Wladislaw Lubas
O IZMENIČNI IZPELJAVI IN KONVERZIJI V SLOVENSKIH KRAJEVNIH IMENIH
v najnovejši obdelavi slovenskega besedotvorja, ki je že opustilo staro, še iz prejšnjega stoletja izvirajočo metodo mehaničnega deljenja izrazov na posamezne morfeme, ne da bi pri tem upoštevalo njihovo medsebojno pomensko zvezo, se navajajo poleg zlaganja (staromoden) še trije pogostnejši načini tvorbe
108
(seveda ob upoštevanju dvodelne analize na podstavo in obrazilo), namreč izpeljava (starec, primorje), sestavljene (prestar) in sklapanje (seveda).^ Upoštevata se tudi izmenična izpeljava^ in konverzija', vendar ta dva načina nista bila temeljiteje zajeta v obravnavah besedotvorja slovenskega jezika. Kar je bilo doslej o tem povedanega, je pač le izhodišče za bodoče študije.
Sam želim opozoriti na nekaj primerov izmenične izpeljave v krajevnih imenih, potem pa na konverzijo, ki v okviru lastnih imen pri Slovencih sploh še ni bila obravnavana.
Naslednji primeri za izmenično izpeljavo so na podlagi morfemov, ki se menjavajo, razdeljeni na 8 skupin. Takole:
1. Podstava na -sk-, obrazilo -ci Filovski breg: Filovcl, pri Murski Soboti Janežovski vrh: Janežovci, Desternik pri Ptuju Juršinski vrh: Juršinci, obč. Sveti Lovrenc, okr. Ptuj Košarjevski potok: Košarjevci, Bez SVI I, 290^ Levanjska gmajna: Levanjci, obč. Desternik, okr. Maribor adj. lipovski: Lipovec, obč. Semič, okr. Črnomelj
adj. mačkovski: Mačkovec, obč. Metlika, okr. Črnomelj Mahorovski potok: Mahorovec, Bez SVI II, 7 Malenska vas: Malence, okr. Novo mesto
Mujhovski vrh: Mujhovec, obč. G. Radgona, okr. Murska Sobota
Muretinska graščina: Muretinci
Očeslavski vrh: Očeslavci
Pavlovskijjotok: Pavlovci, Bez SVI II, 77
Pečarovski potok: Pečarovci, Bez SVI II, 78 in IN 177
Peskovski potok: Peskovci, Bez SVI II, 84
Podgorski vrh: Podgorci, obč. Gorišnica, okr. Ptuj
Radenski potok: Radenci, Bez SVI II, 135—136
Radenski vrh: Radenci, obč. Radgona, okr. Murska Sobota
Strjanski vrh: Strjanci, okr. Ptuj
Šalovski breg: Salovci, okr. M. Sobota
2. Podstava na -sk-, formant na -čak
Cvetkovski vrh: Cvetkovčak, obč. Podgorci, okr. Maribor
3. Podstava na -sk-, obrazilo -ka
Poganska (zemlja): Poganka, obč. Sevnica, okr. Novo mesto
4. Podstava na -sk-, obrazilo -ik
Gabrnski vrh (Gabernički vrh): Gabernik, okr. Maribor
5. Podstava na -čk-, obrazilo -nik
adj. presečki: Presečnik, okr. Gornji grad
6. Podstava na -sk-, obrazilo -ica Čadramski potok: Cadramica, Bez SVI I, s. Cešenjski potok: Cešnjica, Bez SVI I, 117
7. Podstava na -sic-, obrazilo -ica
Migolska gora: Migolica, obč. Trebnje, okr. Novo mesto ;
adj. podlipovsk: Podlipovica, okr. Kamnik «
8. Podstava na -ec, obrazilo -ica Lukovec: Lukovica, Bez SVI I, 362
' Prim. J. Toporišič, Slovenslci knjižni jezile 2, Maribor 1966, str. 93. ' Prim. J. Toporišič, Popravljena slovenska slovnica, JiS X, 1965. ' Prim. J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik, str. 206.
' Kratica pomeni: France Bezlaj, Slovenska vodna imena, Ljubljana 1956-61.
109
Navedeno lastnoimensko gradivo kaže, da je izmenična izpeljava v slovenskem jeziku živa". Kdaj pa prihaja do nje? — Podstava izpeljanke ima najmanj tri zloge, na koncu sta produktivni (še živi) priponi -sk- in -ec-j-c-. Zaradi tega zapletenega soglasniškega konca podstave bi pri navadni izpeljavi z dodajanjem obrazila lahko prišlo še do težjega soglasniškega sklopa, nova pripona pa bi prav tako lahko povzročila premeno prvotnega izglasja podstave. Izmenična izpeljava je v primeri s tem gospodarnejša: z njo dobimo krajšo obliko in še morfemsko (pomensko) jasnejšo. Ce se namreč prvotna podstava v izpeljanki preveč oddalji od prvotne podobe, postane njen pomenski obseg lahko ohlapen.*
Medtem ko smo pri izmenični izpeljavi ravnali v bistvu diahronično in nas je v glavnem zanimalo razmerje med podstavo in izpeljanko, bomo pri konverziji^ čisto sinhronični, zanimalo nas bo razmerje med motivirajočo in motivirano besedo.^
Konverzija mi je besedotvorni postopek, pri katerem kot obrazilo nove besede rabi sklonilo. Slovenska taka imena gredo v dve skupini. Prva so izpeljana 2 množinsko končnico;
osebno ime Primož: Primoži, top. obč. Kočevje, okr. Ljubljana osebno ime Radoš: Radoši, top. obč. Metlika, okr. Novo mesto osebno ime Ščurek: Ščurki, top. okr. Ljubljana-Rudnik
V drugi skupini je izpeljanka nastala z menjavo sklanjatvenega vzorca:
koren: Koreno, gen. Korenga', top. obč. Domžale, okr. Ljubljana koren: Koreno, obč. Dobrava, okr. Tolmin mlin: Mlino, obč. Bled
plan: Piano, obč, Žužemberk, okr. Novo mesto svinja: Svino, obč. Kobarid, okr. Gorica
Sem gredo tudi primeri, kjer pride do novega sklanjatvenega vzorca na podlagi oblike iz neglavnega sklona, npr. iz rodilnika:^"
osebno ime Preclav, -a: Predava -e, top. obč. Gorišnica, okr. Ptuj osebno ime Vit, -e: Vita -e (ves), top. obč. Brežice, okr. Trbovlje
Kot rečeno, bi bilo zanimivo obdelati te stvari podrobneje ne le pri lastnih, temveč tudi pri občnih imenih.
' o tem tipu izpeljave prim.: B. Kreja, Pojecie derywacji wymiennej. Z polslcich studiow slawistycz-nych. s. II. Jezylcoznawstwo, Varszawa 1963, s. 133—140. — Prim. E. Stankiewicz, The Interdependence of Paradigmatic and Derivational Patlerns, Word XVIII, 1962, s. 6 in P. Zwolinski, Substantyzwizacja sufiksalna przymiotniköw v jezykach stowianskich. Z polskich studiöw . . . o. cit. s. 95—96.
^ Podrobneje obravnavam to v članku: Svojilna pripona -ica v južnoslovanski toponomastiki, JiS XI, št. 6, 1966, s. 173—176.
^ Prim. A. A. Reformatski, Vvedenije v jazykoznanije, Moskva 1960, s. 221; razen tega; A. I. Smir. nic:ki. Tak nazyvajemaja konversija i čeredovanije zvukov v anglijskom jazyke. Inostrannyje jazyki v škole, Moskva 1953, 5, s. 21—31; R. Laskowski i H. Wröbel, Uzycie paradygmatu w funkcji lormantu slo-wotwörczego we wspölczesnej polszczyznie, Jezyk Polski XLIV, 1964, s. 214—220j nekoliko drugače kot jaz razume konverzijo J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik 2, s. 206, ki pripisuje k temu tipu tudi posebno derivacijo tipa: Jovili > lov (op. cit.).
' Po J. Kurylowiczu je ta termin sprejel M. Dokulil, Tvoreni slov v češtine, Praha 1962, str. 11. * Sprememba je v prehodu v drugo besedno vrsto.
" Prim. P. Smoczynski, O derywacji fleksyjnej w siowianskiej onomastyce. (Zarys problematyki). I. Miedzynarodna konferencja Onomastyczna w Krakowie, Wroclaw-Kraköw 1961, s. 147—160.
HO