel. Zdaj je seveda drugače. S Triglavom se kot policijski veteran srečuje zadnjih 14 let, svoj časovni rekord pa je postavil pred petimi leti, ko je za pot s Pokljuke do Triglava porabil zgolj štiri in pol ure. Še približno tri leta prej ga je izdalo zdravje in po nasvetu zdravnikov je začel bolj skrbeti zase. »Pohodništvo se mi je zdelo najboljša izbira,« pravi in našteva, da je takrat »spoznal« tudi Celjsko kočo, kamor se je leta 2009 povzpel kar 313-krat in tako postal naj pohodnik leta. S hojo je »odvrgel« skoraj 30 kilogramov, brezpotja Grmade pa je zdaj spet zamenjal za »romarsko pot« iz Zagrada preko Pečovnika do Celjske koče. Letos je naštel že 170 vzponov in nekaj deset jih bo zagotovo še do konca leta, saj kot pravi, »dan brez nahrbtnika na ramenih in palic v rokah ni pravi«, potem ko v Zagradu poleti zaklene kolo, pozimi pa parkira avtomobil. S soprogo Zdenko gresta najraje na Korošico, tudi zato, ker je bil tam nekaj let oskrbnik koče njegov dober prijatelj. Sicer pa bo Toni prvi konec tedna v februarju zagotovo znova tudi v skupini pohodnikov, ki se bodo podali po poti legendarne XIV. divizije od Sedlarjevega do doline Gračnice. Že prej se je udeleževal teh pohodov, vendar zgolj za en dan od Sedlarjevega do Prevorja, zadnjih 7 let pa skupaj z laškimi veterani prehodi celotno traso. »Mislim, da so se doslej zvrstile že vse mogoče vremenske razmere. Tako je pihalo, da nas je skoraj odneslo, lani smo gazili po snegu, ki mi je segal skoraj do podpazduh, letos pa nas je vso pot pral dež, tako smo bili kljub dobri obutvi vsi ožuljeni,« vseeno ne izgublja volje in se bo na pot podal spet februarja 2015. Anton Ferme in Anton Šmid sta slovesno snela slovensko zastavo z vitrine, v kateri od sobote drugi praporščak PVD Sever za celjsko območje Anton Anderlič kar v domači hiši hrani društveni prapor. In ker imajo predsednika celjskega odbora in PVD Sever za celjsko območje ter praporščak enako ime, vse tri pa so do sobote klicali Tone, so tokratno srečanje izkoristili še za »krst«. Ferme je ostal Tone, Anderliča bodo kot doslej že soproga Zdenka tudi vsi ostali klicali Toni, za največjega in najmočnejšega med njimi - Šmida - pa je ostala zadnja možnost: Tonček. Ni bil posebej navdušen in se je kar dolgo potegoval vsaj za ime Toni. »Pa bom vendarle rajši Tonček, zdaj ko sem izvedel, da je Toni tudi nebogljen mačji mladiček, ki mu rešuje življenje družina naše članice Gabi Borovšak,« se je zatem nasmejan vdal v usodo. 26 AKCIJA Dobrote Dobrote slovenskih kmetij nam že mamljivo dišijo. Morda vam izdamo še kakšen zanimiv recept, da bo vabljivo obložena tudi vaša poletna miza. ^ »• - - Medenjaki so njen zaščitni znak Pestra ponudba izdelkov iz medu Na sončni strani Laškega, med sadovnjaki starih sort hrušk in jabolk, je Čebelarstvo in lectarstvo Šolar. Tatjana in Franc Šolar imata v spodnjih prostorih domače hiše na Strmci urejeno majhno, a lično trgovino s pestrim izborom izdelkov iz medu. Šolarjeva sta začela čebe-lariti pred več kot tridesetimi leti. Danes čebelarita na kar treh različnih lokacijah. En čebelnjak je doma, da ga lahko pokažeta tudi obiskovalcem. Iz njega pridobivata pretežno cvetlični med. Čebelnjak na Šmohorju jima daje gozdni in kostanjev med, medtem ko akacijev med pridobivata iz čebelnjaka, ki stoji v Velikem Širju. Med, vosek, propolis ... Tatjana pravi, da v okviru čebelarstva prodajata med, vosek, suh propolis, cvetni prah in matični mleček. Za prodajo izdelkov iz medu ima registrirano dopolnilno dejavnost. In izdelkov imata res veliko. Od medenih likerjev, medenjakov, lectov, suhega sadja v medu do sveč in mil. Tatjana ima registrirano do- polnilno dejavnost na kmetiji približno sedem let. Kot pravi, je konjiček postal pravo delo. Z možem veliko hodita po sejmih in različnih prireditvah. Veliko prodata tudi doma v domači trgovinici. ... lect Kljub temu da strankam ponujata različne izdelke, je Tatjanina prva ljubezen lect. »Ko sem hodila v prvi in drugi letnik srednje šole, sem s teto prodajala lecte priznanega celjskega slaščičarja. Ti lecti so mi bili za navdih, da sem jih po mnogih letih tudi sama začela izdelovati,« smeje pove Tatjana. Idejo o lectarstvu je začela uresničevati leta 1985. Okrašene medenjake so izdelovali že v srednjem veku. Ta obrt je bila običajno mestna in ne podeželska. Šele v 19. stoletju je prišla tudi na podeželje, je o lectarski dejavnosti povedala Tatjana. Trenutno je v Sloveniji zgolj približno dvanajst izdelovalcev lectov. Tatjana je popoln samouk, recepte pa sta z možem odkupila prav od slaščičarja, za katerega je delala kot najstnica. Recepte je sicer izpopolnjevala kar dobro leto. Za izdelovanje lectov je potrebna velika mera potrpežljivosti, saj vzamejo ogromno časa. »Lect izdelujem od 10 do 14 dni. Že testo mora počivati vsaj dva dni, da se pravilno naredi. Barvam ga dvakrat. Potem naredim še obrobo. Največkrat izdelam srček z belo obrobo, ljubezenskim verzom in ogledalom,« pove Tatjana. Ni pa nujno, da je na lectu ljubezenski verz, pogosti so tudi hudomušni, kot sta »Včas po dve, včas po tri, včas še ene ni« ali »Kjer lepe Micke se smejo, tam mene lahko najdejo«. Tatjana ob tem dodaja, da fantje še dandanes kupujejo lecte za svoja dekleta. Ker ima veliko idej, izdeluje tudi drugačne lecte, takšne času primerne. Za novo leto izdeluje obeske za jelko, okoli velike noči zajčke. Največ naredi klasičnih srčkov, izdeluje pa tudi punčke in konjičke. Medenjaki kot blagovna znamka Tatjana je začela peči mede-njake, ker so jo ljudje marsikdaj spraševali, ali so lecti tudi užitni. Čeprav so narejeni iz neoporečnih živil, so vendarle pretrdi. Njeni medenjaki so iz medu, ponavadi iz cvetličnega, ker je bolj sladek, iz dveh vrst moke in začimb. Ne dodaja jim jajc in maščobe. Medenjaki so temne barve zaradi ržene moke, za osnovo pa uporablja polbelo. V testo daje tudi cimet, muškat in klinčke. Me-denjake krasi z belim ledom, ki je narejen iz sladkorja, beljaka in limoninega soka. Ker dela vedno po istem receptu, so medenjaki tudi nekakšen njen zaščitni znak. Recept pa je zelo čuvana hišna skrivnost. Je pa res, da je vsaka peka nekoliko drugačna. Na to, kakšni bodo medenjaki, vpliva tudi vreme, smeje pojasnita Tatjana in Franc. Šolarjevi so za svoje medenjake, za katere so prejeli znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, razvili blagovno znamko, in sicer gre za Emine medenjake. Ime so jim dali po najstarejši vnukinji Emi, ki zelo rada opazuje delo v pekarni. Medeni likerji s pravim zlatom Za izdelavo medenih likerjev je zadolžen njen mož, pove Tatjana in dodaja, da je za vse, kar se tiče peke, zadolžena sama. Za posebne priložnosti izdeluje medene likerje z zlatimi lističi. Tatjana Šolar je za medenjake na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju prejela znak kakovosti. Emini medenjaki so dobili ime po najstarejši vnukinji Emi. Recept je strogo varovana hišna skrivnost. Kostanjev grenak, akacijev mil Kakšna je razlika med posameznimi vrstami medu? Kostanjev med je bolj grenak, zato marsikoga tudi odvrača od uživanja. Je pa najkakovostnejši, pravi Franc. Vsebuje največ mineralov in vitaminov. Temne vrste medu, kot so kostanj, smreka in hoja, najbolj koristijo dihalnim organom. Svetle vrste medu pa naj bi koristile predvsem proti srčno-žilnim boleznim, krepijo namreč srčno mišico, po redni uporabi pa naj bi bile tudi žile bolj prožne. Akacijev je najbolj milega okusa. Ko otroke navajamo na med, jih moramo navajati z akacijevim medom, pravi Franc. »Ne s kostanjevim, ker otrok dobi odpor. Za nas v zrelih letih je pa bolj ustrezen kostanjev med, predvsem zaradi zdravilnih učinkov,« dodaja Franc Opazovalni panj je zanimiv predvsem za otroke. Ker je steklen, lahko sami poiščejo matico. Te daje tudi v med. Tatjana izdeluje tudi svečke in razne figurice iz voska, vliva pa tudi vosek za mazanje pekačev. V zadnjem času izdeluje mila z dodatkom medu. Zakaj toliko različnih izdelkov? Tatjana smeje pojasni, da želijo imeti različne stranke različne stvari. In še dolgčas je delati samo ene in iste izdelke. »Greš kam, vidiš kaj novega in si želiš, da bi tudi sam imel to v svojem izboru,« dodaja. Nihče ne izda receptov Na vprašanje, kje se je naučila delati vse te različne izdelke, odgovarja: »Iz literature, žal ni veliko pomoči od drugih, ker nihče noče izdati svojih receptov. Torej, večinoma iz knjig in tudi z interneta,« pove Tatjana. Ko enkrat vidiš, kako se delajo različni izdelki, ni nič težko, pravi. Osnovo za mila ji nabavlja dobavitelj. To snov potem raztaplja, dodaja eterična olja in precej medu. Mila obarva s čaji. Šolarjeva prodajata izdelke na domu, kamorkoli gresta, pa imata s sabo vedno tudi letake in zgibanke o svojem čebelarstvu, tudi v tujem jeziku. Večkrat ju povabijo tudi na sejme, prireditve, sodelujeta tudi s Ticem Laško, z Rimskimi termami, s Thermano Laško in z Deželo Celjsko. Treba je bilo zapolniti čas Franc in Tatjana sta se poročila, ko sta bila še zelo mlada. Nekoč sta živela v Celju. Ker sta imela proste popoldneve in konce tedna, sta morala nekako zapolniti ta čas s čim koristnim, se spominja Franc. Tako sta v Laškem kupila parcelo. Ker nista mogla takoj začeti graditi, sta najprej zasadila drevesa. Spoznala sta soseda čebelarja, ki ju je navdušil za čebelarjenje. Prve čebele sta kupila leta 1981. Na parceli sta postavila čebelnjak, s katerim sta imela veliko veselja. »Potem se je AKCIJA 27 čebelarstvo počasi razvijalo, ves čas pa sva imela željo, da bi se tudi profesionalno ukvarjala s čebelarstvom,« pove Franc. In ker ima Tatjana ročne spretnosti, je začela izdelovati lecte. Šolarjeva imata sina, ki ima štiri hčere. Vnukinje 9-letna Ema, 5-letna Iva in 19- mesečni dvojčici Ana in Iza so jima v veliko veselje. Starejši dve že z zanimanjem opazujeta vse, kar je tako ali drugače povezano s čebelami in čebelarjenjem. Radi se potikata tudi po pekarni, kjer Tatjana pripravlja odlične medenjake. Sin Gregor, ki hodi v službo v Celje, ima po besedah Franca velik čut za čebelarstvo, obvlada pa tudi peko medenjakov. Francu ogromno pomeni že samo to, da imajo tako sin kot vnukinje smisel za čebelarjenje. Čebele moramo ohraniti Šolarjeva čebelarita v okolju, ki je bolj ali manj ekološko. Kot pravi Franc, v okolici Laškega ni intenzivnih kmetijskih gospodarstev, tako da se tudi pesticidi in herbicidi uporabljajo v omejenem obsegu. »Okolje je čisto, prav tako se tudi ljudje vedno bolj zavedajo pomena čebel, da smo soodvisni drug od drugega,« poudarja Franc in dodaja, da imajo sosedje razumevanje za to dejavnost. Franc in Tatjana sta se poročila, ko sta bila še zelo mlada. Imata sina, snaho in štiri vnukinje. Vsi živijo v družinski hiši. Čebelarstvo Šolar ima zgolj kranjske čebele. Kot pojasni Franc, je uvajanje kakršnekoli druge čebelje rase v Sloveniji prepovedano. »Čebelarska zveza Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije zelo skrbita za ohranjanje te rase s pomočjo nas, terenskih svetovalcev,« pove Franc. Ob tem dodaja, da so čebele pod nadzorom, a je v naravi še ogromno žuželk, ki niso pod nadzorom, vendar skrbijo za naravno ravnovesje. »Naša dolžnost je, da se pravočasno zavemo pomena vseh teh organizmov. Čebele in drugi alternativni opraševalci so zelo pomembni in moramo jih znati ohraniti,« je še izpostavil. Apiturizem kot dodatna ponudba Šolarjeva se ukvarjata še z eno vsaj za Slovenijo dokaj novo obliko turizma. To je apiturizem. »Ravno zdaj se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje dogovarjajo, da bi čebelarski turizem oziroma apiturizem lahko izvajali v obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pred kratkim je tudi Čebelarska zveza Slovenije na svojih spletnih straneh objavila, da zadeve potekajo v dobri smeri in da bomo lahko kmalu legalizirali te dejavnosti,« pojasni Franc. V Sloveniji naj bi bilo trenutno približno 22 čebelarjev, ki se ukvarjajo s čebelarskim turizmom. Šolarjev med je od lani označen s prav posebno nalepko. Pridobila sta namreč pravico do uporabe nalepke za geografsko označbo. To pomeni, da imata pravico proizvajati in dajati v promet blago, zavarovano z geografsko označbo za slovenski med. Za izdelavo medenih likerjev je potreben tudi kakovosten sadjevec. Meden liker z zlatimi lističi je darilo za posebne priložnosti. H: Tatjana v zadnjem času izdeluje tudi mila, ki jim dodaja večje količine medu. Mila so obarvana s čaji. Vdihovanje zraka iz panja naj bi blažilo nevšečnosti pri pljučnih boleznih. Apiterapija je v Sloveniji še dokaj nerazvita. V okviru ponudbe apitu-rizma obiskovalcem nudijo predstavitev čebelarstva in lectarstva ter degustacije vseh proizvodov. Zainteresirani se lahko spočijejo v tako imenovanem apitera-pevtskem kotičku. »V njem je prostor za sproščanje, temu rečemo psiho- in aro-moterapija, obiskovalci lahko vdihujejo zrak direktno iz panjev,« obrazloži Franc. Takšen zrak naj bi zelo koristil vsem pljučnim bolnikom. Šolarjevi imajo pred hišo tudi opazovalni panj, s katerim otrokom prikažejo celo čebeljo družino. Sami lahko tudi poiščejo matico, ker je panj steklen. Med tudi za diabetike? Franc zelo verjame v zdravilne učinke medu. »Sem sladkorni bolnik, a kljub temu uživam med vsak dan. Tudi diabetologi podpirajo zdravljenje z medom. Po literaturi ima za sladkornega bolnika več pozitivnih učinkov kot negativnih,« pove Franc. Sladkorni bolniki pojejo veliko tablet, med pa naj bi, tako pravi Franc, čistil jetra. In tako se hitreje obnavljajo. V manjših količinah Šolarjevi pridobivajo tudi matični mleček. S Tatjano imata vsako leto kuro z matičnim mlečkom z namenom, da se telo hitreje obnovi in da se imunski sistem izboljša. Za gripo in prehlade pa naj bi bil zelo dober cvetni prah. JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA Medena limonada Tatjana nam je zaupala recept za osvežilno medeno pijačo, ki je primerna za vroče poletne dni. Napitek je osvežilen in energijsko poln. To pijačo so včasih pili kosci, da so imeli dovolj energijo za težko delo. Medena limonada pa je po besedah Franca tudi zelo primerna pijača za športnike, še posebej kolesarje. Potrebujemo: 12 dag medu, sok 1 do 2 limon, 1 liter vode, meto. Sestavine dobro premešamo. Medeno limonado ohladimo in postrežemo. 28 FOTOREPORTAŽA »Bojim se črnih oblakov« V Prijedorju za 25,5 milijona evrov škode Reka Sana se je razlila po levem bregu (na fotografiji desno). Nekaj minut kasneje je popustil jez in zalil še nepoplavljene hiše v mestu. Natančno dva meseca po tisočletnih poplavah v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem se življenje počasi vrača na stare tire. Ob sončnem vremenu vožnja skozi Prijedor ne razodeva dejanskega stanja, v katerem živijo prebivalci Prije-dorja, a če si vzameš čas, se ustaviš, sprehodiš po ulicah in prebivalcem nameniš nekaj minut, lahko po njihovih pripovedih podoživiš grozote, ki so jih doletele. Mnogi še vedno nimajo kje spati in se borijo z boleznimi, ki jih pestijo, a ko posije sonce, jih razveseli, da se bodo preproge, gospodinjski aparati in stene poplavljenih hiš hitreje posušili. »Hiša je neprepoznav- na, nič nimam v njej. Hudo mi je, a naj javnost izve, da spim na mizi, moj mož pa na tleh,« pripoveduje Adela Bulajevic, ki smo jo srečali na mostu čez reko Sano, ko se je odpravljala v trgovino. »V vlagi, kjer živiva, sem dobila alergijo, izpuščaje, za katere ne vem, kako se jih bom znebila. Kašljam, kiham, vlaga in plesen sta povsod, podstrešja, kjer bi lahko živela, nimam, a vsaj imam kje živeti,« s kančkom upanja na državno finančno pomoč pripoveduje Bulajevičeva. »Hvala, Slovenci!« Tako ona kot vsi ostali prebivalci, s katerimi smo govorili, se zahvaljujejo slovenskim reševalcem, gasilcem, pota- pljačem in ostalim prostovoljcem. Ti so prvi na pomoč priskočili tudi njenemu možu, ki mu ni uspelo pravočasno pobegniti. Voda je bila previ- prizadejale poplave, a vem, da sva izgubila vse, česar nisem mogla odnesti iz hiše, ko sem se uspela rešiti.« Poginilo je vseh 37 kokoši, veterinar je Uničujoč poplavni val je nastal kot posledica najbolj obilnega deževja, odkar v Bosni in Hercegovini merijo podatke o padavinah. soka, da bi mu lahko pomagali brez ustrezne opreme, ki so jo imeli samo slovenski reševalci. Prepotrebne denarne pomoči še ni prejela, a pravi, da naj bi drugim že razdeljevali vrednostne bone. »Ne vem, kolikšno škodo so nama vso škodo popisal, na njegovo uradno oceno pa še čakata. Ker nimata televizije, ne vesta natanko, kdo dodeljuje bone, kakšna je njihova vrednost in kdaj jih bosta dobila. A strah ostaja. »Bojim se črnih oblakov, strah me je visoke vode.« Razdejanje, ki ga je za seboj pustila voda. (Foto: Mustafa Mustafic) B^ is rfc ■ f t; jp mm Mustafa Mustafic v spalnici z žalostnim glasom pripoveduje, kako so skozi majhno okno reševali negibnega dedka, medtem ko je deroča voda zalivala njihovo hišo. »Ničesar nismo uspeli rešiti, razen dedka.« Zdaj živijo v zgornjem nadstropju, saj morajo spodnji del obnoviti, hiša pa ni bila zavarovana, zato bo notranja obnova trajala dolgo časa. »Voda se je v dolgo časa. »Voda se je v Potrebujejo pomivalni stroj, štedilnik, najbolj hiši zadrževala tri dni, četr- pa denar. »Imeli smo še eno hišo na drugem ti dan je ni bilo več opaziti koncu mesta, tudi ta je bila do strehe pod niti na ulici.« vodo, tam smo izgubili vse.« Ogromno hiš je zapuščenih, ljudje obnavljajo pročelja, razbijajo ploščice in sušijo električno napeljavo. Vse je uničeno Prebivalci Bosne in Hercegovine so bili že pred poplavami na gospodarskem in socialnem dnu. Statistični podatki kažejo, da 18 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, 48 odstotkov pa na robu. Poplave so vzele najmanj 27 življenj in prizadele več kot milijon in pol ljudi. Narasle reke in potoki so odnesli več deset mostov in cest. Deževje je sprožilo več kot tisoč plazov, ki so zasuli na stotine hiš. A se trudijo in obnavljajo že dva meseca. Mustafa Mustafic, ki živi 200 metrov od reke Sane, nas je spustil v svojo hišo in nam pokazal nastalo škodo. »Vse pohištvo, vsa oprema, vse je uničeno. Televizija, računalnik, gospodinjski aparati. V hiši je bilo dober meter vode. Nas najprej ni poplavilo, vse okrog nas pa.« Potem je popustil jez in je zalilo še njih. Huje od povojnega stanja Približno 950 tisoč prebivalcev BiH je moralo zapustiti svoje domove, v Prijedorju več tisoč. Poplavljenih je bilo pet naselij, 5.500 hiš je bilo odrezanih od sveta in so jim hrano dostavljali s pomočjo čolnov. Škoda po zadnjih ocenah, ki še niso dokončne, saj mnogo domačinov niti ne ve, kaj vse jim je bilo odplavljeno in uničeno, znaša 25,5 milijona evrov. Po pričevanju domačinov je stanje hujše, kot je bilo po vojni. ANJA KOVAČIČ, foto: AK INTERVJU 29 Kopališče, vredno cesarjevega imena Prelomna je bila železna cesta - Od svetovljanskega blišča do sodobnega turističnega centra Cvetka Jurak je bila v Zdravilišču Laško in kasneje v Thermani Laško skupaj zaposlena 38 let. Začela je kot fizioterapevtka, nato je postala vodja terapije. Kasneje je bila vodja hotelov, profitnega centra, potem ko je vodila program hotelirstva in medicine, pa se je upokojila. »Marsikdo me vpraša, kako je sploh možno toliko let zdržati v enem podjetju. V Thermani se je dogajalo toliko najrazličnejših stvari. Neprestano se je bilo treba prilagajati, odkrivati nove programe. Nikoli ni bil dolgčas,« pravi. Ker je zdravstvo del njenega življenja, je letos začela delati kot zastopnica bolnikovih pravic. Pred 160 leti je blizu sotočja Rečice in Savinje zraslo kopališče, ki ga danes poznamo pod imenom Thermana Laško. Če kolo časa zavrtimo nazaj, si lahko predstavljamo, kako se je v topli vodi namakala izbrana družba, kako so se v senci velikih kostanjev razvijali pogovori učenih mož. V bogato okrašenih dvoranah se je razlegal zven klavirja, mir so gostje poiskali v knjižnici ... Ko so nekdanji blišč izbrisale družbene spremembe, je voda zdravila ranjence, ob koncu 20. stoletja pa je nastalo sodobno zdravilišče, namenjeno tistim, ki bi si radi povrnili ali ohranili zdravje in dobro počutje. Eno prvih slovenskih zdravilišč je v svoji zgodovini doživljalo vzpone in padce. Danes sodobni center zdravstvenega turizma je bil ob odprtju mondeno kopališče za družbeno smetano, vendar naj bi termalno vodo na tem območju poznali že v času antične Celeie. »Med gradnjo Južne železnice so namreč delavci naleteli na železne pipe oziroma na predmete, ki kažejo, da je bila voda že v tistih časih zajeta in da so jo ljudje uporabljali v zdravilne namene,« je povedala Cvetka Jurak, ki je bila v Thermani Laško zaposlena skoraj štiri desetletja in dobro pozna njeno zgodovino. Ljudje so po besedah Jurakove že od nekdaj vedeli za tople izvire na trški gmajni, saj je sneg na tem delu najprej skopnel, tam je najprej ozelenela trava, tja so rade zahajale živali. Tudi perice so tam prale perilo, saj je bila voda toplejša kot drugod. So domačini že pred gradnjo kopališča slutili, da je voda blagodejna za zdravje? Ljudska modrost je bila vedno zapisana v naravi. Ljudje smo nasploh radi ob vodi, ki ima neko temperaturo. Tudi nekoč so se radi zadrževali na območju, iz katerega se je v mrzlih dneh kadilo in je para zato ustvarjala nekoliko mistično pokrajino. Znano je, da so ljudje kopali kotanje, v katerih so se namakali, verjetno so bile to blatne vdolbine, kamor je pritekala voda. Nekatere so tudi obdali s kamenjem, jih ogradili, utrjevali. Vendar je ob pogostem naplavljanju Savinje njihovo delo vedno zalilo in graditi so morali znova. Pravi razvoj je prinesla šele gradnja železne ceste med Dunajem in Trstom. Gradnje kopališča se je lotil inženir Leopold Rödl. Od časa, ko je zemljišča odkupil, do takrat, ko je bilo slovesno odprtje, je minilo le dvajset mesecev. Kako mu je to uspelo? To je bil pravi fenomen, nepojmljiv tudi za današnje čase. Načrti, ki jih hranijo v zdravilišču, niso niti približno tako obsežni kot danes. Gre le za podrobno skico, na kateri so bili narisani temelj, zid in vse štukature. Resnično so bili mojstri tisti, ki so risali načrte, prav tako pa tisti, ki so z njihovo pomočjo zidali. Odprtje stavbe je bilo 1. maja 1854. V tem obdobju je bilo kopališče, veliko 18 krat 5 metrov in globoko meter in pol, največji pokriti bazen v tedanji deželi Štajerski, takega ni bilo daleč naokoli. Da je smel lastnik zdravilišče poimenovati po cesarju Francu Jožefu, je moralo biti to tudi primerno urejeno. Kakšna je bila njegova podoba ob odprtju? Na žalost se je iz tistih časov ohranilo zelo malo pohištva in drugih stvari, ki so jih takrat uporabljali. Predvsem s starih razglednic lahko sklepamo, da je bilo vse skupaj bogato in rustikalno opremljeno. Imeli so čudovite postelje, omare, jedilnice z raznimi rezbarija-mi. Na občinskem podstrešju smo našli edini ohranjen kos iz tega obdobja, to je vitrino, ki je bila restavrirana in je danes postavljena v Biedermeier salonu. Tudi okolica je bila po okusu visoke družbe. Ker je Rödel zašel v denarne težave, jo je urejal Lorenz Stein, ki je zdravilišče odkupil konec leta 1855. Tako hiša kot okolica sta imeli izredno veliko kipcev iz terakote. To so bili različni medaljoni, reliefi, upodobitve biblijskih zgodb. Nekaj jih je Zdravilišče Laško odstopilo tamkajšnjemu muzeju. Ohranjene so tudi podobe Meduze, lika iz grške mitologije, saj je bila v tistem obdobju v zdravilišču mrtvašnica. Park je bil zasajen z velikimi kostanji, med njimi so bili različni kipci, ki so bili postavljeni še ob poti ob Savinji. Vsaka soba je imela kakšno umetniško delo. V zdravilišču je bila bogata knjižnica. Stein je iz vsega želel stkati neko zgodbo. Aristokracijo je vabil na sprehode, debatne krožke, prireditve, plese, skrbel je za kulturno življenje v Laškem. Anekdota pravi, da naj bi se v okolici zdravilišča sprehajal in razmišljal sam Friedrich Nietzsche. Žal so po drugi svetovni vojni čudovito opremo množično uničevali. Ohranjene kipce iz obdobja Avstro-Ogrske lahko vidimo v salonu Biedermeier in v kavarni Franca Jožefa. In Franc Jožef, je prišel kdaj v zdravilišče? Želeli so si, da bi, in vsa leta so ga čakali. Pravijo, da se je kopal in ta anekdota naj ostane med ljudmi. Prav tako naj bi veljalo, da je stopil z vlaka, ko je potoval mimo Laškega. Ohranila se je tudi kopalna kabina, namenjena njemu, iz hvaležnosti, ker je dovolil, da je bilo po njem poimenovano zdravilišče. Cesarjeva kabina je zadoščala vsem pravilom današnjega wellnesa. Bila je okrogla in izredno velika, poleg nje je bil predprostor z ležiščem, kjer je lahko kopalec počival. V njej se je rad kopal slikar Božidar Ja-kac. Zdravilišču je podaril veliko slik in grafik, ki so bile okras v sobah. Zdravilišče je bilo naklonjeno tudi tehnološkemu napredku, saj naj bi bila gostom na voljo tudi telefon in telegraf. Mislim, da je bilo Zdravilišče Laško celo eno prvih, ki je imelo v Sloveniji elektriko. V času, ko je bil lastnik zdravilišča Theodor Gunkel, je zajezil Rečico in napravil prvo električno centralo na vodni pogon na slovenskih tleh, ki je ustvarjala energijo, s katero so napajali celotno zdravilišče, tudi svetilke po parku. Obe vojni sta podobo zdravilišča močno spremenili. Po prvi vojni je tam nastal vojaški lazaret. Kakšna smer pa se je zanj odprla z razširjenimi pravicami socialnega in zdravstvenega zavarovanja? Leta 1953 je zdravilišče postalo prvi zavod za medicinsko rehabilitacijo v Sloveniji. Zanimivo je, da so ljudje takrat sedeli ob robu bazena in se niso smeli premikati. Celo paznik je hodil ob bazenu in opazoval, če imajo kopalci na koži mehurčke, kar je pomenilo, da so na miru. Veliko vojnih ranjencev je bilo potrebnih zdravljenja, v tistem obdobju pa je izbruhnila tudi otroška paraliza. Štirje ugledni ljubljanski zdravniki so takrat sedli v »fička« in se vozili »Podjetju želim vse najboljše. Mislim, da je na pravi poti, saj ima ene najlepših prostorov ne le v Sloveniji, ampak v širši evropski regiji, ponudba pa je od pleničke do pleničke. Poskrbljeno je za najmlajše otroke, za najstnike, družine, za poslovneže, športnike, za tiste, ki se radi razvajajo, in tiste, ki preživljajo jesen življenja.« po državi ter iskali mesto, kamor bi namestili otroke. V Laškem so že bili primerni prostori za izvajanje rehabilitacije, predvsem pa je bilo pomembno, da se je do tja dalo priti z vlakom. Iz Maribora v Laško je na primer bolnike enkrat tedensko peljal poseben vagon. Leta po vojni najverjetneje niso bila rožnata, kar se tiče vlaganj v opremo, brez katere si težko predstavljamo zdravljenje. Kako so se znašli v Laškem? Velik pomen za razvoj medicinske rehabilitacije je imel dr. Marjan Barle, prvi fiziater v takratni Jugoslaviji. Ni bil le dober diagnostik, ampak predvsem inovator. V povojnih časih, ko ni bilo veliko opreme, predvsem ne naprav, jih je veliko sam narisal, vzdrževalci v Laškem pa so jih sami izdelali. Kar nekaj teh naprav je še ohranjenih, nekateri njegovi pripomočki pa so danes v posodobljeni obliki še vedno v uporabi. Je bolj kot v turizmu razvoj videl v zdravilišču? Leta 1976 je bil odprt hotel Vrelec z novim bazenom. Zahteva dr. Barleta je bila, da se kopališče ne bi razvilo v turistični center, tudi oprema je bila bolj primerna bolnici kot hotelu, v sobah so bile kovinske postelje. Bazen ni bil dolg 25 metrov, ampak meter manj, kar pomeni, da ni bil namenjen športu, ampak le medicinski rehabilitaciji. Zdravilišče je nekaj časa sodelovalo z vsemi slovenskimi bolnišnicami, v Laško so prihajali strokovnjaki najrazličnejših medicinskih strok, po osamosvojitveni vojni pa se je blagajna zavarovalnice močno izpraznila. Obseg, ki je bil prej vezan na zdravstvene storitve, je zelo padel in treba je bilo razmišljati o novih pogojih poslovanja. Takrat ste tudi že sami sodelovali pri upravljanju. Kako ste takrat zastavili pot zdravilišča? Če smo ga želeli odpreti trgu, smo morali dodati nove storitve. Začeli smo se spogledovati z wellnesom, ki smo ga takrat imenovali storitve za zdravje in dobro počutje. Potrebna je bila tudi celovita obnova prostorov. Zdraviliški dom je imel pred obnovo v celem nadstropju le eno kopalnico. Iz prostorov, ki so bili vsi pobarvani z oljno barvo, smo naredili hotel, ki je ustrezal standardom štirih zvezdic. Dobre prakse smo spoznavali v sosednjih državah in še dlje in jih uspešno uvajali v zdravilišče ter sledili vsem najsodobnejšim področjem. Še pomembnejša od obnove prostorov je bila sprememba miselnosti. Ljudem je bilo treba povedati, da smo tukaj zaradi njih. Takrat se je povečal tudi obseg tujih gostov. Lokalno okolje se najverjetneje ni vedno strinjalo s smerjo, v katero se je razvijalo zdravilišče. Kakšni so bili pogledi domačinov? Laščani so vedno živeli z zdraviliščem. Seveda spremembe niso šle mimo njih. Sprva so bile pripombe, ker se nismo takoj odprli trgu in ker k nam niso prihajali tujci. Ko smo se začeli odpirati in začeli prenavljati, je bilo nekatere strah, da bo zdravilišče preveliko, da ne bo imelo dovolj gostov. Nekatere so motili invalidi, pa bi imeli turiste, druge so naenkrat motili turisti, pa bi imeli drugačne goste. Danes je sodelovanje mnogo boljše. Tudi občina je prisluhnila razvoju zdravilišča in ga pri tem podpira. Velika prednost je, da so Laščam ves čas živeli z ljudmi, ki imajo posebne potrebe, jih sprejemali, zato se v občini dobro počutijo. Ne le da njihovim potrebam ustreza zdravilišče, tudi občina je invalidom prijazna. Se pa tudi turistično informacijski center in manjši turistični ponudniki trudijo za razvoj aktivnosti, ki k njim privabljajo goste Thermane. TINA VENGUST Foto: TV 30 REPORTAŽA I . IV i / 9 •I IZ/4 k Prvotni člani skupine Tabu so bili pevka Nina Vodopivec, bobnar Primož Štorman, kitarist Tomaž Trop, bas kitarist Iztok Melanšek, kitarist Marjan Pader in klaviaturist Sandi Trojner. V takšni zasedbi je skupina izdala prve tri albume. Od leta 2006 Tabu sestavljajo Primož Štorman, Tomaž Trop, Iztok Melanšek ter dva nova člana, klaviturist Aleš Beriša in pevka Tina Marinšek. uspešno ali celo še bolj kot Z - m g ■ ^ ■ ■ dotedanje, so ustanovni člani ^NH I mf^k UM ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ^^ spoznali, ko je Marinškova v glasbo rušijo tabuje m = ^r ^r znova vračajo, zapela Metulja. Ko sta vzletela metulja, kot se ^^P IA ^^^ ■ ^^ H spominjajo v muzikalu, je bilo BlJ III ^^k I ^^ M. I Ä vse lažje. Če se je na začetku ^ ■ ■ ■ ^ ■ ^ zdelo, da bo le težko kos do- taknjenemu ustvarjanju Vodo- Skupina Tabu z avtobiografskim muzikalom obeležuje obletnico delovanja pivčeve, se je kmalu izkazalo> da se tudi v njej skriva dovolj karizme, s katero poleg petja vedno znova očara občinstvo. Nase je nenazadnje opozorila tudi kot žirantka v televizijski oddaji Misija Evrovizija, kot skupina pa so se pred televizij skimi zasloni v novem obdobju ustvarjanja znašli na Emi, kjer so se za preboj na evropski oder potegovali s skladbo Moje luči. Na viktorja Se čakajo Skupina je nastala, ko so bili člani še mladi fantje, danes je večina poročenih. In prav ti osrednji življenjski dogodki so botrovali temu, da so Tabujevci v bero uspešnic dodali še nekaj novih. Skladba Pesem in dotik je tako na primer nastala kot poročno darilo. Napisali so jo, ko se je poročil Primož Štorman. Iztok Melanšek je ženo za poročno darilo presenetil s skladbo Poljubljena. Kot se za obe veliki uspešnici spodobi, nista manjkali niti v muzikalu, kjer se je z njima končal tudi prvi, akustičen del koncerta. Z vrsto hitov, ki so jih Tabujevci v petnajstletnem obdobju ustvarjanja predstavili občinstvu, se jim je kar štirikrat uspelo uvrstiti med nominirance za viktorja, a domov ga jim do zdaj še ni uspelo odnesti. Kot so v glasbeni predstavi nakazali, verjamejo, da jim bo tudi to nekoč in nekje uspelo, ko so zapeli skladbo Nekoč, nekje. Njihovo zvesto občinstvo, ki ga sestavljajo tako najstniki kot nekoliko starejši, v to zagotovo ne dvomijo. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Glasbena skupina Tabu je prejšnji četrtek v Celjskem domu v okviru prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu uprizorila avtobiografski muzikal z naslovom Odprto, ki ga je sicer premierno predstavila aprila v Ljubljani. Največje uspešnice je prepletla z zabavnimi in s humornimi gledališkimi vložki, ki so kronološko predstavljali vsa leta njenega dosedanjega ustvarjanja, obenem pa je z njimi napovedovala vsako naslednjo skladbo. Člani skupine Tabu so z glasbeno-gledališko poslastico dokazali, da niso samo odlični glasbeniki in pisci besedil, temveč tudi prepričljivi igralci. Z gledališkimi prizori, ki so prikazovali različna obdobja njihovega ustvarjanja in zanimivosti, so se sprehodili skozi vso dosedanjo glasbeno pot. Scenarist in režiser predstave Marko Vezovišek si je koncert zamislil v obliki vaje, na kateri člani zasedbe v sproščenem pogovoru obujajo spomine. Pri tem jim pomaga Tabujeva skrinja zaveze, iz katere pevka Tina Marinšek vleče predmete, ki se tako ali drugače navezujejo na člane skupine. Bilo je Divje Že s prvo skladbo Divje, ki je bila tudi ena njihovih prvih večjih uspešnic, so glasbeniki nakazali, kakšna je bila njihova dosedanja pot. Skupina je nastala maja 1998, ko se je na pobudo Primoža Štormana združilo nekaj lokalnih »ben-dov« iz okolice Celja, njen osrednji obraz pa je postala pevka Nina Vodopivec, ki je dajala energijo skupini prvih šest let. Iz vrste predlogov, kako naj bi se imenovala na novo oblikovana zasedba, so si naposled izbrali ime, s katerim so želeli rušiti vse nepotrebne tabuje. Že dve leti po oblikovanju skupine jim je uspelo podpisati pogodbo z založbo Menart in izdati prvenec z naslovom Tabu, na katerem je bila vrsta uspešnic, kot so Tabu, Dobra vila, Lahko sem srce, s katerimi se jim je uspelo zavihteti na vrh slovenskih glasbenih lestvic. Ni presenetljivo, da so v muzikalu kot drugo pesem v akustični preobleki, kot so bile Kitarist Tomaž Trop je eden od treh ustanovnih članov skupine, ki v njej vztraja še danes. Ob predmetih, ki jih Tina naškla v skrinji, so člani obujali spomine na dosedanje glasbeno ustvarjanje. Tina Marinšek je pred osmimi leti nasledila dotedanjo pevko Nino Vodopivec. V muzikalu Odprto, ki smo si ga v Celju lahko ogledali v sklo- Bas kitarist Iztok Melanšek je avtor besedila pu prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu, je številnih Tabujevih uspešnic. V zadnjih letih Marinškova brskala po Tabujevi skrinji zaveze. besedila piše tudi pevka Tina Marinšek. sicer »zapakirane« vse skladbe v prvem delu avtobiografskega koncerta, številno občinstvo navdušili prav s skladbo Tabu. V glasbeni predstavi so prav tako razkrili, kaj imajo skupnega s krščanstvom in z islamom. S svetovnima religijama jih povezuje Mostar, kjer so do zdaj posneli že nekaj zgoščenk in kjer se z Neretvo, kot so v četrtek napovedali naslednjo uspešnico, ki so jo zaigrali, vedno znova izlijejo v Jadranski »ocean«. Prvo dobro vilo nadomestila druga Večino besedil za skladbe s prvih dveh zgoščenk je napisal nekdanji član Marjan Pader, pod vrsto uspešnic - med drugim tudi pod Dobro vilo in Angela - pa se je podpisal tudi Iztok Melanšek. Prelomno za Tabujevce je bilo leto 2006, ko sta skupino zapustila dotedanja dobra vila, vokalistka Nina Vodopivec - zaradi težav z glasilkami - in Marjan Pader. Fantje se še danes spominjajo zadnjega koncerta z Vodopiv-čevo, ki je bil v ljubljanskem BTC. Pred njimi je bilo vprašanje, kako naprej. Ni jim preostalo drugega, kot da razpišejo avdicijo, na katero se je prijavilo kar 150 kandidatk za Ninino naslednico, ki je s svojo energijo in z odprtostjo postavila visoke standarde. Izbrali so dotedanjo »back« vokalistko Tino Marinšek. V tem času se je skupini pridružil tudi klaviaturist Aleš Beri-ša. Da bo novo obdobje glasbenega ustvarjanja vsaj tako REPORTAŽA 31 So vam že potrkali na vrata? Letno zborovanje več kot dva tisoč Jehovovih prič - Kdo so in v kaj verujejo? - Niso v političnih strankah, ne služijo vojske in ne želijo sprejemati transfuzije »Naj pride tvoje kraliestv »Zame je to način življenja,« pravi o svoji pripadnosti Jehovovim pričam starešina Otmar Sagmeister. Jehovove priče so bili že njegovi starši, sam je bil krščen, ko je bil star 23 let. Med študijem fizike v Ljubljani se je začel resneje ukvarjati z vprašanjem vere nasploh, z branjem Biblije in obiskovanjem shodov Jehovovih prič. »Moje celotno življenje in udejstvovanje je podrejeno verski dejavnosti,« je zadovoljen Otmar Sagmeister. (MATEJ Otmar Sagmeister je starešina ene od dveh celjskih občin Jehovovih prič. Krščenca potopijo v vodo. Na letnem zborovanju slovenskih Jehovovih prič, ki je bilo v Celju, so krstili trinajst novih vernikov. Po opravljenem krstu na celjskem Golovcu Oznanjevanje. Pred nekaj meseci so Jehovove priče nabavile voziček za nudenje verske literature, ki ga postavljajo na celjski železniški postaji. V Celju je bilo pretekli konec tedna množično srečanje Jehovovih prič, ki jih v najširši javnosti najbolj poznajo kot »jehovce«. Na letnem zborovanju je bilo zbranih več kot dva tisoč udeležencev iz vse Slovenije, na novo so krstili trinajst vernikov. Kaj je pravzaprav skupnost Jeho-vovih prič, ki deluje v Celju in okolici že od tridesetih let prejšnjega stoletja? Na tridnevnem območnem zborovanju, ki je bilo v dvorani na Golovcu, se je zvrstilo okoli petdeset različnih govorov. Glavno vodilo zborovanja je bilo: Iščite najprej božje kralje-vstvo! V petek so zbrani poslušali govore na temo, kaj sodi v življenju na drugo mesto, saj je za Jehovove priče na prvem mestu božje kraljestvo in šele za njim vse ostalo. V soboto so govorili o tem, da božjega kraljestva ne podedujejo neči-stniki, malikovalci, pohlepneži in sramotilci, med nedeljskimi temami je bil svet brez satana. Udeleženci so si ogledali igrane dramske prizore, med drugim zbrano družino, kako preučuje Sveto pismo. »Vsa naša zborovanja, zbori in shodi imajo za namen človekovo duhovno izgradnjo in slavljenje Boga. Sveto pismo pravi: V zborih bom slavil Boga. In nenazadnje, to je tudi druženje med soverniki,« je po zborovanju povedal Otmar Sagmaister iz Celja, ki je bil član zborovalnega odbora. Slovenske Jehovove priče imajo vsako leto tri večja zborovanja: območno zborovanje v Celju je bilo za celotno Slovenijo, imajo še dva enodnevna zbora, in sicer za dva različna dela Slovenije. Eden od njiju je prav tako v Celju, drugi ponavadi v Medvodah. »Kraljevstvene« dvorane Kdo so Jehovove priče, ki so se dolgo imenovale Jehove priče, vse dokler niso temu imenu začeli nasprotovati slovenisti. V Celju se je prva skupina zbrala v obdobju med svetovnima vojnama, prva verska občina Jehovovih prič je nastala približno desetletje po drugi svetovni vojni. Prva »kraljevstvena« dvorana, kot pravijo Jehovove priče svojim bogoslužnim prostorom, je bila v Ipavčevi ulici v Celju, nato več kot tri desetletja na Teharski cesti. Ob prelomu tisočletja so se preselili v nove prostore na Bežigrajski cesti, blizu Citycentra, kjer je bila nekoč tovarna Lik Savinja. Jehovove priče nimajo župnij, imajo tako imenovane občine. V prostorih na Bežigrajski cesti imata sedež dve njihovi občini, to sta Celje vzhod in Celje zahod. V vsaki od njiju je zbranih po približno sedemdeset vernikov, segata vse do Sotle, Trojan, Logarske doline in Vitanja. »Ena sama skupina je bila prevelika, bila je manjša možnost sodelo- vanja v programu,« pojasnjuje ločitev na dve občini Sagmeister, ki je eden od starešin verske občine Celje zahod. Vsako versko občino po svetu vodi starešinstvo, njegove starešine so med seboj enakovredni. Na našem območju deluje še ena občina, v Velenju, ki se je pred dvema letoma preselila v lepo novo dvorano v Vinski Gori. Ta obsega Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino. Za razliko od večinskih katoličanov imajo Jehovove priče shode, ki so v Celju vsak dan od srede do nedelje, ki zanje nimajo nobenega posebnega verskega pomena. Shodi trajajo približno dve uri, med njimi predvsem preučujejo Biblijo na osnovi vnaprej določene teme. Ob nedeljah imajo javni govor na neko določeno temo in še enourno razpravo na drugo temo. Tako so v zadnjem času razpravljali o dobri novici v nasilnem svetu, kako zlo premagati z dobrim in podobno. Krsti novih Jehovovih prič so le med tremi velikimi slovenskimi zbori. Namesto župnika starešinstvo »Častimo boga Jehova, ki je v Svetem pismu omenjen več kot sedemtisočkrat. Na Jezusa Kristusa gledamo kot na božjega sina, odrešenika človeštva in kralja božjega kraljestva,« pojasnjuje Sagmeister. Obhajila in birme nimajo, zanje zadostuje poroka, ki je sklenjena pred državnim organom. Zunajzakonske skupnosti niso dovoljene. Govorice posameznikov o spolnem razvratu med verskimi srečanji Jehovovih prič so seveda brez vsake osnove. In kdo je sploh lahko starešina? »Starešina mora ustrezati svetopisemskim zahtevam,« pravi Sagmeister in omenja, da mora biti mož brez graje, z urejenim življenjem. Šola ni pogoj, posvečenih duhovnikov ni. Starešina Sagmeister je študiral fiziko, nato je več kot tri desetletja delal na področju računalništva. Občino Jehovovih prič torej vodi starešinstvo, nad njim bdi podružnični odbor za vso Slovenijo, ki ima sedež v Kamniku. Podružnični odbor je odgovoren vodstvenemu organu za ves svet, ki ima sedež v New Yorku. Od vrat do vrat Jehovove priče so najbolj znane po svojem neposrednem oznanjevanju svojega verovanja, tudi od vrat do vrat. »Oznanjevanje je obveza vsake Jehovove priče. Nema priča nič ne pove,« pojasnjuje njihov nauk starešina Sagmeister. Pri oznanjevanju, ki je med obveznimi nalogami Jehovovih prič, naletijo na različne ljudi. »Večina ljudi je prijaznih, mnogi so se pripravljeni pogovarjati, mnogi so prijazno odklonilni. Nestrpnih je zelo malo, vendar se najdejo,« ugotavlja starešina. V Celju imajo Jehovove priče že nekaj mesecev voziček z različno versko literaturo, ki ga postavijo na železniški postaji. V bližini, vendar nekoliko odmaknjena, sta ponavadi dva oznanjeval-ca, ki mimoidočih neposredno ne nagovarjata. Marsikaj je drugače Njihovi verniki niso člani nobene politične stranke, niso zaposleni v vojski ali službah, kjer morajo uporabljati orožje. Tako vojaškega roka ne služijo, kar je bilo za posameznike v prejšnjem političnem sistemu velika težava, saj so se zato številni znašli v zaporih, vse do Golega otoka. Prav tako odklanjajo transfuzijo. »Odklanjamo kakršnokoli zdravljenje s tujo krvjo oziroma z njenimi glavnimi sestavinami. Gre za svetopisemsko prepoved,« pravi starešina Sagmeister, ki je že približno dve desetletji član odbora za stike z bolnišnicami. Pomaga pri iskanju zdravnikov, ki so pripravljeni zdraviti Jehovove priče brez uporabe krvi. »Tudi v Sloveniji je kar nekaj zdravnikov, ki so pripravljeni upoštevati našo vest,« je zadovoljen. Jehovove priče prav tako ne smejo kaditi. BRANE JERANKO Foto: BJ in arhiv Jehovovih prič 32 REKREACIJA Krepitev uma in telesa Borilne veščine v zadnjem stoletju kot rekreacija Borilni športi so v zadnjem stoletju in pol bolj rekreacija, ne le sredstvo prevlade in obrambe. Za nekatere postanejo način življenja, ko ponotranjijo filozofijo krepitve uma in telesa z namenom zavedanja vsake točke svojega telesa in samoobvladovanja. Funkcionalni trening je osnova za moč in krepitev mišic, da ne pride do poškodb pri izvajanju borilnih športov. Vaje izvajamo z lastno težo, ker tako dosežemo večji nadzor nad telesom. »Pojem borilne veščine zajema različne vadbe telesa in duha, izvorov je mnogo, saj so borilne veščine povezane z razvojem človeških civilizacij in geografskih regij sveta, mnogo ljudstev pa je sprva razvilo svoje vrste borilnih veščin neodvisno od drugih ljudstev,« pojasnjuje Rok Planin-šek, licenciran vaditelj taekwondoja in skupinske vadbe. Pravi, da je funkcionalni trening dobra vadba za moč in krepitev mišic ter tako predpriprava na borilne športe. Spoznati samega sebe Raznolikost borilnih veščin je velika, vse pa imajo neke skupne poteze in principe. »Prvotni namen borilnih veščin je, da človek spozna samega sebe, se zaveda svojega telesa in ga zna nadzirati,« je prepričan Planinšek. Po njegovem mnenju je to eden najboljših načinov ohranjanja dobre telesne pripravljenosti in krepitve telesa in duha. Pri borilnih veščinah dela celo telo, vse mišice običajno obremenjujemo pri različnih udarcih, poskokih ali obratih, gibi pa izhajajo iz središča telesa. »Borilne veščine lahko delimo glede na to, ali uporabljamo pretežno roke (boks) ali se zanašamo bolj na noge (kapoeira), pri čemer obstajajo tudi takšne, pri katerih obremenjujemo roke in noge (taekwondo, kick boxing, karate),« pojasni Planinšek. JASMINA JAKOPIČ Foto: GrupA Udarec z roko Rok Planinšek primerja z izstrelitvijo puščice; bok rahlo zavrtimo nazaj, napnemo in izstrelimo roko naprej. Vrtenje boka poveča silo udarca. Lucija Zupanc, Vojnik »Pri funkcionalni vadbi in samoobrambi smo se naučili trikov, kako se braniti v kočljivi situaciji. Super, res. Ugotovila sem, da so pravilni prijemi pomembnejši od moči, ob pravem trenutku je treba pravilno odreagirati. Funkcionalna vadba s samoobrambo se mi zdi dobra oblika rekreacije, ki jo dopolnjujem s pohodni-štvom in z jogo.« Nevenka Jevšnik, Vojnik »Všeč mi je, ker imam rada rekreacijo, zato sem tu. Vsakodnevno se ukvarjam s športom; tečem, kolesarim, poleti tudi plavam. Na vadbi samoobrambe sem se veliko naučila, med drugim tudi to, kako se pravilno pade, da ni nepotrebnih poškodb, a tudi kako se zaščititi oziroma braniti pred napadalci. Če bom kdaj v neugodni situaciji in bom morala uporabiti samoobrambo, upam, da se bom spomnila tehnik, ki nam jih je trener pokazal.« Alenka Čatorič, Celje »Fino je, ker je funkcionalna vadba ugodna tudi za antistresno sprostitev, ugodno vpliva na zdravje. Pri rekreaciji človek naredi nekaj zase, kar je priporočljivo po sedečem položaju v službi. Na koncu vadbe sem bila prijetno utrujena. Naučila sem se različnih prijemov samoobrambe, kar lahko pride prav v praksi, mislim, da bi zdaj znala odreagirati v primeru napada. Praktično je bilo tudi to, da smo se naučili pasti, kar je koristno tudi pri drugih športih.« Robert Selanič, Celje »Funkcionalna vadba je super. Tehnike samoobrambe vedno prav pridejo tako za krepitev lastnega telesa kot tudi za morebitne nepredvidljive situacije v praksi. Na vadbi smo trenirali različne mišice in nabirali kondicijo. Na začetku sem bil nekoliko utrujen po rekreaciji, po enomesečni redni vadbi pa manj. Vadba je zame ob kolesarjenju in teku dobra popestritev.« AKCIJA / REKREACIJA 33 Ko ti neznanec ponudi streho nad glavo Več kot 1.400 kilometrov poti je že prevozila mlada kolesarka s Celjskega 28. junija se je na štiri tisoč kilometrov dolgo pot čez šest držav odpravila Anja Antolič, študentka prvega letnika podiplomskega študija španščine in pedagogike, ki nam je pred odhodom zaupala, da si želi spoznati nove ljudi, njihove običaje in dobiti nove prijatelje. Zaenkrat ji to tudi uspeva. Na poti je že tri tedne, pred njo je še vsaj 50 dni brez domače postelje. Prepotovala je Slovenijo, kjer ji je nekaj metrov družbo delal predsednik države Borut Pahor, prevozila sever Italije, kjer so jo popikali komarji, prečkala mejo z Monakom in prispela do Francije, kjer trenutno spoznava francoske sire v Marseillu in načrtuje pot proti Montpellieru. Prevozila je že približno 1.400 kilometrov, spoznala ogromno prijaznih ljudi in doživela mnogo zanimivih prigod. Hiša na kolesu Zadnjih 10 dni jo na poti, kjer temperature dosežejo tudi 40 stopinj Celzija, spremlja 66-letni kolesar Enzo, ki nima svojega stanovanja in vse svoje imetje prevaža s seboj na kolesu. 23-letna kolesarka iz Svetega Štefana večinoma spi v šotoru, ki ga postavi tam, kjer lahko spi kar zastonj, enkrat na teden pa si privošči kampiranje, da lahko opere svoja oblačila. Pretekli teden ji je prenočišče ponudil italijanski duhovnik Andrea, ki se mu je v družbi njegovih prijateljev pridružila še na večerji, kjer so jo razvajali z italijanskimi dobrotami, pripoveduje Antoličeva. »Uživali smo v klepetu v angleškem jeziku, kar je v Italiji prava redkost, in ob odlično pripravljeni italijanski hrani. Ko na koncu dneva poješ še odličen italijanski sladoled, veš, da so to tisti posebni trenutki, ki si jih je vredno zapomniti.« A pot jo vleče dalje, pripoveduje. Nočna vožnja po Italiji Ko je že mislila, da bolje ne more več biti, je prispela v italijansko mesto Piacenza blizu Milana. »Na ulici sredi malega mesteca sem potrpežljivo spraševala domačine za pravo smer, a nisem imela sreče, saj nihče ni znal angleško. Nato sem iznenada zaslišala stavek v angleščini. Zagledala sem človeka na kolesu, ki se je ponudil, da me spremlja do centra mesta in mi pokaže pravo pot. Med potjo sem izvedela, da je Hussam iz Palestine in da živi v »To je čar potovanja - spoznavanje novih ljudi, sklepanje novih prijateljstev in vedno znova soočanje z dejstvom, da krasne ljudi, ki jih spoznaš, vsak dan znova zapuščaš.« Italiji,« pripoveduje Antoličeva. Ko je slišal njeno zgodbo, ji je ves navdušen v trenutku ponudil streho nad glavo. Palestinski zajtrk in nigerijska večerja Spoznala je še njegovega prijatelja Samuela Petra iz Nigerije in se naenkrat znašla za mizo s popolnimi neznanci, ki so ji ponudili streho nad glavo in pripravili nigerijsko pojedino. »Večer se kar ni želel končati. Po večerji smo se, kot da še ni bilo dovolj kolesa, odpravili na nočno vožnjo in naleteli na festival z živo glasbo.« Hussam ji je povedal, da ima veliko srečo, saj je mesto po deseti uri ponavadi mrtvo. Ko se je zbudila, ji je Hussam že pripravljal palestinski zajtrk in skupaj s Petrom sta se ponudila, da ji pokažeta pot iz mesta. »Ker sem na poti večino časa sama, mi družba vedno pride prav. Očitno tudi onadva ne poznata kaj prida mesta, saj smo se kmalu izgubili in nas je na koncu v pravo smer usmerila policija,« pripoveduje. Po nekaj kilometrih sta ji pomahala v slovo, Antoličeva pa se je odpeljala novim dogodivščinam naproti. ANJA KOVAČIČ Foto: osebni arhiv Največja težava, s katero se spopada, je močan veter, ki jo ovira med kolesarjenjem, zato je že večkrat morala sestopiti s kolesa in ga pogosto tiščati v hrib. Osvežitev na celjskem bazenu Nasmešek ob željeni nagradi - vstopnici za bazen za zmagovalca v košarkarskem izzivu. Za vse željne zabave in nagrad je minulo soboto poskrbela animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje. Igre ob vodi in v njej ter športne aktivnosti so krajšale čas obiskovalcem celjskega letnega kopališča. Vmes se je našel čas za listanje Novega tednika, ki smo ga razdelili med obiskovalce. Letno kopališče ob Ljubljanski cesti v Celju obiskovalcem poleg osvežitve v bazenih in spuščanja po toboganih ponuja možnost igranja odbojke na mivki, košarke in vodne košarke. Obiščite ga in uživajte v počitnicah! NENA LUŽAR Foto: SHERPA Katera tehnika je boljša, da si najhitrejši na drči? Znate loviti ribe v bazenu? Mlada ribiča sta dokazala, da gre, le čas je določil zmagovalca. Ekipa, polna idej in energije: Robi Duplišak, Mitja Tatarevič, Tanja Seme, Saša Pukl in Nena Lužar. 34 REPORTAŽA Včasih na igrišču, danes s telefoni in z računalniki Goran Dragic upa, da bodo udeleženci nekoč skupaj zaigrali v slovenski reprezentanci Pod taktirko slovenskega asa lige NBA Gorana Dragica je 74 mladih košarkarjev iz vse Slovenije nedavno na Rogli pililo košarkarske prvine in se učilo tudi spoštovanja moralnih vrednot. Osnovnošolci, stari od šest do petnajst let, so dvakrat dnevno pridno trenirali in spoznali mnogo vrhunskih športnikov. Cilji kampa so bili spoznavanje novih prijateljev, druženje, učenje skupinskega dela in pridobivanje delovnih navad, ki so v življenju zelo pomembne. Ne glede na to, kakšen talent imaš, lahko z delom veliko dosežeš. »Tako je bilo tudi pri meni. Veliko sem treniral, se izobraževal, napredoval in na koncu mi je uspelo,« je v uspeh mladih košarkarjev prepričan idejni vodja. Na podlagi spoznavnega treninga so ustvarili šest skupin glede na predznanje. Tako so tudi mlajše uvrstili v skupine s starejšimi igralci, saj so imeli dovolj znanja, da so sledili najtežjim nalogam. Na ta način so želeli ustvariti okolje, kjer perspektivni športnik dobi pravo mero tistega, kar omogoča kakovosten napredek. Otroci potrebujejo vzgojo! Poleg Gorana Dragica je za otroke skrbelo še enajst trenerjev pomočnikov in šest vzgojiteljev. Ti so imeli z udeleženci največ dela, saj so imeli nadzor nad njimi ves dan, tudi takrat, ko niso bili na treningu, ko so jedli ali počivali. »Od bujenja do zajtrka, do pravočasnega prihoda na trening, tuširanja, dnevnih aktivnosti, povsod smo bili prisotni. Skrbeli smo, da med njimi ni prihajalo do navzkrižij in prerekanj,« pove vzgojitelj Gašper Predanič, ki je že 28 let vrhunski športnik in zato izpostavlja, da kamp ni bil namenjen samo treningom, temveč tudi vzgoji, ki je pri otrocih primanjkuje. »Online generacija pozablja na dogajanje okrog sebe. Korak, za katerega smo se odločili, da so otroci ves teden brez mobilnih telefonov, računalnikov in televizije, bo pripomogel k večji in boljši komunikaciji med njimi.« Naj odraščajo brez predsodkov Da je mladina dandanes preveč odvisna od mobilnih telefonov, je prepričan tudi Rašo Nesterovic, ki je kot eden od slovenskih vrhunskih športnikov obiskal osnovnošolce. »Ko sem bil star toliko kot oni, sem bil ves dan na igrišču. Že sam pogovor med njimi je čuden, saj navadno poteka preko SMS--sporočil in računalnikov.« Z njim so spoznavali slovensko in jugoslovansko zgodovino košarke, saj meni, da se morajo zavedati, da so se pri nas kalili tudi najboljši košarkarji na svetu in da je šport trenutno edina stvar v državah nekdanje Jugoslavije, kjer ni nestrpnosti. »Otroci nimajo predsodkov, zato jih je treba pravilno izobraziti,« je prepričan nekdanji košarkar. V družbi športnih zvezd Poleg Nesteroviča so košarkarje obiskali tudi Jure Košir, ki je v kamp pripeljal svojega sina, Marko Milič, slovenski skakalci in košarkarji invalidi, saj so otrokom želeli pokazati, s kakšnimi težavami in preprekami se morajo spopadati nekateri in koliko volje je treba, da prebrodijo te težave. Vodja kampa Vanja Černivec je dodala, da je del trenerske ekipe sicer nenačrtovano postal tudi Zoran Dragič, ki je svojega brata podpiral in mu pomagal pri izvedbi od prvega dne. »Gogi je moj vzornik« Po napornem dnevu in dveh treningih so se otroci zabavali z igrami, učili tujih jezikov in na okroglih mizah nadgrajevali svoje športno znanje. Na eni izmed njih so se pogovarjali o ligi NBA, kjer igra njihov vzornik, zaradi katerega se je večina tudi udeležila kampa. »Gogija sem gledal že na evropskem prvenstvu v košarki in sem prosil očeta, če me lahko vpiše v kamp,« je bil nad udeležbo navdušen enajstletni Jakob Zajc. Prav tako zaradi Gogija, kot ga kličejo otroci, in zaradi veselja do košarke je svoje spretnosti želel nadgraditi tudi devetletni Adam Jančar s Ponikve: »Res sem se veselil tega kampa, kjer sem se naučil že kar nekaj trikov, različnih načinov meta na koš, podaje in še nekaj uporabnih stvari.« »Mladim sem želel dati to, česar sam nisem imel« »Ko sem bil mlajši, sem z najboljšimi prijatelji košarko treniral v Iliriji, nikoli pa se nisem imel možnosti udeležiti takšnega kampa, zato sem to želel omogočiti mladim. Upam, da bodo s prijatelji, ki so jih spoznali v kampu, ohranili stike in se še naprej družili. Kdo ve, morda bodo kdaj skupaj zaigrali v slovenski reprezentanci,« je o svoji mladosti pripovedoval Dra-gič, medtem ko je Nesterovič mladim talentom položil na srce, da smo tako Slovenci kot ostali narodi nekdanje Jugoslavije že od nekdaj zelo talentirani za ekipne športe in da naj poskrbijo, da bo tako tudi ostalo. K temu bodo pripomogli tudi organizatorji kampa, ki želijo prihodnje leto ob odpravljenih letošnjih napakah najti prostor, kjer bodo lahko prihodnje košarkarske zvezdnike kalili v še večjem številu. ANJA KOVACIC Foto: AK »Slovenska klubska košarka je danes nekje pri dnu,« je prepričan Rašo Nesterovic. V reprezentanci se sicer finančni primanjkljaj ne čuti tako kot v klubih, kjer je stanje naravnost katastrofalno. A težav ne predstavljajo samo finance, meni, temveč večletna napačna politika klubov, ki jih vodijo ljudje brez ustreznih znanj. »Naše klube, tudi nogometne, vodijo nesposobni ljudje. Ne da bi kogar koli žalil, ampak samo v Sloveniji lahko avtoprevozniki, mesarji in zdravniki vodijo športne klube.« "Si* J Vsako jutro so po zajtrku otrokom nazorno predstavili vaje in tehnike, ki so jih nato izvajali tisti dan. £ m* t Rašo Nesterovic je otroke obiskal tudi na treningu, kjer sta jih z Go-ranom Dragicem naučila nekaj svojih trikov. Za kamp so prejeli 215 prijav, a zaradi namestitve več kot 74 udeležencev niso mogli sprejeti, zato so na zaključni piknik povabili vse, ki se niso mogli udeležiti kampa. Med trenerji, ki so bdeli nad udeleženci, so bili tudi glavni trener KK Grosuplje Dejan Mihevc, vodja pionirskih selekcij v KK Zlatorog Miha Cmer, član KK Grosuplje Marko Antonijevič, ki bi v prihodnosti rad postal trener, zato so mu v kampu ponudili prvo priložnost. Mladi košarkarski upi so imeli ves teden na steni vsak svojo kuverto s svojim imenom, v katero so odlagali vprašanja in sporočila Goranu Dragicu, ki je nanj tudi pridno odgovarjal, hkrati pa so prejemali tudi pohvale svojih trenerjev in vzgojiteljev. PODLISTKA 35 zgodbe iz kamre & ™ * \MV zamra www.kamra.si Stavbna dediščina mozirskega trga (13) V sklopu predstavitve stavbne dediščine mozirskega trga predstavljamo Goričarjevo-Pirkovičevo, Trogarjevo-Tribučevo in Pri-slanovo-Prajzovo hišo. Goričarjeva-Pirkovičeva hiša Je velika nadstropna hiša, katere zunanjost je rezultat adaptacije v 19. stoletju, notranjost pa nakazuje na nastanek v 17. stoletju. V hiši je bila ena najstarejših gostiln v Mozirju, ki je omenjena že leta 1571. Prvotni lastniki so se pisali Sivec. Še leta 1786 se v davčnem registru omenjajo kot lastniki Sivci. Dobrih 200 let je bila gostilna v njihovi lasti. Goričarjeva-Pirkovičeva hiša Po letu 1861 je lastnik gostilne postal Anton Goričar, ki je kupil hišo od Ane Pirkovič in nadaljeval gostilniško dejavnostjo. Bil je pobudnik tuj ske-ga turizma v Mozirju in je leta 1910 zgradil tudi prvo teniško igrišče pri Kopelcah, ki ga je njegov sin Matija Goričar temeljito prenovil in povečal leta 1932. Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Z dekretom 26. julija 1865 je bilo mesto poštnega odpravni- Trogarjeva-Tribučeva hiša ka oddano Antonu Goričarju. To je torej datum, ko je Mozirje dobilo prvi poštni urad, Anton Goričar pa je postal prvi poštni uradnik v Mozirju. Zato je gostilno preimenoval v gostilno Pri pošti. Leta 1898 je bil starosta tr-žanov Anton Goričar po prizadevanju okrajnega glavarja grofa Attemsa predlagan cesarju za odlikovanje. Prejel je zlati križec. Trogarjeva-Tribučeva hiša Nadstropna stavba je iz prve polovice 19. stoletja. Leta 1879 je bil nekaj časa v hiši sedež mozirske občine. Ima klasici- stično zunanjost in intaktni tloris. Proti koncu 19. stoletja je v hiši služboval farmacevt Emil Hontela, rojen na Moravskem, ki je leta 1892 umrl v Mozirju in je bil tam tudi pokopan. Žena deželnega glavarja Ju-lijusa von Attemsa, rojena baronica Marie von Post, je leta 1900 umrla v Trogarjevi hiši številka 25. Kasnejši lastnik Jože Trogar je bil posestnik in trgovec z usnjem. Prislanova-Prajzova hiša Je pritlična hiša s sedemo-sno ulično fasado in streho na čop. Na intaktni zunanjosti je klasicističen portal. Ohranjen je tloris s črno kuhinjo. Zgrajena je bila v 18. stoletju, do leta 1961 je bila v njej kovačija. Prislani so bili posestniki in kovači. ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje Prislanova-Prajzova hiša Celjski mestni gozd v Pečovniku (1) O gozdu z zgodovino, ki je dolga in stara, kot je mesto Z osamosvojitvijo Slovenije in s spremembo lastninskih odnosov, ki so ji sledili, je Mestna občina Celje spet postala lastnica mestnega gozda v Pečovniku. Večina Celjanov gozd verjetno pozna. Ne da bi se tega zavedali, se z njim seznanijo, ko se po jugozahodnem pobočju Grmade vzpenjajo proti Celjski koči. Temen strnjen smrekov gozd na nasprotnem pobočju pritegne pogled vsakega pohodnika. Tisti, ki pa gre na Celjsko kočo prek Vipote, celotno pot prehodi po mestnem gozdu. Če pri tem malce zaide ali se ozre za gobami, lahko naleti na zaraščen mejnik, s kakršnimi je celjska občina nekoč zelo dosledno označila in zavarovala svojo posest. O preteklosti gozda se v zadnjih desetletjih ni veliko govorilo niti vedelo. V prejšnjem stoletju smo Slovenci kar dvakrat začeli znova pisati zgodovino. Dogajanja minulih desetletij in stoletij so se praviloma izpuščala. Ko se briše preteklost, se zdi sedanjost svetlejša. Gozd kot zgodovinska dediščina mesta Celjski mestni gozd v Pečovniku ima zgodovino, ki je dolga in stara, kot je mesto. Kar se pomni, je bil del mestne posesti. Medtem ko so ostalo mestno posest drobili, prodajali in jo postopno zmanjševali, je ostal gozd v Pečovniku v veliki meri nespremenjen vsaj do konca preteklega tisočletja. ( E L I E Z dokupi se je v zadnjih stotih letih površinsko še povečal in zaokrožil. Z njim so se vse od srednjega veka ukvarjali številni župani, odbori in mestni sveti. Gozd je bil del mestne identitete in tradicije ter je v nekem smislu tudi zgodovinska dediščina mesta. Za koristi, ki jih je dajal, in za prestiž, ki je iz solastništva izhajal, so se skozi stoletja prepirali meščani in okoliški prebivalci. Z razvojem in večanjem mesta je njegov neposredni gospodarski pomen padal in se spreminjal. Kljub temu je mestna uprava skrbela za vzorno gospodarjenje in upravljanje z gozdom. Z urejenim gozdom so se vedno lahko postavili vzporedno s tedanjo gozdarsko stroko. V nekdanji Avstro-Ogrski je bila celjska mestna občina nekaj časa celo skupinska članica Štajerskega gozdarskega društva. Izbor in prireditev besedila: mag. Robert Hostnik. Vir: Dušan Košutnik. 2013. Celjski mestni gozd v Pečovniku. Zavod za gozdove Slovenije, 192 str. Konec 2. svetovne vojne je pomenil pri nas veliko prelomnico v pojmovanju skoraj vseh vrednot. Vse se je začelo znova, z novih izhodišč, brez upoštevanja preteklega. Tudi gozdarstvo ni bilo izjema. Mestni gozd v Pečovniku je prešel pod državno upravo. V obsežnem sklopu državnih gozdov je bil sicer primerno negovan in vzdrževan, vendar je izgubil svojo zgodovinsko is- tovetnost in namembnost, ki jo je imel kot poseben mestni gozd. Ob nalogah, ki jih je država v povojnem obdobju postavljala gozdarstvu, je bil poudarek zavestno prenesen na večje gozdne komplekse. Kljub temu je mestni gozd v Pečovniku v meni vedno vzbujal občutek spoštovanja in občudovanja. Lep, sklenjen gozd na pragu mesta je imel svoje korenine nekje v dobi Celjskih grofov. Posebnost je dolga tradicija upravljanja Mestni gozd v Pečovniku s površino približno 200 ha zavzema le skromen del slovenskega gozdnega prostora. Na tako omejenem prostoru ne moremo pričakovati posebnih in lastnih naravnih danosti ali izrazito svojevrstnega gospodarskega razvoja. Posebno mesto v zgodovini Celja pa tudi v zgodovini gozdarstva na Slovenskem si je mestni gozd pridobil zaradi svoje dolge tradicije in nekaterih uspelih ukrepov v gozdu. Druga mesta v Sloveniji so sicer tudi imela svoje gozdove, a so jih razdelila. Pozneje so zaradi zaščite okolja nekatera mesta gozdove zopet dokupila, vendar so bili to drugi gozdovi in o kakšni daljši tradiciji gospodarjenja z mestnimi gozdovi v takem primeru ni mogoče govoriti. Tudi sicer v širšem Panorama celjskega mestnega gozda v Pečovniku (Foto: arhiv Zavoda za gozdove Slovenije) evropskem prostoru ne naletimo pogosto na tako nepretrgano in nespremenjeno posest mestnega gozda, kot ji lahko v Celju sledimo od ustanovitve mesta do sedanjosti. Gospodarjenje z mestnim gozdom je bilo vedno odsev dobe in takratnih gospodarskih razmer. Včasih bukve in jelke, danes smreka Prve resnejše fitocenološke raziskave v mestnem gozdu v Pečovniku je leta 1956 opravil dr. Maks Wraber. V Pečovni-ku se je srečal z gozdom, ki je skoraj v celoti nastal antropo-geno. Bil je posledica močnih človekovih posegov. Iz redkih opisov gozda pred temi posegi, to je pred letom 1850, je mogoče razbrati, da so v Pečovniku prevladovale klimaksne gozdne združbe listavcev, ponekod z močno primešano jelko. Na lažje dostopnih mestih je bil gozd pretirano izsekan, na odročnih legah pa so bile za sestoje značilne visoke lesne zaloge. Od teh sestojev se ni do leta 1957 ohranilo skoraj ničesar. Pred dr. Wraberjem je bil le antropogen gozd, ki je zrasel v zadnjih stotih letih. Nastal je pod vplivom takratne teorije največje zemljiške rente, ki je sprožila plaz premene bukovih in mešanih gozdov v čiste smrekove kulture. Prihodnjič: Kako je Celje v srednjem veku pridobilo svoj gozd 36 POTOPIS demdesetih Piše: IGOR VERDEV Podoživljanje invazije v Normandiji Naš konvoj v Parizu na Place de la C Normandija 6. junija 1944. Začela se je največja invazija v zgodovini človeštva. Invazija, ki je v marsičem spremenila tok druge svetovne vojne. Zdaj, po sedemdesetih letih je tam mirno. Mirno in zelo svečano. Spoštljivo spokojno ... S prijatelji iz Kulturno zgodovinskega društva Triglav in Oldtimer cluba Škofljica smo se letos spet odpravili v Normandijo. Nekateri že tretjič. Tokrat smo s sabo povabili tudi člane Jeep kluba Veteran iz Murske Sobote. Vsega skupaj nas je bilo triindvajset, kasneje pa sta se nam pridružila še dva. Do Pariza smo poleteli, tam pa presedlali v vozila, ki smo jih do tja pripeljali na tovornjaku. Osem jeepov in dodge. Večina izdelanih med drugo svetovno vojno in lepo obnovljenih. Tudi poljsko kuhinjo smo pripeljali, lakote pač nismo hoteli tvegati ... Ogledali smo si Pariz. Posebno doživetje je, ko si lahko tako čudovito mesto ogledaš iz odprtega starodobnika. A tudi izziv, saj je takšen konvoj pripeljati skozi tako veliko mesto kar lep zalogaj. Pritegnili smo nemalo pogledov domačinov in turistov, ki jih v Parizu ne manjka. Marsikomu smo razširili obzorje, ko smo jim razložili, od kod smo. Nekateri so za Slovenijo slišali prvič. No, zdaj bodo že vedeli, kje je. Enako se je potem dogajalo na celotnem potovanju. Tudi fotografiranju ni bilo videti konca. Ta dan smo bili pač ena od pariških zanimivosti. Praznično vzdušje Po prihodu v Normandijo in po namestitvi v čudovito obnovljeni hiši iz osemnajstega stoletja se je začelo. Oblekli smo uniforme, kakršne so zavezniki uporabljali v času invazije, in raziskovanje Normandije se je začelo. Povsod, kjer smo se vozili in ustavili, smo bili lepo sprejeti. Pozdravljali so nas kot takrat osvoboditelje. Churchillov znameniti V je bil bolj pogost kot »bon jour«. Tako so pozdravljali vse, ki so bili v podobnih opravah kot mi. In ni nas bilo malo. Verjeli ali ne - na tisoče. Normandija je ponovno doživela invazijo. Vzdušje pa je bilo povsod praznično, resnično svečano. Francozi dobro vedo, kdo je zmagal in zakaj. Vedo, zakaj so padle njihove žrtve. Pred in med invazijo je namreč padlo nekaj deset tisoč Francozov, ki so bili civilne žrtve zavezniškega obstreljevanja. Nekatera mesta so bila dobesedno zravnana z zemljo ... Neme priče Kar se tiče vojaških grobišč, so neme priče človeške neumnosti. Dolge vrste grobov na ameriških, britanskih ali nemških pokopališčih opominjajo na trpljenje in smrt mladih vojakov. Povprečna starost je bila manj kot dvajset let. Nek poseben čustven naboj je mo- goče čutiti na teh poljih smrti. Mislim, da ni obiskovalca, ki ne bi bil prevzet nad pogledom na te dolge vrste grobov ... Človeška neumnost je res brezmejna. Ali bomo kdaj zmogli in se česa naučili na teh poljih smrti? Predvsem bi to morali storiti politiki, saj je vojna nadaljevanje neuspešne politike . Po odsekih takratne invazije Vsako mesto, pravzaprav vsaka vas ima večji ali manjši muzej. Ogledali smo si jih kar nekaj. Tako smo dobili še boljši občutek o tem, kaj se je v teh krajih dogajalo v času invazije. Tudi trgovinice s spominki so pravzaprav povsod. Številni turisti jih radi obiščejo in ne gredo prazni iz njih . Vsak dan smo prepotovali približno sto do dvesto kilometrov in tako obiskali vse odseke takratne invazije. Bilo jih je pet. Utah in Omaha sta bila ameriška, Gold in Sword britanska, med njima kanadski Juno. Resnično praznično vzdušje je vladalo na vseh odsekih. Povsod zastave, tudi majhne slovenske so bile vmes. Žalostni pa smo bili, ker v Ouistrehamu, kjer je bila osrednja slovesnost ob obletnici, uradne slovenske zastave nismo videli. Morda smo prav zato še bolj ponosno na svojih vozilih svetu predstavljali svojo in mnogim povedali, zastava katere države je. Nikoli več vojne Potovanje je bilo po svoje tudi naporno. K temu je pripomoglo normandijsko vreme, ki je precej spremenljivo. Sončno, že čez nekaj minut pa dežuje. A tudi to je del Normandije, tudi to je doživetje. Teh je bilo ogromno, vsa pa so bila pozitivna. Predvsem vzdušje je bilo nepopisno. Nobena fotografija ga ne more prikazati. To je treba doživeti. Čudovita normandijska pokrajina, nepregledna žitna polja, peščene plaže Atlantika, ki se počasi spuščajo ... Povsod pa neme priče morije izpred sedemdesetih let. Bunkerji, v nekaterih še stojijo zarjaveli topovi, tanki ... Težko si je predstavljati, da je bila to nekoč prava klav- nica. Nikoli več! Tudi veterani, ki smo jih srečevali, so o teh dogodkih govorili s ponosom, a s solzami v očeh. Bili so del nečesa velikega, čeprav so samo izpolnjevali ukaze, a veliko so tudi izgubili. Njihova mladost je bila ranjena na obalah Normandije, mnogi njihovi tovariši pa so tam ostali za vedno. Iz pripovedi preživelih je razbrati, da ne želijo nikoli več vojne. Da bi bilo res tako! Mnogo bi se dalo še napisati, a to so le suhe besede. Pojdite in doživite te čudovite kraje. Če vas poleg tega zanima še vojaška zgodovina, je to sanjska destinacija. Tudi v dneh, ki niso posvečeni obletnicam, je v Normandiji mirno, svečano, spokojno . Bunker pri Longues-sur-Mer Prikaz pomorskega desanta Navdušite nas s potopisom! i POTOPIS 37 Pred muzejem Dead Man's Corner Ameriško pokopališče v Colleville-sur-Mer 38 PODLISTEK / PISMA BRALCEV O dopustu KITAJSKI KOTIČEK CHINESE CORNER Aitik Knjigarna in antikvariat d.o.o. Kocbekova ulica 6, P.P. 325, 3000 CELJE Tel.:03 490 89 90, www.antika.si V O poti kogarkoli kamorkoli ne moreš pisati brez omembe stopinj. Vprašanja so: komu slediš, kako, zakaj. Morda so si dopuste v našem pomenu besede na Kitajskem nekoč privoščili le bogataši, cesarji v posebej načrtovanih parkih. Avanturistično potovanje je bilo predvsem prihranjeno ali za vojske ali za tiste, ki so zaradi vojn bežali drugam. Emigranti so »potovali« zaradi preživetja. Tudi moderni trendi bolj ali manj sledijo »stopinjam cesarjev«: prestižnih, uspešnih, bogatih. Mnogim podeželanom še zdaj ni jasno, zakaj bi se potovalo: zaslužek je edini dovolj velik razlog, da se ločiš od družine. Potovati zaradi »zabave« je nenavadno in četudi to zmoreš, ni nujno, da veš, kaj naj bi ta »zabava« obsega- Piše: Peter Zupanc la. Obenem so ljudje naravnost »vzgojeni« za to, da potujejo v skupinah - skoraj nihče noče potovati sam. Zapravljivi turisti Iz teh in drugih vzrokov so tisti Kitajci, ki si potovanja zmorejo privoščiti, malce napačno lahko opredeljeni kot »naravno rojeni kapitalistični turisti«. Sveži bogataši z družinami poleti potujejo po svetu. Pravzaprav so kitajski turisti največji zapravljivci na mednarodnih potovanjih. (In vračunajte v ta podatek še to, da vsaj v določenih primerih kitajski turisti ne morejo potovati brez zamrznjenega pologa na tekočem računu, ki menda lahko znaša tudi 10 tisoč evrov.) Mnogi gredo na pot zato, da se v trendovsko skon-struiranih pozah fotografirajo na slavnih krajih in jih pravzaprav nič drugega razen tega ne zanima. Lahko bi se reklo, da potujejo, da dokažejo, da so Podlistek z zgodbami s Kitajske pripravlja Polzelan Peter Zupanc, poznavalec filma, čigar prispevke lahko berete v prilogi TV-Okno, sicer pa je izdal dva romana in napisal oziroma sodeloval pri pisanju nekaj scenarijev. Drugi dom je pred leti našel v daljni vzhodni deželi. Njegove prispevke boste lahko brali vsak tretji četrtek v mesecu. dovolj bogati, da lahko potujejo. Če ostanejo doma, morda obiščejo kraje, kjer se je rojevala komunistična revolucija, morda ohranjena stara mesta, morda svete gore. Skupna lastnost vseh teh krajev je, da so varovani, ograjeni, »muzejski«, plačljivi. Ne morem se upreti misli o pomenu besede lepota: je mladost in belina, napredek, nekaj, kar izgradiš. Pomislite: že od trenda povitih stopal je bil ideal lepote določen vnaprej. Moral si se stlačiti vanj. Stopala so odšla, a odtisi so morda ostali. Vsi na poti Toda pozor, tista neverjetna kitajska migrantska dopusto-valna revolucija - ko gre velik odstotek delovnih prebivalcev dežele na dopust naenkrat -je še vedno s polno paro v zagonu. Obdobju potovanja, ki skupno traja 40 dni, se imenuje chunyun. V času chunyuna z različnimi transportnimi sredstvi potuje več kot 2 milijardi ljudi. Najpomembnejši je teden okoli preloma leta (veliko navadnih delavcev nima več kot teden dopusta). Chunyun je čas, ko se poveča število žepar-jev (ljudem manjka denarja za karte, ki jih začnejo kupovati že mesece vnaprej). Je tudi čas, ko šefi živijo v strahu, kajti delavci se morda, pijano srečni od snidenja z družino ter nezadovoljni z izkupički dela, ne vrnejo na delovno mesto. In je čas, ko se izkaže, koliko so med stalno uporabo plastičnih vrečk za bruhanje na dolgih zavitih poteh propadli generacijski mostovi med ljudmi, ki živijo v različno raz- vitih mestih v različnih delih države, obkoljeni z različnimi narečji. Moji študenti so mi ponavadi govorili takole: »O, ko smo doma, gledamo televizijo. Dolgčas nam je. V resnici nočemo domov, ampak moramo.« Izlet v Jingxi leta 2012 mi je prvič nakazal nov trend. Med potjo sem srečal srednješolki: »Njen sošolec naju je povabil, da prideva sem za eno noč. Njeni starši mislijo, da prijateljica spi pri meni, moji starši mislijo, da spim pri njih. Denarja nimava veliko, ampak prespali bova tako in tako zastonj - in jutri bova že nazaj.« Takšna kratka potovanja v ukradenem prostem času brez denarja in s pomočjo sošolcev so nekaj, kar daje slutiti na malce drugačne odtise stopal na zemljevidu izkušenj. Na kitajskih bankovcih so odtisi znamenitosti. Lahko torej tudi potujete tja, kjer je okolje videti kot na denarju. Na fotografiji so hribi Guilina v avtonomni pokrajini Guangxi. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prejeli smo Zakaj RTV-prispevek? Dolgo se že sprašujem, kako se znebiti še katere položnice, če je še kaj, kar brez potrebe plačujem. Sprašujem se, zakaj moram plačevati RTV-prispevek. Že sama beseda prispevek me nažira, saj imam občutek, da moram nekaj na silo plačati. Imam naročnino za TV-programe in internet, v kar so zajeti vsi slovenski programi, tako da ta denar za RTV dobesedno podarjam. SLO 1 pogledam redko, pa še takrat imam občutek, kot da so prisiljeni brati. Sploh niso sproščeni, samo razmišljajo, da bodo vse prav prebrali, da ne bo priletel kakšen bumerang. Dnevnik SLO 1 je strogo uraden, mislim, da vedno pod »strogim« pregledom besedil. RTV SLO - javni zavod? Pa kaj še, »politični zavod«. Ko se začnejo kakšne volitve, referendum in še kaj, so že na vrsti vojaški filmi in podobne verzije. Pa ti so že vsem živce nažrli. Še vedno nam hočejo »prati možgane«. Za veliko noč že vnaprej vem, kateri filmi bodo, za božič pa isto, Sam doma, vse verzije. Malo sem računala, koliko denarja se nabere, če je 700 tisoč prispevkov. Da te glava zaboli. Skoraj 9 milijonov mesečno krat dvanajst! Kam ta denar izhlapi? Glede na to, da država financira ali sofinancira že skoraj vse, je plačevanje tega prispevka popolnoma brez potrebe. Kolački se delijo že pri ostalih naročninah. Pa še kje. Za RTV bi bilo več kot dovolj 5 evrov in še to je veliko. So pa dobre oddaje, kjer sodeluješ preko telefona, in tako imajo stroške krite. Zelo sita sem tudi večnega »fehtanja«. Za ta namen bi morale biti posebne oddaje, bile bi bolj uspešne. Kam gre denar prispevkov? A so res vsi ti javni zavodi tako zelo požrešni? Ne mislite, da ne razumem, računajte sami! Vprašajte se, kaj in koliko gledate na TV! ZLATA VIDEC, Svetina Pohvale Nepozabno letovanje Proti koncu leta 2013 je turistična agencija Relax izdala katalog počitnic za leto 2014 in za akcijo Z Novim tednikom in Radiem Celje ter z Relaxom na počitnice na Korčulo. Kot že velikokrat smo se bralci in poslušalci množič- no odzvali, saj nas je bilo več kot za dva avtobusa. 20. junija, v petek zvečer, smo se odpeljali na Korču-lo. Malo je bilo zapletov, ker nas je Relax razdelil na več avtobusov. Kmalu pa je bilo vse pozabljeno, saj smo doživeli prijetno letovanje z našima animatorkama Simono Brglez in Neno Lužar ter z odlično vodičko Metko iz Relaxa. Naših sedem dni prijetnega letovanja je minilo, kot bi trenil. Imeli smo toliko iger in drugih dejavnosti, da je bil dan prehitro mimo. Večeri v baru so minili ob pesmi, veselju in karaokah ... Upava, da v imenu mnogih udeležencev lahko zapiševa iskreno zahvalo Neni in Simoni ter nepozabni Metki, ki so bile z nami nosilke enega najlepših letovanj z Relaxom. Torej iskrena hvala Novemu tedniku in Radiu Celje ter Relaxu za nepozaben dopust na lepem otoku Kor-čula. Hvala za odlično vodene izlete, ribji piknik in vse druge animacije. MARJAN in MARIJA TRŽAN, Štore Modri telefon Pogosto v ambulanto Poklical je bralec, ki ima bolno ženo. Zdravnik ji za- radi hudih bolečin redno piše recepte za protibole-činske tablete Lekadol, ki jih lahko zaužije po šest na dan. Bralca moti, ker zdravnik napiše recept za največ dve škatli lekadola, zato mora pogosto v ambulanto po novega. Sprašuje, zakaj ni možnosti, da bi žena prejela recept za več škatlic, torej za daljše obdobje. Strokovni vodja Zdravstvenega doma Celje, zdravnik Milan Rajtmajer, odgovarja: »Količina in odmerek predpisanih zdravil za terapijo kroničnih bolezni sta v pristojnosti izbranega osebnega zdravnika. Možen je predpis zdravil za obdobje treh mesecev ali predpis tako imenovanega letnega recepta. Dejstvo je, da je pri zdravljenju bolečine potreben pogostejši nadzor nad uspehom terapije, morebitnimi stranskimi učinki zdravila in interakcijami z ostalimi zdravili.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. PODLISTEK / BUKVARNA 39 Svetovna vojna 1914-1918 Patrick Süskind: Parfum Zgodba o morilcu Izkaznica o pripadnosti Gorskemu topniškemu polku Anton Czmyr, oficir Gorskega topniškega polka št. 11 avstro-ogrske vojske Anton Czmyr, rojen leta 1888 v Chodorovu v okraju Bibrka (Galicija), je bil vojni obveznik od leta 1909 in pripadnik topniške baterije št. 1 Gorskega topniškega polka št. 11. Polk je bil ustanovljen leta 1913 in je sodil v XI. armadno skupino vojaštva iz okraja Lvov. Štab in divizija havbic sta imela sedež v Sarajevu, topniška divizija pa v Foči. Poveljeval je polkovnik Ferdinand Wiedersperger von Wiedersperg Anton Czmyr se po prvi svetovni vojni se ni v več vrnil v rodno Galicijo, saj si je v Celju ustvaril družino. O tem in še o čem zanimivem iz njegovega vojaškega življenja bomo pisali prihodnjič. Prispevek: MIROSLAV ČMER, Osenca (Celje) Roman Parfum pisatelja Patricka Süskinda je eden tistih, ki te nikakor ne pušča neprizadetega. Roman je izšel leta 1985. Prodali so ga več kot v 20 milijonih izvodov in prevedli v 49 jezikov. Po njem je bil leta 2006 bil posnet tudi odmeven film. Sama si filma nisem ogledala, a sem si na knjižnem sejmu v Ljubljani kupila žepno izdajo tega romana. Glavni junak, tragična figura tega romana, je Jean--Baptiste Grenouille, človek brez lastnega vonja, a z izredno občutljivim vohom. Rodi se na zelo vroč dan pri ribiški lopi materi, ki je malo pred porodom še trebila luske z rib. Avtor opisuje ogabne okoliščine njegovega rojstva, neznosen smrad po razpadajočih ribah, ki se širi vzdolž reke. Mati, če lahko tako rečemo osebi, ki si je samo želela, da bi ponovno rodila mrtvega otroka, je tudi tokrat rodila kar pod mesarsko mizo. Toda otrok O avtorju: Patrick Süskind se je rodil leta 1949 v vasici Holzhausen na Bavarskem. Študiral je srednjeveško in sodobno zgodovino. Študija ni dokončal. Je tudi pisec kratkih zgodb in novel. Znan je tudi kot scenarist. Skoraj nikoli ne daje intervjujev, tudi v javnosti zelo redko nastopa, odklonil pa je tudi številna odlikovanja za književnost. preživi. Po uradni dolžnosti ga predajo dojilji, mater pa zaprejo. Nobena dojilja ga noče obdržati več kot teden, saj je nekako »čuden«. Otrok namreč ne oddaja nobenega vonja. Grenouille tako pristane pri madame Gaillard, vodji sirotišnice. Drugi otroci ga ne sprejmejo medse, poskusijo ga celo umoriti. V najstniških letih ga madame Gaillard napodi, saj zanj ne dobiva več denarja. Deček Jean-Baptiste začne delati pri lastniku strojarne kož. Čeprav je delo zelo nevarno, mu uspe preživeti. Odraste v krepkega, vendar »pokveče-nega« fanta. Ko odide v Pariz, naleti na čudovito dekle z najfinejšim vonjem, ki ga je kdaj zaznal. Grenouille dekle ubije, z njeno smrtjo pa izgine tudi njen vonj. Njegov cilj postane oživitev tega vonja. Zaradi neizmernega talenta prepoznavanja vonjev se zaposli pri izdelovalcev parfumov Baldiniju. Pri njem se nauči različnih tehnik pridobivanja esenc. Ugotovi tudi, da živih bitij ni mogoče pretvoriti v čisto esenco. Ko spozna, da sam ne proizvaja nikakršnega vonja in da se ga zaradi tega ljudje zelo bojijo oziroma se ga izogibajo, ga to zelo potre. Odloči se, da bo napravil parfum, ki se mu ne bo mogel nihče upreti. Kmalu začne pobijati dekleta. Za popoln vonj mu manjka samo še eno dekle, to je prelepa Laura, hči trgovca iz Grassa. Seveda ubije tudi njo. S tem dobi svoj čudežni parfum. Ko ga vojaki najdejo in odpeljejo v zapor, ima Grenouille v žepu stekleničko s parfumom ... Parfum je zgodba o morilcu, s katerim se bralec lahko poistoveti. Lahko ga razume. Okoliščine, v katerih se je rodil, drugačnost, zaradi katere ga zavračajo . Vse to vzbuja neko sočutje do tega nesrečnega človeka. Grenouille, ki nikoli ni občutil ljubezni, prijaznosti in dobrote, si želi le, da bi ga imeli radi, da bi bil vsaj enkrat ljubljen. Kar mu na koncu tudi uspe ... Vendar je vse zaman, samega sebe še vedno ne more vonjati. Njegov konec je tako še bolj tragičen kot njegov začetek. JERICA POTOČNIK ALIA ALTA Skladi d.d. Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje J^ ILIRI! Infond KD Skladi družba za upravljanje, d.o.o. Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d. Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si *Tržno sporočilo. Družba ATKA - PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip G, Ljubljana. Več informacij na http://www.alta.si/disclaimer. Anton Czmyr Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si VSAK ČETRTEK ZßS.I I 95.9 I MHz 100.3 I 90.G MHz 40 BRALCI POROČEVALCI Vaščani Dobja pri Lesičnem dočakali asfalt Binkoštno nedeljo si bodo predvsem v vaški skupnosti Dobje pri Lesičnem zapomnili kot zgodovinski dan. Kar v resnici tudi je, saj so po več desetletnem prizadevanju tako krajanov kot Krajevne skupnosti Prevorje ter Občine Šentjur dočakali as- faltno prevleko državne ceste Lesično-Gračnica. Življenje krajanov je bilo ob tej cesti nevzdržno, predvsem ob suhem vremenu, ko so se prašni delci kadili celo skozi okna njihovih domov in med drugim onesnaževali tudi poljske pridelke. Večletna prizadevanja so končno obrodila sadove in tako je cesta dobila asfaltno prevleko, dolgo približno 1.100 metrov. Vrednost projekta znaša 190 tisoč evrov. Predsednik KS Prevorje Damjan Maček je izrazil veliko veselje, da se je s skupnimi močmi v kraju in občini omenjena problematika uredila, kar bo pripomoglo k boljšemu in h kvalitetnejšemu življenju v kraju in varnosti prometa na cesti. V imenu vseh se zahvaljuje upravljalcu ceste Direkciji RS za ceste in Občini Šentjur z Markom Diacijem, ki je nudil podporo za omenjeni projekt. MAJDA REZEC Mednarodni piknik navijačev FC Barcelona V soboto, 14. junija, je bil Žalec obarvan v modro--rdeče barve, saj je Društvo navijačev FC Barcelona Slovenija - Penya Blaugrana Eslovena Triglav v tamkajšnjem športnem centru priredilo mednarodno srečanje navijačev tega katalonskega nogometnega velikana. Srečanje je bilo posebno iz številnih razlogov. Prvotno je šlo za prvo tovrstno mednarodno srečanje na tem območju, ki se ga je poleg velikega števila simpatizerjev FC Barcelona z vseh koncev Slovenije udeležilo tudi kar nekaj tujih predstavnikov. Tako se je piknika udeležil predsednik belgijske »pen-ye« Toni Freire, ki je obenem tudi predsednik Federacije World (sektor 30), v kateri so združene vse svetovne »penye« (uradna društva navijačev FC Barcelona) izven Španije. Piknik je popestrilo tudi približno 40 članov slovaške Penye dels Alts Tatras, ki so bili ne le zabavna in zanimiva druščina, temveč tudi svojevrstna atrakcija povsod, kjer so se pojavili. Pripeljali so se namreč z avtobusom, ki je bil nekoč v lasti in uporabi prve ekipe FC Barcelona in zato v njihovih barvah. Z njim so se prevažali številni Barcini zvezdniki, kot npr. Messi, Puyol in ostali. Poleg mednarodnega druženja, zabavnega pikniko-vanja, srečelova s številnimi lepimi nagradami in turnirja nogometa na umetni travi navijači FC Barcelone tudi tokrat niso pozabili biti dobrodelni. Izkupiček od prodanih srečk srečelova so namreč namenili društvu Polžek iz Novega mesta, poleg tega pa so organizirali tudi zbiranje sredstev za pomoč poplavljenim območjem v Bosni in Hercegovini in Srbiji, pri čemer je bil od- ziv pri obeh akcijah več kot odličen. »Barcelonin dan« v Žalcu se je končal ob dobri glasbi in plesu ter z željo, da se takšno druženje Barcelo-ninih ambasadorjev, ki so več kot le navijači, čimprej zopet ponovi. DUŠKA KONDIČ Mesec uspehov Maj je bil za naše starejše gasilke PGD Štore mesec lepih uspehov. Na Teharju je bilo tekmovanje starejših gasilcev GŽ Celje, obenem pa za pokal pokojnega Alojza Obajdina. Že tu so se naša zlata dekleta odlično odrezala, saj so osvojila enkrat prvo mesto, za pokal Obajdina pa tretje mesto. Že oktobra lani so se na regijskem tekmovanju, ki je bilo v Zrečah, uvrstile med prve tri zmagovalne ekipe. Tako so se letos udeležile državnega tekmovanja za memorial Matevža Haceta, ki je bilo 24. maja v Ormožu. Tam je tekmovalo 44 ženskih ekip. Dosegle so četrto mesto, zmanjkale so jim samo tri točke, da bi lahko bile najmanj tretje ali celo druge. A kljub temu jim iskreno čestitamo za tako visok uspeh, kajti da jim je uspelo prehiteti kar štirideset ekip iz cele Slovenije, je zanje kot za celotno društvo PGD Štore velik ponos. Vsak prosti čas so izkoristile, da so vadile in pridno trenirale. Ne smemo pa pozabiti na njihovega mentorja Ivana Sto-jana, da se mu prav tako iskreno zahvalimo za njegov trud in skrb. Ko so se vesele vračale proti domu, jih je v gasilskem domu čakalo novo presenečenje. Tovariši gasilci so jih častno pričakali in se zanje potrudili, da so se lahko še naprej veselile pozno v noč. Za to prijetno presenečenje velja velika zahvala prejšnjemu poveljniku Božu Gajšku. Poskrbel je še za dodatno presenečenje, da sta jih Rudi Močnik in Ljubo Fijavž pričakala z zvoki harmonike in kitare. Obenem se zahvaljujemo tudi GZ Celje za poslano čestitko in za povrnitev stroškov prevoza. Našim veterankam želimo, da bi jim še dolgo služilo zdravje, da se bodo še večkrat vesele vračale domov in še naprej krasile naš gasilski dom z doseženimi pokali. DANICA MAČEK BRALCI POROČEVALCI 41 Večer spomina na pesnika Petdesetletnica konca šolanja Pred časom se je srečala druga generacija nekdanjih dijakov strojnega oddelka Srednje tehniške šole v Celju. V letu, ko praznuje šola (sedanji Šolski center Celje) 55-letnico, so ob celodnevnem druženju proslavili visok jubilej konca srednješolskega izobraževanja. Pred 50 leti je namreč 30 dijakov opravilo zaključni izpit oziroma maturo. Najprej so opravili jutranji sprehod skozi obnovljeno celjsko središče do sedanjega centra na Lavi. V šoli, ki je naslednica nekdanje tehniške šole, je nekdanje dijake sprejel ravnatelj šole za strojništvo, mehatroniko in medije Ludvik Aškerc s sodelavci in predstavil razvoj šolskega centra. Posebej so goste navdušile sodobne delavnice za praktični pouk, saj v času njihovega 4-letnega izobraževanja šola ni imela lastnih delavnic in laboratorijev, zato so dijaki opravljali prakso v tedanjih celjskih podjetjih (Emo, Ifa, Avto Celje ...) in v delavnicah industrijske šole IKŠ. Popoldne so si udeleženci srečanja pod strokovnim vodstvom ogledali še zanimivo razstavo Mesto pod mestom v pokrajinskem muzeju. Večernega srečanja v čudovitem okolju hotela Evropa se je udeležilo 17 nekdanjih dijakov. Prišli so kar trije od nekdanjih predavateljev: prof. Emil Kole-nik, ing. Rafael Bezovšek in ing. Ivan Repše. Potem ko so Ob 89-letnici rojstva avstrijskega pesnika in pisatelja Aloisa Hergoutha je Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora ob podpori Občine Šmarje pri Jelšah, območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti na čelu z Davidom Stupico in številnih sodelujočih pripravilo literarni večer spomina nanj v vaško gasilskem domu na Sladki Gori. Večer spomina na pesnika je ob polni dvorani sproščeno in poznavalsko povezovala Maja Ratej. Igor Habjan je prikazal njegov lik; z veliko kapo, s pumparicami in z nahrbtnikom, iz katerega je otrokom delil pomaranče, sladkorčke in koščke čokolade. Bral je tudi pesmi iz njegove zbirke Sladka Gora, ki je napisana v slovenščini. Da bi bilo doživetje branih pesmi celovito, jih je v nemškem jeziku brala Miroslava Vizjak. Častni govornik Jože Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah, je predstavil njegovo življenjsko zgodbo, saj je bil Hergouth leta 1991 imenovan za častnega občana takrat širše Občine Šmarje pri Jelšah. Osrednji del literarnega večera je bil zasnovan na treh domačinih: Jožetu Kokotu iz Slovenskih Konjic, Slavici Strniša, pesnikovi sosedi v otroštvu, in Jožetu Hrupu, bližnjemu sosedu, ki jih je skozi spomine na Lojza, tako so mu pravili po domače, vodila Maja Ratej. Njihove občutene pripovedi so marsikoga iz dvorane pritegnile k lastnim spominom na pesnika. Dvorana je tako rekoč dihala kot eno. Za kulturni del so poskrbeli otroški pevski zbor podružničnih šol Mestinje in Sladka Gora, moški pevski zbor Rožmarin in slad-kogorske ljudske pevke, ki so zapele Her-gouthovo pesem Trikrat na leto, upesnila jo je pokojna Štefka Majcen. Marija Šilec, vodja obeh zborov, je na violini in kitari spremljala branje pesmi. Občutno in spontano je večer spomina na pesnika zaključila Stanislava Ko-kot z avtorsko pesmijo, posvečeno njemu. Sledilo je druženje ob dobrotah tamkajšnjih gospodinj in obujanju spomina na Aloisa Hergoutha. POLONA BERCKO udeleženci s pomočjo video projekcije obudili spomin na 4-letno druženje v šoli in kasnejša srečanja, je vsak s sliko in z besedo predstavil svojo življenjsko pot. Bilo je mogoče slišati veliko zanimivih zgodb. Nekateri so se po šolanju preusmerili na povsem druga področja dela, spet drugi so našli delo in si ustvarili družine v tujini. Po večerji je sledilo druženje, prof. Kolenik pa je udeležence srečanja nagovoril z izbranimi besedami. Druženje se je nadaljevalo pozno v noč. Čeprav je srečanje ob 50-letnici mature bilo že 22. srečanje tega letnika nekdanjih sošolcev, so si obljubili, da se bodo vsak prvi četrtek v juniju še dobivali. MJ Igor Habjan je upodobil lik pesnika, ki je bil priljubljen med otroki. (Foto: Janko Cahon) nagradni razpis Setveni koledar Čas za presajanje je od 23. julija od 20. ure do 31. jija do 24. ure.- 17. ČE list 18. PE list do 20. ure 19. SO c vet do 10. ure, od 11. ure plod 20. NE plod 21. PO o d 7. ure korenina 22. TO korenina 23. SR korenina Mil Ce Pošljite fotografijo svojega ljubljenčka Zagotovo ste svojega hišnega ljubljenčka s fotoaparatom že kdaj ujeli v kakšni zabavni ali nenavadni situaciji. Če bi radi z bralci Novega tednika delili to svojo izkušnjo, nam pošljite fotografijo in napišite nekaj o tem, kdo je na njej in ob kateri priložnosti je nastala. V uredništvu jih bomo sprejemali vse poletje in objavljali v julijskih in avgustovih številkah časopisa ter na koncu nagradili tistega avtorja, ki bo s kuponi bralcev Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. zbral največ glasov. Nagrado bo prispevalo podjetje Ha-na-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi (www.hana-ana.si), ki ponuja hrano in pripomočke za hišne ljubljenčke. Pobrskajte torej po arhivu ali ustvarite nekaj povsem svežega! Izdelek (izberite enega) nam pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si (pri tem mora biti fotografija velika vsaj 300 kb). Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Luksi varuje novi dom Na naše povabilo k sodelovanju smo prejeli prvo fotografijo vašega ljubljenčka. Poslala nam jo je Marija Kračun iz Lesičnega, na njej pa je ujela malega Luksija, ki zvesto varuje prikolico na morju, kljub temu, da je vseskozi živel v stanovanju. »Všeč mu je ob morju, ne laja, ne cvili za nami, pred svojim začasnim domom počiva, kot da je tu od nekdaj. Resnično priden in prilagodljiv psiček je,« je Marija pohvalila zvestega čuvaja. Fotografiji je že pred časom nastala na dopustu v kampu Pineta. POJDI Z MENOJ 43 m. RELAX DIMM 11.9.-18.9.2014 ALL INCLUSIVE LIGHT: samopostrežni zajtrk (od 7. do 10. ure), samopostrežno kosilo (od 13. do 15. ure) in samopostrežno večerjo (od 19, do 21. ure} • neomejeno pijačo ob obrokih: pri zajtrku {kava, čaj, mleko in juice), pri kosilu in večerji (sokovi iz šankomata, točeno pivo, namizno vino) • uporabo igrišča za mini golf • koriščenje fitnesa v hotelu Horizont • brezžični dostop do interneta (območje recepcije in na zunanji terasi aperitiv bara -t WIR). PAKETNA CENA 369 EUR VKLJUČUJE: • prevoz z avtobusom turistične kategorije (hd, klima, video) z vključenimi cestninami in parkirninami • 7 x ALL INCLUSIVE LIGHT v 1/2 sobi TWC 8/T SAT TV • turistično takso • pijačo dobrodošlice • panoramsko vožnjo z ladjo in ribji piknik • 1 x voden sprehod v okolico • ogled mesta • organizacijo, izvedbo in vodenje POPUSTI: otroci do 12. leta na dodanem ležišču plačajo samo prevoz (23 EUR/osebo) Odrasla oseba na dodatnem ležišču 10%. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 50%. za klimatizirano sobo (1/2 TWC B/T SAT TV KL) 30 EUR poosebi, za posredovanje 15 EUR na prijavnico (voucher). 44 ZA ZDRAVJE Srčni infarkt: ukrepajte hitro, ampak res hitro Takojšnja zdravniška pomoč bistveno zmanjša umrljivost Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Pretekli teden smo v Novem tedniku pisali o srčnem popuščanju, že pred tem o nevarnosti strjevanja krvi. Zdravje je neprekinjen krog, v katerem so procesi v telesu tesno povezani. Če se kje kaj zatakne, nastane problem. Kot je na primer srčni infarkt. Na Celjskem ga letno doživi 500 oseb. Nevarno bolezensko stanje lahko doleti tudi osebo, ki na to niti najmanj ne pomisli. Do infarkta pride zaradi zamašitve ene od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je aterosklero-za. Kot je znano, je zanjo značilno kopičenje maščob v steni arterij. A to ne nastane od danes do jutri, gre za proces, ki traja od mladosti do starosti. Ravno zato je srčni infarkt nenapovedan in ga je nemogoče napovedati. Mnogi zaradi kopičenja maščob v žilah nimajo nikoli nikakršnih težav, a ko nastanejo, je stanje resno. Ob naporu so ljudje utrujeni, saj se žile lahko tako zožijo, da posledično organom primanjkuje kisika. Kadar so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti. To stanje zdravniki imenujejo angina pektoris. Ljudje z angino pektoris so sicer bolj v nevarnosti, da doživijo srčni infarkt, vendar pravila ni. Strela z jasnega Medtem ko angina pektoris nastaja postopoma, srčni infarkt udari kot strela z jasnega. »V dveh tretjinah primerov srčni infarkt nastane iz popolnoma nepomembne žilne obloge, ki ne povzroča nobenih težav. Nato pokrov maščobne obloge poči in nastane strdek, ki zamaši žilo. Nihče ne zna napovedati, kdaj in pri kom ter katera obloga bo počila in bo na njej nastal strdek,« razlaga predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. dr. Dragan Kovačič, dr. med., specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine. Strokovno povedano v predelu srca, v katerem krvni strdek prekine pretok ali dotok arterijske krvi, pride do pomanjkanja kisika Predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. dr. Dragan Kovačic, dr. med., specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine, drži v rokah poseben defibrilator, ki je do zdaj ob takojšnji zdravniški pomoči rešil že mnogo življenj. in hranljivih snovi ter do kopičenja presnovkov. Ta pojav v zdravstvu označujejo z besedo ishemija. Če je ta dovolj huda in dolgotrajna, srčna mišica odmre, kar pomeni srčni infarkt. V primeru infarkta je za bolnika izredno pomembno, da pride čim hitreje v bolnišnico. Pravočasen prihod v bolnišnico bistveno zmanjša umrljivost, celo na štiri odstotke. »Najbolj idealno je, da bolniku nudimo pomoč že v prvi uri od nastanka infarkta,« dodaja Kovačic. Čas šestih ur od prvih simptomov srčnega infarkta je še čas, ko človeku lahko kakovostno pomagajo, da ima zaradi tega čim manj posledic. Vsaka nadaljnja ura pomeni tveganje. Pravočasen kardiološki poseg pomeni, da zaprto srčno arterijo hitro odprejo in s tem preprečijo odmrtje večjega dela srčne mišice. Posledično zaradi tega srce bolje deluje, bolnik pa po odpustu iz bolnišnice živi dlje in bolj kakovostno. Kdaj je alarmantno stanje? »Kadar človek začuti globoko tiščočo bolečino v prsnem košu in ko se ta širi navzgor v čeljust ali celo v trebuh. Bolečina se širi tudi v roke, torej v obe, ne samo v levo. Ko se pojavijo ti znaki, mora človek takoj na urgenco. Največ smrti je zaradi tega, ker ljudje predolgo čakajo doma,« opozarja Kovačič. Medtem ko so velikokrat ravno tisti, ki nujno potrebujejo pomoč, najbolj potrpežljivi, se na urgenci - to je že splošno znano - znajdejo tudi tisti, ki se bolečin ustrašijo in panično odidejo k zdravni- ku, ki lahko ugotovi, da ne gre za nevarno stanje. Med tistimi, ki pridejo v bolnišnico prepozno, morali pa bi takoj, je največ starejših. Mnogi namreč živijo sami in se tudi težko odločijo, da bi poklicali zdravnika. Bolj podvrženi moški Napovedi, kdaj bo nastal srčni infarkt, torej ni, je pa mogoče opaziti, da se število infarktov poveča ob spremembi vremena, predvsem iz lepega v deževno vreme. Ali ob prvem snegu, saj kidanje oziroma čiščenje pomeni tudi nenaden napor. Znanstveno je na primer dokazano, da srčni infarkt bolj prizadene tiste, ki živijo ob cestah ali večjih prometnicah, kjer je več prašnih delcev. »Srčnim infarktom so bolj podvrženi moški, v primerjavi z ženskami do menopavze celo do petkrat več. Potem se situacija spremeni. Ženske namreč ščitijo estrogeni, po menopavzi pa so tudi one bolj dovzetne za nastanek infarkta,« razloži kardiolog. Kadar ženska doživi srčni infarkt, so nadaljnje napovedi po tem stanju nekoliko slabše kot pri moških. Je pa statistika v Sloveniji v zadnjih letih pokazala, da je pri moških umrljivost zaradi infarkta manjša od umrljivosti zaradi raka, pri ženskah pa še ne. Kot dodaja Kovačič, se v zadnjih letih kaže tudi povezava števila srčnih infarktov s posledicami gospodarske krize, saj k slabšemu zdravstvenemu stanju ljudi pripomore tudi stres. Tudi nekateri poklici naj bi predstavljali tveganje. Tako so srčnemu infarktu bolj nagnjeni na primer poklicni šoferji. Točnega vzroka, zakaj so ravno poklicni šoferji večja tarča za srčne infarkte ni mogoče najti. »Verjetno k temu pripomorejo tudi neredna ali nezdrava prehrana ter pomanjkanje redne aerobne aktivnosti, za katero enostavno zmanjka časa,« ugotavlja Kovačič. Prva pomoč Zdravniki opažajo, da je pri nudenju prve pomoči problem predvsem prva splošna reakcija, ko se okoli človeka, za katerega obstaja sum, da je doživel srčni infarkt, zbere več ljudi, a redki znajo ali začnejo pomagati prvo pomočjo. Toda ko pride do tega, časa za »filozofiranje« ni. »Tisti, ki je prvi ob njem, človeka vpraša, kakšno bolečino ima, in ga poleže na tla, saj je ta položaj za telo v tistem trenutku najmanj stresen, ter takoj pokliče zdravniško pomoč. Če gre za človeka, ki je do takrat že imel težave s srcem in ima ob sebi morda nitroglicerin, se mu pod jezik da en ali dva vpiha s 15-minutnimi intervalom,« svetuje zdravnik. Nikakor pa človeka, ki doživi srčni infarkt, ne prevažamo v bolnišnico. »V takšnih primerih velja pravilo: vedno zdravnik k bolniku in ne obratno,« doda Kovačič. Dogaja se namreč, da bolnika odpeljejo v bolnišnico in na poti zaradi motnje srčnega ritma izgubi zavest. V tem primeru je nujno takojšnje oživljanje, ki je na cesti težko izvedljivo. Vsaka sekunda pa šteje. Ena minuta oklevanja pri oživljanju za človeka pomeni deset odstotkov manjšo možnost, da bi ga oživeli. Kadar nekdo doživi srčni infarkt doma, je priporočljivo, da svojci ob prihodu zdravnika povedo tudi, ali ima bolnik morda še kakšne druge zdravstvene težave. Takšni podatki so za zdravnika namreč zelo pomembni za nadaljnje zdravljenje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Na Celjskem se je zgodil primer, ko je mož sredi noči pri ženi opazil, da ne diha pravilno. Ko je ugotovil, da je doživela srčni zastoj, jo je začel oživljati in vmes poklical zdravniško pomoč. Njegov pravilen postopek prve pomoči je žensko ohranil pri življenju in brez kakršnih koli zdravstvenih posledic. Ženska je zatem popolnoma okrevala. Dobro je vedeti: Največje tveganje za srčni infarkt je pri moških med 50. in 60. letom ter pri ženskah med 60. in 70. letom. Vendar to ne pomeni, da infarktov ni med mlajšimi. Svojevrstni dejavniki tveganja pri ljudeh so kajenje, prevelika telesna teža, telesna neaktivnost, zvišan krvni tlak, povečan holesterol, sladkorna bolezen in dedna nagnjenost. Še vedno je najboljša preventiva zdrav način življenja. Bolečini ob srčnem infarktu se lahko pridružijo še slabost, bruhanje, bledica, potenje in občutek dušenja. Nekateri bolniki imajo enake, a manj hude bolečine pri angini pektoris. Pojavljajo se ob naporu in pri mirovanju popustijo. Te bolnike je treba opozoriti, da lahko enaka ali hujša bolečina nastane že v mirovanju. Pri manj kot 20 odstotkih bolnikov je bolečina neznačilna ali je celo ni. Predvsem pri starejših bolnikih, ljudeh z boleznimi drugih organskih sistemov, pri sladkornih bolnikih in ljudeh po operaciji na srcu. Pri zdravljenju je ključni postopek pregled z elektrokardiogramom (EKG), sledijo še krvne preiskave. V bolnišnici praviloma opravijo tudi tako imenovano perkutano koronarno intervencijo. Pri tem postopku skozi večje arterije rok ali nog v srčne arterije s posebnimi katetri uvedejo majhen balon. Z njim strdek zdrobijo, zoženi del arterije razširijo in pri več kot 80 odstotkih bolnikov vstavijo še žilno opornico. Redkeje je potrebna srčna operacija. Poleg opisanega posega je pomembno zdravljenje z zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi. Bolniki, ki ob srčnem infarktu nimajo znakov srčnega popuščanja ali motenj srčnega ritma, okrevajo hitreje in jih iz bolnišnice v domačo oskrbo izpustijo že po nekaj dneh. V primeru zapletov zaradi srčnega popuščanja pa je rehabilitacija dolgotrajnejša. Ali po infarktu pride do srčnega popuščanja, je odvisno tudi od velikosti prizadetega dela srčne mišice in od časa, ki preteče od pojava težav zaradi zaprtja srčne arterije do posega. Srčnemu popuščanju se je pri srčnem infarktu pogosto mogoče izogniti ravno s hitro zdravniško pomočjo. Bolniki, ki pravočasno pridejo v bolnišnico, večinoma ostanejo brez večjih posledic in lahko po prebolelem infarktu živijo normalno, brez omejitev pri telesnih dejavnostih. Bolnik se mora zavedati, da je prihodnost bolezni v veliki meri v njegovih rokah. Redna zmerna telesna dejavnost, prenehanje kajenja, urejen krvni tlak, maščobe in krvni sladkor so pogoj za to, da se verjetnost ponovnega srčnega infarkta zmanjša. Tisti bolniki, ki jim pri operativnem posegu zaradi srčnega infarkta vstavijo opornico, morajo do konca življenja jemati zdravila. Opustitev zdravil predvsem proti strjevanju krvi pogosto pripelje do zamašitve znotrajžilne opornice. To povzroči nov, pogosto obsežen srčni infarkt, pri katerem je umrljivost zelo visoka. Vir: Zloženka Bolnik po srčnem infarktu NA KOLESIH 45 Naj bo poletna vožnja prijetna Pravočasno na pot in z veliko mero potrpežljivosti Vrhunec poletne sezone tako kot vsako leto tudi letos prinaša zastoje in gneče na avtocesti, na drugi strani pa povzroča kar nekaj sivih las voznikom, ki se pogosto hu-dujejo ker ostali udeleženci v prometu niso previdni in ne upoštevajo pravil. Ne glede na število vzdrževalnih del je treba upoštevati prometno signalizacijo, ki voznike opozarja, da morajo delom oziroma oviram na vozišču prilagoditi tudi svojo vožnjo. Ravno na štajerski avtocesti so se v preteklih tednih zgodile nesreče, v katerih je prišlo do naleta vozil zaradi neprilagojene vožnje. Zadnja takšna nesreča se je zgodila natančno pred tednom na avtocesti za cestninsko postajo Vransko v smeri proti Celju. Trčilo je kar osem vozil, ena oseba se je pri tem laže poškodovala. Nesrečo je povzročil poljski voznik, ki je vozil prehitro. Zaradi prekrška so ga tudi denarno kaznovali. Očitno niti policijski nadzori ne morejo vedno preprečiti nastanka nesreč zaradi voznikov, ki omejitev hitrosti zaradi del na avtocesti ne upoštevajo. Ker je poleti zaradi dopustov voznikov na avtocesti še več kot v drugih letnih časih, so nesreče še toliko bolj pogoste. Prevelika hitrost, prekratka varnostna razdalja, vožnja in prehitevanje po odstavnem pasu ter nepravilno razvrščanje so vzroki skoraj vseh takšnih nesreč, pravi policijski inšpektor v sektorju uniformirane policije v Celju Milenko Gru-dnik. »S policijskimi enotami smo na avtocestnih odsekih vsakodnevno prisotni, največkrat v prometnih konicah. Policisti so na terenu tako v policijskih službenih vozilih kot v civilnih.« Največkrat ugotavljajo kršitve, ki so povezane s prehitro vožnjo, mnogo kršitev na delih, kjer vzdrževalci opravljajo dela, pa nastane zaradi nepozor-nih voznikov, ki spregledajo prometno signalizacijo, ki jih obvešča, da je treba hitrost zmanjšati. Pametno pri razvrščanju Prometna kultura slovenskih voznikov naj bi se v zadnjem času nekoliko le izboljšala, predvsem kar se tiče pravilnega razvrščanja, če se na avtocesti zgodi kakšna prometna nesreča. Pravilna razvrstitev vseh ostalih vozil v zastoju namreč omogoči intervencijskim vozilom hiter dostop do kraja nesreče, s čimer se zmanjša možnost smrti pri poškodovancih v nesreči kar za 40 odstotkov. Pravilno razvrščanje pomeni pomik vozila ob skrajno desno črto na voznem pasu ali ob skrajno levo črto na prehi-tevalnem pasu. Po razvrščanju voznik ne sme prehajati na drug pas, ampak mora ostati ob črti, kajti intervencijska vozila si sledijo drugo za drugim. Na kraj nesreče vedno pripeljejo policija, gasilci, reševalci, vzdrževalci avtocest in na koncu tudi vozila vlečne službe. Na odstavnem pasu niste varni Sicer pa Dars ravno v tem času izvaja tudi preventivno akcijo Na odstavnem pasu niste varni. Ravno odstavni pas je pogosto dirkalna steza za nepotrpežljive voznike, ki prehitevajo kolone. Na odstavnih pasovih se v Sloveniji povprečno zgodi osem nesreč zaradi naletov vozil. Polovica od teh se zgodi takrat, ko delavci opravljajo vzdrževalna dela, kar pome- ni, da vozniki trčijo v delavce ali njihova vozila. Nesreče se dogajajo tudi takrat, ko voznik zaradi okvare ustavi na odstavnem pasu, vendar ostali vozniki to spregledajo. Marsikdo še vedno ni dovolj pozoren na svetlobne napise na prometni signalizaciji nad avtocesto, kjer voznike opozarjajo na okvarjena vozila na odstavnem pasu. Vzdolž celotnega slovenskega avtocestnega križa so dnevno najmanj štiri takšna obve- stila o okvarjenih tovornih vozilih. In ravno okvarjena tovorna vozila na odstavnih pasovih so smrtno nevarna. Enako tudi osebna vozila, a nekoliko manj, saj okvarjene avtomobile ponavadi hitreje in lažje odstranijo z avtoceste. Na avtocesti ne menjujte pnevmatike Kot pravi mag. Nataša Ko-vše iz službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu, posnetki, ki jih imajo, kažejo, da ljudje ne upoštevajo pravil, ki jih jasno določa Zakon o pravilih cestnega prometa. »Če se avto pokvari in voznik zapelje na odstavni pas, mora vklopiti vse štiri utripalke in si obleči odsevni telovnik. Ne samo voznik, ampak vsi sopotniki v avtomobilu morajo imeti odsevni telovnik in ravno tega se ljudje ne držijo. Vozilo je treba zapustiti varno, namestiti varnostni trikotnik in z najbližjega SOS--stebrička poklicati pomoč. Nihče se ne sme zadrževati na odstavnem pasu, kar pomeni, da je treba avtocesto zapustiti tako, da se umakne za varovalno ograjo, v kolikor ne gre za viadukt.« Kovšetova omenja tudi, da je nekaj nejasnosti v Sloveniji še v delu zakonodaje, ki predpisuje oziroma daje več možnosti pri odločanju, kdo bo okvarjeno vozilo z avtoceste odstranil. »Predpis bi bilo treba spremeniti tako, da se pokvarjena vozila z odstavnega pasu umaknejo čim prej oziroma takoj,« je še dejala. Počeno ali poškodovano pnevmatik vozniki nikoli ne smejo menjati na avtocesti, še posebej ne, če je na levi strani. Mnogi vozniki namreč na avtocesti drvijo že skoraj po desni črti odstavnega pasu ali po odstavnem pasu, zato je takšno početje smrtno nevarno. Vedno je treba ravnati po pravilih, ki jih svetujejo v Darsovem nadzornem centru. SŠol Foto: arhiv NT (GrupA) Obremenjeni konci tedna in srede Da bi se vozniki izognili zastojem ali gnečam na avtocestah, je priporočljivo pot načrtovati že pred odhodom, pravi vodja Prometno informacij ske-ga centra za države ceste Brane Nastran. »Na naši spletni strani promet.si je objavljen tudi zemljevid, s pomočjo katerega si lahko vozniki izračunajo čas in ugotovijo natančen potek svojega potovanja.« Poleti moramo biti še toliko bolj previdni in preudarni, saj je na naših cestah več tujih voznikov, ki cestnih povezav v Sloveniji morda niso toliko vajeni. Kot navajajo v Prometno informacijskem centru za državne ceste je v Sloveniji v poletni sezoni največ prometa ob koncih tedna, in sicer ob petkih popoldne po 14. uri, ob sobotah med 9. in 16. uro in ob nedeljah med 16. in 21. uro. Bolj kot drugi dnevi so prometno obremenjene srede. Nastran poleg vsega daje voznikom še nasvet, naj se na daljšo pot ne odpravljajo brez zadostne količine brezalkoholne pijače v avtomobilu. Vročina lahko še poslabša zdravstvene težave ali utrujenost, zato moramo biti za volanom tudi spočiti in zdravi. Dars je vse avtocestne predore že obnovil z varnostnimi sistemi, namestil je tudi naletne mehove. V poletni sezoni, ko je število zastojev večje, je DARS-ov prometno nadzorni center povezan s tovrstnimi centri v tujini, predvsem takrat, ko večja nesreča ali gneča ohromi promet v Sloveniji in voznike usmerjajo na druge regionalne ceste v Sloveniji ali avtoceste v tujini. Ne vozite v natikačih! Pri Avto-moto zvezi Slovenije so junija izvedli zanimivo anketo, v kateri so na podlagi odgovorov naključnih voznikov ugotavljali, kakšne so potovalne navade Slovencev. Odgovori anketirancev so pokazali, da 81 odstotkov vprašanih preveri vsaj vremensko napoved pred odhodom na pot, polovico pa ob tem zanimajo še cene goriv v državi, kamor se odpravljajo. Več kot polovica verjame, da ima zeleno karto vedno v avtomobilu, približno šestini pa se je že zgodilo, da je potovala brez dokumentov in je to ugotovila šele pri prestopu meje. Več kot pol vprašanih je tudi trdilo, da prtljago - zaradi prevelike količine - prevažajo v kabini za sopotnike, kar po vseh opozorilih ni pravilno. Ob večjem trku lahko nepravilno zložena prtljaga dobesedno »zleti« po vozilu in še dodatno poškoduje voznika ali sopotnike. Zanimivo je še, da skoraj 60 odstotkov anketirancev poleti vozi kar v natikačih, kar je prav tako zelo nevarno. Tretjina voznikov poskuša na daljši poti število počitkov čim bolj omejiti, prav toliko vprašanih pa ima navado voziti tako dolgo, da zasveti lučka za gorivo. To se izkaže za veliko težavo, če vozilo obstane v zastoju na avtocesti ali če je bencinska črpalka, kjer voznik namerava ustaviti, zaprta. Skoraj 70 odstotkov vseh vprašanih je vsaj enkrat že obtičalo v večurnem zastoju na avtocesti. Bose noge Pri AMZS tako opažajo, da se slovenski vozniki na pot odpravljajo vedno bolj pripravljeni. »Glede najpogostejših napak je treba izpostaviti vožnjo v natikačih. Zveni zelo nedolžno, vendar se v nepričakovani situaciji, ko je potreben hiter odziv voznika, lahko izkaže za usodno. Pri normalni vožnji, ko se s stopalkami upravlja počasi in nadzorovano, ni težav. Ko pa je potreben hiter pritisk na zavoro, se pogo- sto zgodi, da se vrh natikača zatakne ravno za stopalko zavore in vozniku onemogoči pravočasen pritisk ter s tem zaviranje,« navajajo pri AMZS. Nevarna je tudi vožnja z bosimi nogami, ki je v nekaterih državah tudi prepovedana, saj je tako stopalo bolj izpostavljeno, še opozarjajo prometni strokovnjaki Avto--moto zveze Slovenije: »Ko je potreben močan pritisk na stopalko zavore, ob pritisku nanjo voznik pride v stik z ostrim kamenčkom ali iglico. Zaradi refleksnega odziva bo sam pritisk zakasnjen ali pa bo moč pritiska zmanjšana, kar lahko bistveno vpliva na razplet situacije. V Sloveniji to v zakonu ni posebej opredeljeno, vseeno pa 1. odstavek 35. člena Zakon RS o pravilih cestnega prometa veleva: »Voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.« 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Pri zdravniku Francelj pride k zdravniku in ta ga vpraša, kaj mu je. Še preden uspe odgovoriti, zdravniku zazvoni telefon in pogovor se nikakor ne neha. Po pol ure se le konča in zdravnik ponovi vprašanje. Ko hoče Francelj pojasniti težavo, spet zazvoni in zgodba se ponovi. Fracelj se tega naveliča, vstane in gre proti vratom. »Kam pa vi?« ga vpraša zdravnik, ki je ravno končal pogovor. »Do najbližje telefonske govorilnice,« odgovori Francelj. Slab avto Američan se hvali, da svojega ranča niti v treh dneh ne more obvoziti z avtom. Mujo se čudi: »Ko sem jaz imel tak avto, sem ga hitro prodal.« Plašč Tone je prišel pijan domov in naenkrat se je zaslišal ropot. »Kaj je padlo?« vpraša žena. »Plašč,« odgovori Tone. »Kako to, da je tako zagrmelo, če je bil samo plašč?« »Ker sem bil jaz v njem.« Na stranišču Sedi možakar na stranišču, ko se iz sosednjega prostora zasliši vprašanje: »Zdravo, kako si?« Ker je prijazne vrste, odgovori, čeprav je presenečen: »Dobro, hvala!« Sledi naslednje vprašanje: »Kaj delaš?« Čeprav se mu zdi čudno, odgovori: »Isto kot ti.« In že zasliši naslednje vprašanje: »Ali lahko pridem k tebi?« Še naprej želi biti vljuden in reče: »Ne, zdajle sem pa res zaseden!« Potem se zasliši iz sosednjega prostora: »Veš kaj, te bom kasneje poklical, nek idiot sedi poleg mene in odgovarja na moja vprašanja.« Šolska 1. Pride Janezek domov iz šole in pove: »Danes sem dobil pet!« Oče: »Pri katerem predmetu?« Janezek: »Štiri pri telovadi in ena pri matematiki!« Šolska 2. »Otroci, živali ne smete poljubljati, ker se tako prenašajo bolezni!« opozarja učiteljica otroke. »Saj res, tako je moja teta poljubila svojega psa in je nato čez dva tedna poginil!« potrdi Janezek. Spraševali smo vas, v kateri deželi - od tam je bila tudi sogovornica v naslovni zgodbi drugega snopiča v prejšnjem Novem tedniku - je bila minule dni nogometna evforija. Pravilen odgovor se glasi: Brazilija. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Monika Colnerič, Mestinje 37, Podplat. NAGRADNO VPRA7ANJE V tej številki smo začeli objavljati novo serijo podlist kov. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Stavkajoči Urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič Robertu Gorjancu, ki je junija začel delati in je minuli teden spremljal predvsem stavko rudarjev: »Šele začel si, pa že dva tedna stavkaš ...« Razkosani znanci Tina Vengust: »Špela, a si ti znanca razkosaš na več delov?« Špela Ožir: »Ja, ker mi ga računalnik sicer ne preba-vlja ...« P. S.: Neobičajen dialog se ne nanaša na kakšne čudaške navade novinark v uredništvu, pač pa gre za posvet glede montaže nedeljske radijske oddaje Znanci pred mikrofonom. Rr Ujeto v uredništvu: »Ivana Stamejčič je edina, ki zna pravilno izgovoriti ime in priimek predsednika Desusa ...« ANEKDOTE Na potovanju je francoski pisec komedij in pesnik Edouard Pailleron (1834-1899) prenočeval v boljši podeželski gostilni. Okli petih zjutraj ga je zbudilo močno trkanje. »Kaj je?« je vprašal. Gostilničarka mu je odgovorila: »Neki potnik, ki bo zdajle odpotoval, je pomotoma zamenjal klobuk. Ali lahko pogledate, ali nimate morda kakega drugega klobuka?« Pailleron je pogledal svoje stvari in odgovoril, da pri njem ni nobenega tujega klobuka. Kmalu za tem je sladko zaspal. Čez pol ure ga je spet zbudilo trkanje. »Kaj je spet?« Gostilničarka: »Gospod je našel svoj klobuk in se vam opravičuje, da vas je zbudil.« Anekdoto je poslala Martina Žužek z Dobrne. Celjski Zavod Celeia ima sicer kar lepo število zaposlenih, toda kadarkoli se novinarji trudimo, da bi doklicali koga od njih, je to takorekoč misija nemogoče. Verjetno ves čas na terenu urejajo zadnje podrobnosti glede prireditev . Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 22. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 2 1 7 8 3 5 3 7 4 9 6 3 9 5 2 7 2 1 9 7 5 8 6 3 1 6 4 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Prave in namišljene živalske pošasti »Hej, spet je vešča v spalnici, bi jo lahko odstranil ...?« »V spalnici leze en velik hrošč, ni mi prijetno ob njem...« »Ati, velik pajek je na steni, ga lahko prosim spraviš proč ...?« »Uf, kako velik čmrlj je priletel v kuhinjo, ta nas še ubije...« Takole mi žena in hči znata pogosto popestriti večer, ko se po napornem delovnem dnevu in še kakšnih opravkih končno uspem prebiti na kavč, pogledati kaj na televiziji, prebrati še kakšen članek v časopisu ali knjigo, ne le tekstov za sabo v službi. Ko se mi končno obeta nekaj miru zase, se začne ritual z miniaturnimi pošastmi. »A vama nisem že milijon-krat rekel, da kadar imata zvečer odprto okno, ne pu-ščajta prižganih luči? Sicer pa mali hrošč ni dinozaver, kaj vam pa lahko naredi? Osa bo pa tako ali tako sama odletela iz stanovanja.« Ko ves nejevoljen začnem loviti mrčes in žuželke po stanovanju, sledi še obvezno opozorilo: »Pa nikomur ne stori nič hudega, samo ven jih spravi,« opozarja žena. »Pa kaj si mislita, da sem paznik v živalskem vrtu?« sem že pošteno nejevoljen in odstranjevanje teh letajočih tečnežev se večkrat sprevrže v družinski prepir. Še posebej kadar sem prave volje in preden kakšna mala pošast poleti čez balkon, jo ulovim v pest in približam ženi, da se s smrtno nevarnostjo sreča iz oči v oči. Jutro. »A ponoči si pa spet medveda srečal v gozdu? Ali kakšno drugo zver, da si tako kričal v sanjah? Gotovo si zbudil cel blok, saj imamo okno odprto,« je pametova-la žena slabe volje predvsem zato, ker sem zbudil njo. Občasno se mi res sanja o bližnjih srečanjih z medvedom, kar ni čudno, saj rad gobarim in sem vsaj pozno poleti in jeseni veliko v gozdu. Čeprav je gobarjenje moja velika strast, ki sem jo podedoval od pokojne mame, kljub temu v gozd ne grem kot nek velik heroj, saj me je vedno malo strah, da bi REŠITEV SUDOKU 109 8 7 3 1 5 6 4 9 2 4 1 6 7 2 9 8 3 5 5 2 9 3 4 8 1 7 6 6 5 4 2 8 3 9 1 7 9 8 1 6 7 4 2 5 3 7 3 2 9 1 5 6 8 4 3 6 7 4 9 1 5 2 8 1 4 8 5 3 2 7 6 9 2 9 5 8 6 7 3 4 1 srečal kakšnega živalskega nebodigatreba. Zadnja leta so se medvedi očitno kar namnožili in udomačili, saj očitno niso le v Kočevju, ampak pridejo še kam drugam potrkat kar na vrata. Najbrž zato moj strah, ki pa ga seveda ne pokažem, nima le velikih oči. Poleg kralja zveri v naših gozdovih me ob gobarjenju spreleti srh tudi ob tem, da bi srečal kačo. Ročno spreten kot sem gotovo ne bi znal ravnati, če bi me res pičila. Tudi zaradi kač kdaj pa kdaj ponoči kričim v sanjah. Pa zato ni krivo le gobarjenje, ampak verjetno tudi to, da veliko kač pogledam kar doma, na televiziji. Žena je namreč poleg kuharskih oddaj velika ljubiteljica živalskih programov. Še vedno tudi nisem pozabil ogorčenja direktorja terarija, ki je v neki radijski oddaji povedal, da se dogaja, da neodgovorni ljudje eksotične plazilce, ko se jih naveličajo, vržejo kar med mešane komunalne odpadke. Si predstavljate, da nesete smeti ali greste zjutraj v klet po kolo in iz nekega kota prileze trimetrski piton? No, morda imam preveč bujno domišljijo, ampak nezaželenih živalskih gostov, ki vznemirjajo moje redke trenutke miru, se res bojim. Pa čeprav gre tudi za nič kaj nevarne običajne hišne ljubljenčke. Psihološko mehčanje ni nič manj nevarno od odkrite družinske agresivnosti. Moji ljubiteljici živali bi me namreč na vsak način radi navdušili, da bi sprejel muco ali psa kot klasična predstavnika hišnih ljubljenčkov. Doma smo že imeli zlato ribico, ki je bolj plavala v močvirju kot v čisti vodi. Pa tudi papagaja, ki je, ko sva za nekaj dni ostala sama doma, ob preslišanih navodilih moral z mano preživeti zgolj na vitaminih. Moja filozofija, ko gre za hišne ljubljenčke ter druge male in velike živali, je preprosta. Blok ni zanje, v njem nimajo pravega življenjskega prostora in svobode, zato niso srečne. »Če pa bomo kdaj premogli manjše posestvo, pa lahko imata zaradi mene tudi krokodila,« pojasnjujem. Novim poskusom mehčanja se upiram na vse pretege, kajti žival bi mi lahko zlezla pod kožo in bi jo na koncu še vzljubil. Morda pa je res še najmanjše zlo občasno preganjanje mrčesa iz stanovanja. LJUBITELJ MIRU RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Povsod z vami PROSTORSKI OBSEG DELOVANJA PALESTINSKI TERORIST KAMELJE MESO ŠVEDSKI INDUSTRIJSKI KONCERN ČEŠKI REFORMATOR HUS 10 PLANOTA V JZ SLOVENIJI PLIN V ZRAKU IVO ZORMAN NEKD. SL. NAPOVEDOVALEC ČASL TOPILO ZA LAK TEMELJNA TIPOGRAFSKA ENOTA KDOR GOVORI IJE-KAVŠČINO AMERIŠKI IGRALEC NICHOLSON VILI REKA V RESNIK SZ RUSIJI LJUDSTVO V ZAMBIJI POJAV NA VODI BOS. POET KIŠEVIC PREDLOZI-TEV MENICE POSTAVEN MOŠKI (EKSPR.) PREBIVALEC IRSKE JUZNOAM. INDIJANCI FINSKO JEZERO MESTO V ZDA ŠVED. PISEC HANSSON HRVAŠKI PEVEC (DUŠKO) KRŠKO PRILOGA DELA NASELJE V POSAVJU RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA VESOLJSKI IZSTRELEK PRIPR. ZA NETENJE ANG. REZIS. RUSSELL NEMŠKA REKA POLITIČNI VODITELJ Z. PRINCIP KIT. FILOZ. ZILICA KAPILARA NEKDANJI NORVEŠKI SMUČAR (LASSE) NAROD VELEUM POLT REKA V JV ANGLIJI PREBIVALCI AVČ ULIT BLOK KOVINE MESTO PRI DUBROVNIKU SIMBOL drŽave STRIPOVSKI JUNAK FORD NADSTROPJE ENA (POG.) LOVEC NA KAČE ANGLEŠKI GLASBENIK COLLINS SATIRIK JURIČ MERA ZA RITEM NESTROKOVNJAK AVSTRALSKI NOJ KDOR KAJ SIPA ŠALA (POG.) PARTIZANSKA KAPA 15 20 EDGAR HOOVER MILKA HARTMAN 13 AVTO. OZN. TUNIZIJE GRŠKA POKRAJINA 16 LUTECIJ SLOVENSKI IGRALEC (GAŠPER) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju 2. nagrada: bon za permanentno lakiranje nohtov v Lepotnem studiu Nastia Celje 3. nagrada: bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 22. julija. Rešitev nagradne križanke iz št. 28 Vodoravno: ZALIVEK, VDOVNINA, DVE MILIJARDI OSEM, ITTEN, HALE, ŽETJE, HO, TOBAK, NBA, IAN, VON, ULAN, IRONS, ALBI, KOCJAN, BANO, MARCEL, AREAL, OB, AKVARELIST, LASSE, IZAIJA, PTT, CT, KANAL, EOCEN, CAEN, KOLIŠEVKA, OČE, SIT, SS, KOLK, LISTA, ALPHA- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ona: Opravili boste še zadnje poslovne obveznosti, nato se boste docela posvetili partnerju, ki že kar nestrpno čaka na uresničitev obljub, ki ste mu jih dali. A tudi vas že kar razganja od nestrpnosti. On: Oseba, na katero ste tako trdno računali, vam bo obrnila hrbet in znašli se boste v položaju, ki vam ga ne bo nihče zavidal. Vendar nikar ne obupujte, saj vam bo napo-moč priskočil stari prijatelj. Ona: S partnerjem se bosta dogovorila o skupni prihodnosti, kar vam bo vsekakor pomirilo napete živce. Tako se boste lahko končno posvetili tudi reševanju poslovnih zadev, za kar je že skrajni čas. On: Nekdo si prizadeva, da bi vas zasenčil, vendar se mu to ne bo posrečilo. Bodite karseda previdni - vsakršna ihta se vam lahko grdo maščuje. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi zaradi partnerke. VILLE, VE, ONAN, IND, MEA CULPA, ORGANZA, ALEUTI, HUNT, LAIK, GV, KEJŽAR, ATA, VO, DIREKCIJA, HRBET, ASIR, IRAN, MINA. Geslo: Bleščeča osemdeseta leta Izid žrebanja 1. nagrado, bon za kosilo za tri osebe v Hotelu Hum Laško, prejme: Slavko Mesarič, Ljubljanska 60, Celje. 2. nagrado, bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Andreja Budna, Brdo 16, Planina pri Sevnici. 3. nagrado, bon za klasično manikiro v Lepotnem studiu Nastia Celje, prejme Jolanda Škorjanc, Ulica Cvetke Jerin 10, Štore. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Prijateljica vas bo prosila za pomoč in za nasvet glede neke poslovne zadeve, ki ji sama ni kos. Kljub precejšnji zasedenosti si boste vzeli nekaj časa in ji pokazali pravo pot. To se vam bo še obrestovalo ... On: Za nasvet boste poprosili starega prijatelja in ne bo vam ga odrekel. Nato boste na potezi vi in prav lahko se vam zgodi, da boste uspeli. In to prav tam, kjer ste pred kratkim izgubili vsako upanje. Ona: Ker vas nameravajo ponovno narediti za tarčo spleta okoliščin, bo najbolje, da se za nekaj časa izogibate družbi. Pojdite malo v naravo in hitro boste našli celo kopico somišljenikov. Vsekakor se boste prav prijetno zabavali. On: Trenutni položaj vam ne dopušča nikakršnega zanemarjanja obveznosti. Poglejte malo okoli sebe in takoj boste opazili nešteto priložnosti. Čaka vas presenečenje v zvezi z ljubeznijo. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Še vedno boste imeli prav dobre možnosti za uresničitev ljubezenskih načrtov, vendar se bo treba malo bolj potruditi. Uspeh je dobesedno pred vami - storite že enkrat ta usodni korak. On: Vaši ljubezenski potenciali so na vrhuncu. Takšne priložnosti enostavno ne smete izpustiti iz rok, saj ste vložili vse preveč truda in prostega časa. Proti koncu tedna se vam obeta nenaden obisk, ki bo prinesel še kar ugodne novice. msm Ona: Sprehod v naravo ali ukvarjanje s športnimi aktivnostmi - to naj bosta vaša glavna trenutna cilja. Dosedanji napori so vas preveč izčrpali, zato poskrbite za svoje trenutno zelo slabo zdravje. Upoštevajte nasvet. On: Nekdo, ki ga prav dobro poznate, se bo poskušal vriniti v vaše osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazili in ohranili v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegali in si privoščili tudi kaj novega? STRELEC ^ Ona: Obiskal vas bo prijatelj iz preteklosti, na katerega ste že skoraj pozabili, zdaj pa vam bo v veliki meri spremenil načrte za prihodnje dneve. Nenazadnje bo prav zabavno, saj se ne boste prav nič dolgočasili. On: Zaradi novosti na ljubezenskem področju se boste znašli v precej nenavadnem položaju, ki vam bo na nek način povsem pisan na kožo. Partnerka bo sicer malo zadržana, a se bo kaj hitro navadila na novo situacijo. KOZOROG Ona: Nekdo iz vaše družbe vam pripravlja prav nizek udarec. Vi pa bodite nanj pripravljeni in mu vrnite še nižjega. To ga bo pošteno izučilo, da bo drugič raje dvakrat premislil, preden se bo podal v takšno neumnost. On: Ne nasedajte šušljanju za hrbtom, ampak se posvetite pomembnejšim stvarem. Dela bo več kot dovolj, od vas pa bo odvisno, katerim opravilom boste dali prednost. Nasvet: nikar ne pozabite na pomemben datum, ki se približuje. Ona: Mogoče je, da se boste na novo zaljubili, saj bo v vaše življenje vstopil neznanec, ki bo precej razvnel vašo domišljijo. Vse skupaj izpeljite počasi in korak za korakom, saj vas bo nekdo pazljivo opazoval. On: Veliko breme, ki so vam ga naložili, vas bo precej izčrpalo, zato si privoščite krajši oddih in si dobro odpočijte. Pojdite na sprehod v naravo, se sprostite in si naberite moči za nove podvige, ki so pred vami. DEVICA Ona: Nekdo vam bo namenil precejšnjo pozornost, od vas pa bo odvisno, ali se boste zanj tudi odločili. Priložnost bo vsekakor več kot mikavna, zato se ji boste le stežka upirali. Kako dolgo - to pa je že druga zgodba... On: Nihče vam ne želi nič slabega, sami sebe pa kar naprej prepričujete, da je z ljudmi, ki vas obkrožajo, nekaj narobe. Ne obsojajte drugih za svoje napake, sicer vam bo nekoč še zelo žal. VODNAR Ona: Vaša prizadevanja pri prijatelju bodo začela dajati sadove, saj ne bo več tako ne-zainteresiran, kot se vam je to zdelo v preteklih dneh. Teden bo minil v pričakovanju konca tedna, ki vas ne bo razočaral. On: Čeprav si v bistvu morda res ne želite korenitih sprememb, je že skrajni čas, da zamenjate svoj stil življenja. Vse preveč se zapuščate in to se vam lahko še maščuje. Življenje gre naprej, vi pa ostajate zadaj . Ona: Oseba, ki jo cenite, bo pokazala pravi obraz, kar vas bo zelo presenetilo in hkrati tudi razočaralo, saj tega ne boste pričakovali. Še en dokaz, da ni vse tako lepo, kot se zdi na prvi pogled. On: Odnos s partnerko bo prišel do točke, ko se bo treba o marsičem odkrito pogovoriti. To ne bo povsem enostavno, še posebej glede na okoliščin, v katerih ste se znašli. A vseeno se vam bo uspelo izkopati iz težav. 5 8 14 POLET 12 17 11 18 19 48 RUMENA STRAN Dvojni blagoslov Da se celjski škof dr. Stanislav Lipovšek ne pusti kar tako zmesti, je spet dokazal minulo soboto. Že leta se namreč pozna in dobro sodeluje z branitelji osamosvojitve Slovenije in se z njimi rad druži. Zato je tudi po maši za domovino ob letošnjem dnevu državnosti veteranom takoj obljubil, da jih pride z veseljem pozdravit na srečanje pohodnikov, ko se bodo vrnili s Triglava. Zapisal si je dan in uro, pa še naslov, kam naj pride, kaj več pa mu veterani niso uspeli razložiti. Tako je šele ob pogledu na vitrino v domači hiši praporščaka Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje Tonija Anderliča ugotovil, da veterani pričakujejo njegov blagoslov. Kljub temu da škof po lastnih besedah ni bil »dobro opremljen« za dejanje, ki ga je čakalo, saj s seboj ni prinesel posode z blagoslovljeno vodo, se je hitro znašel. IS, foto: SHERPA Legendi v ženski družbi Novopečena poslanka iz Celja Margareta Guček Zakošek (levo), sicer biologinja in ekonomistka, je v prostem času aktivna tekačica, zato ni čudno, da smo jo ujeli tudi na prireditvi Tek z legendo, ki so jo pred časom v čast rekorderju Petru Svetu pripravili na atletskem štadionu Kladivar v Celju. Peter Svet, nosilec 40-letnega slovenskega rekorda v teku na 5000 metrov, je pred štartom klepetal in se zabaval v družbi s takrat še običajno državljanko Margareto, še z enim legendarnim tekačem Stanetom Rozmanom in s Hedviko Bratina, ki je na cilj pritekla kot najstarejša udeleženka teka. AK, foto: SHERPA Škof dr. Stanislav Lipovšek je v roke vzel kozarec z vejico asparagusa. Ker je »voda tako ali tako božji dar, pri nas v cerkvi pa znamenje božjega življenja, ki nas navaja k dobrim delom«, je veljala tudi tista, ki je pritekla iz vodovodne pipe. Le da je škofa čakalo dvojno delo, saj je najprej pomolil nad vodo in jo tako blagoslovil, nato pa z njo poškropil še vitrino. In v njej varno spravljen prapor. Koncert v dnevni sobi Celjska umetnica Manja Vadla (v naročju ima novega štirinožnega ljubljenčka) je pogosta gostja prireditev pred Vodnim stolpom. Tako smo jo ujeli tudi pred dnevi, ko je s partnerjem Farukom Pašičem prisluhnila triu kitarista Mihaela Hrustelja, sicer Velenjčana, ki s kontrabasistom in z bobnarjem igra džez, etno, balkansko, indijsko, latino in še kakšno glasbo. Manja pravi, da je glede na to, da s Farukom živita v bližini, to njuna druga dnevna soba. Vesela je, da je program pester, in ji niti na misel ne pride, da bi se pritoževala zaradi nočne glasbe tako kot mnogi stanovalci v bližini. NC, foto: GrupA Zasedba Big Addiction na snemanju Brez lignita ni »muzike«! Zadnje čase se je veliko govorilo o velenjskem rudniku in njegovem pomenu, velenjske organizacije, ki združujejo mlade, pa so opozorile še na eno povezanost. »Brez rudnika ne bi bilo Velenja in ne velenjske glasbene scene ter ne zgoščenk z naslovom Lignit.« Trinajst let po Lignitu 2 so namreč izdali kar dve zgoščenki z naslovom Lignit 3, na katerih se predstavlja 42 bolj in manj znanih izvajalcev različnih glasbenih smeri. Predstavitvena koncerta ob Škalskem jezeru so posvetili rudarjem, niso pa sporočili, če ti po novem kopljejo premog v ritmih hip hopa ali roka. NC, foto: ANŽE KOVAČ Nogomet in šola Je vodenje šole podobno vodenju nogometnega moštva? Na nek način že, le da ob neuspehu dijakov naj ne bi krivili trenerja, beri ravnatelja, je prepričan dr. Anton Šepetavc iz I. gimnazije v Celju. Bo že vedel, kako je s tem, saj je bil včasih zelo dober na nogometnem terenu, za vsak slučaj pa je svojo tezo preveril še pri Janku Benčini (prvi na desni), profesorju športne vzgoje, sicer pa prekaljenem nogometnem mačku. NC, foto: GrupA