F'HMfiiim p?**»fim v gotovini. Leto LXVIIL, št. 1 L]nbl]ana, sreda 2. januarja 1935 ML/2* 2.9013. >na Din J OfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej- — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. S Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon' št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Pogajanja med Parizom in Rimom odgođena: Italija se mora odreči revizionizmu Dokler tega ne stori, ne more biti govora o zbližanju Francije z Ultimativno stališče Pariza — Nemška intervencija v Rimu proti neodvis nosil Avstrije Pailz, 2. Januarja, r. Po prvotnem načrtu bi inorai zuiianji minister Laval danes odpotovati v Rini, da bi osebno zaključil pogajanja z Aiussolinijem glede zbližan ja in sporazuma med Francijo in Italijo. Vsi ti načrti pa so padli v vodo, ker se Italija noče odreči podpiranja revizionizma, kj je, kakor je pokazala tudi ženevska razprava o marse}skein zločinu, glavni vzrok napetosti v Evropi. Potovanje Lavala v Rim je zaenkrat odgođeno na nedoločen čas, vsekakor pa pred likvidacijo po-saarskega plebiscita ni misliti na nadaljevanje pogajanj z Rimom. Danes priznavajo tudi v uradnih krogih zunanjega ministrstva, da je rezultat pogajanj, ki so se vršila med Parizom in Rimom in ki so bila zadnje dni na obeh straneh pospešena, ostal negativen. Francoska vlada ni mogla pristati na Mussolinijeve predloge ter se je odločila, da bo nadaljevala razgovore z Rimom po končanem plebiscitu v Po-saariu, torej šele proti koncu meseca marca. Laval pa je slei ko prej trdno odločen, potovati v Rim šele takrat, ko ho dosežen popolni sporazum v vseh vprašanjih. Pogajanja so se po zatrdHu fran-co-skih vladnih krogov razbila na srednjeevropskem problemu. Italija bi hotela s podporo Francije igrati v Srednji Evropi glavno vlogo. Francija je bila pripravljena podpirati Italijo v Srednji Evropi te zajamčiti neodvisnost Avstrije, toda pod pogojem, da se Italija svečano odreče revizijonizma. Mussoimi na ta francoski predlog ni dal pozitivnega odgovora, marveč je hotel, da ostane revizijonizem tudi še nadalje glavni adut italijanske zunanje politike. Francija je to odklonila in v tem je glavni vzrok, da so ostala dolgotrajna pogajanja brez uspeha. Ce se Mus-soGrii sedaj ne odreče revrzijonizma, kar predstavlja ultimativno zahtevo Francije, potem se lahko smatra, da je akcija za zbhžanje Francije in Italije ostala samo neizpolnjena želja Velike Britanije, ki je 1 aj aktivnejše posredovala pri teh pogć anjih. Kar se tiče revizionizma. }e Anglija popolnoma na strani Francije m ni dvoma, da bo angleško zunanje ministrstvo v tem smislu obvestilo tudi rimsko vlado. Pariz, 2. januarja- r. Današnji listi razglabljajo o neuspehu pogajanj za zbližanje z Italijo in razmotrivajo o vzrokih Mussolinijeve trdoglavosti v pogledu revizijonizma. »Petit Parisien« doznava iz angleškega vira, da je zastoj v pogajanjih med Parizom in Rimom v gotovi meri pripisati na rovaš Nemčije. Nemška vlada je obvestila Mussolinija, da noče podpisati nobenega pakta, ki bi jamčil za neodvisnost Avstrije. »Ouevru« celo trdi, da je nemška vlada po svojem poslaniku v Rimu izvršila ostro demaršo ter obvestila Mussolinija, da bi Nemčija smatrala pristanek Itali?« na pakt o garanciji neodvisnosti Avstrije za akcijo, ki je naperjena proti Nemčiji List smatra, da zastoj v podajanjih z Rimom ni nič tragičnega. Franciji sporazum z Rimom J neobhodno potreben, ker ima zaslom-bo v svojih odličnih zaveznikih v Srednji Evropi in na Balkanu, če pa bo Italija čutila potrebo sporazuma s Francijo, bo pač morala pristati na stavljene pogoje. Tudi »Echo de Pariš« je mnenja, da Francija ne sme storiti ničesar, kar hi ne bilo v skladu z željami in interesi . njenih zaveznikov. Vsekakor pa se morajo v Rimu zavedati, da Francija ne bo dopustila nikake izoremembe sedanja reda v Evropi. Nobenega sporazuma Pariz, 2. januarja. AA. Francoski zunanji minister Pierre Laval se je včeraj popoldne vnovič sestal z italijanskim veleposlanikom v Parizu grofom Pignattijem. Nato je Laval sprejel pariškega vstrijskega poslanika Molvaga in odposlanca Avstrije pri Društvu narodov P rugla. Z vsemi temi je Laval govoril o po-SEuanjih« ka se sedaj vrše med Pari- zom in Rimom. Raz*n tega je francoski zunanji minister govoril telefonič-no s francoskim veleposlanikom na italijanskem dvoru de Chambrunom. Na današnji seji ministrskega sveta bo Laval poročal o svojih razgovorih v zvezi s pogajanji med Rimom in Parizom. Toliko pa je gotovo, da Laval te dni ne pojde v Rim. Vse kaže, da bo moral odložiti svoje potovanje na čas po posaarskem plebiscitu in ženevskem sestanku sveta Društva narodov. Rimski poročevalci pariških listov naglašajo, da so francosko-italijanska pogajanja zadnje dni zastala in da so Z'^lo zamotana. Na včerajšnjem sestanku francoski poslanik de Chambrun in italijanski podtajnik Suvich nista mogla najti nobene osnove za sporazum. Italijanska in francoska vlada vztrajata uporno pri svojih dosedanjih stališčih. Francosko stališče Pariz, 2. januarja. AA. »Echo de Pariš« piše v današnji številki o včerajšnjem sestanku med Lavalom in italijanskim veleposlanikom Pignattijem. Diplomatski urednik lista Pertinax piše v tej zvezi med drugim: Včerajšnji sestanek med zunanjim ministrom in italijanskim veleposlanikom je bil zelo kratek. Italijanski veleposlanik je samo obvestil Lavala. da včerajšnji korak nemškega poslanika v Rimu Hassla ne bo imel nesenega vpli- va na končne sklepe italijanske vlade. Pertinax nadaljuje takole: Po našem mneniu bo vsak francosko-italijanski sporazum brez Izrecne obsodbe revizijonistične politike škodljiv za Francijo m nevaren splošnemu miru. Tak sporazum bi nalagal Franciji podobne obveznosti, kakor svoječasni predlog o četvornem paktu. Sporazum v tem smislu bi tudi oviral politično hi vojaško moč Francije. Brez te pa ni zavarovanja rn ohranitve miru. Preokret v zadnjem trenutku: Mussolini popušča? Pripravljen je priznati nedotakljivost Jugosla vije, če Laval kljub težkočam pride v Rim Pariz, 2. januarja, r. Danes dopoldne ob 1L se je sestal v zunanjem ministrstvu ministrski svet k svoji izredni seji. Na tej seji bo I>aval poročal o razvoju pogajanj z Rimom in prepustil ministrskemu svetu v odločitev, ali naj kljub temu, da dosedaj ni dosežen sporazum v glavnih vprašanjih, potuje v Rim ali ne. V zvezi s sejo ministrskega sveta so se danes dopoldne razširile vesti, da je prišlo do preokreta ter da vendarle ni doeela izključeno, da Lava] še nocoj odpotuje v Rim. Za to se zavzema zlasti Italija, ki je stavila sinooi nove predloge. Po teh predlogih naj bi se ob priliki pose ta Lavala razpravljalo samo o kolonijalnih vprašanjih, glede katerih je sporazum v glavnem že dosežen, dooim naj bi se razprava o evropskih proble- mih odgodila na poznejši čas. V Parizu taki rešitvi niso preveč naklonjeni in smatrajo, da gre Mussoliniju predvsem za dosego vsaj najmanjšega uspeha, da bi tako mogel podati velikemu fašističnemu svetu, ki se bo sestal te dni, vsaj malo ugodnejše poročilo. Pač pa zelo pritiska Anglija, ki želi, da bi Laval posetil Rim in se sestal z Mussoiinijem. Nadeja se, da bosta Francija in Italija v zahvalo za to posredovanje Anglije podprli Anglijo na bodoči pomorski konferenci. V krogih zunanjega ministrstva tudi potrjujejo, da je Mussolini sinoči po italijanskem poslaniku v Parizu sporočil Laval u, da je pripravljen Izpolniti Laval ovo zahtevo ter podali izjavo o nedotakljivosti jugoslovanskega ozemlja. adžarski teroristi pripravljajo novo akcijo Pod zaščito madžarskih oblasti se znova zbirajo — Nova Janka pusta — Podpira jih tudi Avstrija Pariz, 2. januarja, r. Po razsodbi v Ženevi, kjer je Madžarska sama podpisala svojo obsodbo (četudi je vodil Eck-hardtovo roko baron Aloisi), je odpotoval na Madžarsko višji svetnik franco-.ske policije Barthelot. da na licu mesta izpopolni preiskavo o gibanju in početju teroristov. Da bi mu madžarske oblasti »olajšale« delo, so poskrile teroriste in zabrisale vse sledove za njimi. Po večini so jih spravili v Avstrijo ati še dalje v Italijo. Toda del teroristov ni hotel zapustiti Madžarske. Med njimi sta tudi Perčec in Servaci. Zato so bile madžarske oblasti prisiljene, da te nezadovoljne teroriste še nadalje puste na Madžarskem, toda poskrili so jih tako. da francoski odposlanec ni mogel priti na sled njihovemu bivališču. Perčec je skrit v neki zapuščeni vasi, vendar tako, da redno dobiva pošto in da lahko sprejema tudi posete. Nedavno ga je obiskal znani general Sarkotić. Tudi ostali teroristi so poskri-ti v raznih manjših krajih, daleč od meje. Dopisnik zagrebških »Novosti« je dobil na merodajnem mestu pri pariški policiji informacije, po katerih se skriva na Madžarskem sedaj še 50 teroristov. Njihova voditelja sta Perčec in Servaci. začasno pa sta prevzela vrhovno vodstvo Ivica Frank in Marko Došen. To pa zaradi tega, ker bi morala sicer Perčec in Servaci često potovati in bi na ta način izdala svoje skrivališče. Janka pusta jt popolnoma likvidirana. Likvidacijo tega zločinskega gnezda je izvršil po nalogu madžarskih oblasti kapetan Metzger, ki je imenovan za poveljnika obmejnega batalio-na. Te dni se bodo teroristi zopet zbrali v nekem kraju in nadaljevali to, kar je bilo z likv:daciio Janka puste prekinjeno, namreč vežbanie za izvrševanje terorističnih dejanj. Ker je mesto inštruktorja, ki ga je zavzemal morilec kralja Zedinitelja izpraznjeno, ie seda; postavljen novi instruktor, znani terorist ma-kedonstvujušČ-ih. bivši bolgarski major Timev, ki je te dni že prispel na Mad- žarsko. Te priprave za novo teroristično akcijo, ki ni niti najmanj v skladu z govori Tibora Eckhardta v Ženevi, so vzbudile v pariških krogih veliko pozornost. Zatrjuje se, da nameravajo madžarski teroristi še ta mesec pričeti z novo teroristično akcijo. Da bi madžarska vlada kolikor mogoče prikrila to početje, se zateka k svojemu prijateljstvu z Avstrijo in očividno se po sporazumu med Dunaiem in Budimpešto sestajajo teroristi v najnovejšem času na avstrijskem ozemliu v Gradcu. PanŠka policija je o vsem tem zbrala točne r>odatke in bo francoska vlada, kakor se zatrjuje v poučenih krogih, vse to spravila pred svet Društva narodov ob priliki razprave o poročilu madžarske vlade v zvezi z ženevskim sklepom. „Lepa Slovanka" je iz Karlovca Zagreb, 2. januarja, r. ^NovostU objavljajo dopis nekega svojega čitatelja, ki trdi, da je tajinsvena »lepa SJovanka«, ki igra eno glavnih vlog v marsejskem atentatu, bivša Pavelićeva tajnica Ln njegova špijonka. Rojena je v Karlovcu ter se piše Horvat. Poročila se je z Jurijem Ahsa-tzom, ki je bil banski uradnik v Karlovcu. Pred desetimi l©ti se je izseslil v Ameriko in ona mu je sledila v Chicago. Nedavno se je vrnila in je bivala najprvo na Reki, pozneje pa v Opatiji. Po sestanku s Paveličem je brez sledu izginila. Njen mož je velik nasprotnik Jusroslavije in v službi Italijanov. Jugoslavija — balkanski prvak Atene. 2. januarja. Včeraj sta se na igrišču Panatenaikosa odigrati zadnji in odločilni tekmi za balkanski pokal. Med občinstvom je vladalo veliko zanimanje in je obema tekmama prisostvovalo 25.000 gledalcev. Zadnji dan je Jugoslaviji prinesel velik uspeh. Premagala je Rumunijo sigurno s 4:0, že pr**d tem pa so Bolgari premagali Grke z 2:1 in nam tako pripomogli, da smo zasedli prvo mesto ter osvojili balkanski pokal. Drugo mesto je zasedla Grčija, slede Rumunija in Bolgarija. Balkanski pekat sta do zdaj osvojila dvakrat Rumunija in enkrat Bo.garija. Včerajšnja zmaga Jugoslavije na tujem terenu je rehabilitirala jugoslovenski nogomet pred vsem svetom. Pokal je dobilo moštvo, ki ga je najbolj zaslužilo. Za uspeh se imamo zahvaliti igračem, ki so se borili z velikansko voljo in srcem in so v največji meri doprinesli k veliki zmagi. Potek tekem: Bolgarija : Grčija 2:1 (1:0) Na igrišču Panatenaikosa se je zbralo rekordno število 25.000 gledalcev, ki so z napetim zanimanjem pričakovali, kako se bo rešilo vprašanje balkanskega prvaka Dejstvo, da je Grčija veljala za favorita, je Še bolj povzdignilo razpoloženje množic Tekmi so poleg najuglednejših zastopnikov oblasti prisostvovali tudi vsi opolno-moeeni ministri udeleženih držav. m«s4 njimi tudi naš poslanik g. Hristič Grki niso izpolnili nad, ki so jih nanje stavili domafei. Igraj i so mnogo slabše kakor na prvih dveh tekmah in so zasluženo podlegli. Zmaga Bolgarov je bila mnogo sigurnejša kakor kaže rezultat. Bili so nadmočni. hitrejši, prodornejši in boljši v kombinacijah. Bila je to najboljša tekma Bolgarije na letošnjem tekmovanju. Njih zmaga je bila popolnoma zaslužena. Grška publika je sicer ves čas podžigala domače moštvo, kar pa Bolgarov ni motilo, že v I. polčasu je Lozanov zabil vodilni gol. Po odmoru so Grki izenačili, toda Pančev je kmalu dosegel zmagonosni gol. Zmaga bi bila še večja, da niso Bolgari pred golom zastreljali več sigurnih sans. Tekmo je odlično sodil jugoslovenski sodnik g. Vasdljevič, ki ga je pa grško občinstvo po tekm? napadlo in Je morala intervenirati policija Jugoslavija : Romunija 4:0 (2:0) Ć©prav je Jugoslavija veljala za favorita, ni nikdo pričakoval tako visoke zmage. Razen bolgarskega moštva in njihovih kibicev je bila vsa publika na strani Ru-munije in je zato uspeh naše ©najstorice še večii. Po igri ie rezultat ne samo realen, temveč bi bil še lahko mnogo večji. Igra. Id Jo je pokazala naša reprezentan- ca, je bila najboljša od vseh na turnirju m je Jugoslavija po vsej pravici dobila naslov balkanskega prvaka. Naši igralci so igrali prvorazredno. Najboljši del moštva je bil backovski par Matošič—Mitrović. Tudi krilska vrsta ie bila na mestu, prav posebno Gaver. Napad je s prihodom Marianovića in Zečevića mnogo pridobil. Marjanovideva igra je bila za Atene pravo razodetje in je tvoril s Tiranicem duet. ki se mu ni mogel nihče zoperstaviti. Prav dober ie bil tudi Tomaševič, njegova go la sta bil? remek delo strelske umetno*'-Tudi vsi ostali igrači so storili svojo do! i nost in je bilo moštvo kot celota v vsa kem pogledu boljše kot nasprotnik. TeJcmo je izvrstno sodil Grk Hadiopulos. Jugosloveni so bili premočni v obeh polčasih. Romunski napadi so se navadno končavali na krilski vrsti ali pri branilcih Jugoslavija je nastopila v postavi ČJulić (Bratulić), Matošić. Mitrović, MaruSić. Gaver, Lechner, Timanić, Marjanović, To-mašević, Petrak, Zečević Takoj ▼ začetku premoć Jugoslavije. GrSLa publika bodri R umune z vzkliki »Roman i a«, V 10. mio. prvi gol za nas. Tomašević vodi iogo tti jo odda Moši, ta pa Tirnaniću, ki tolče n* gol. Vratar v padu odbija. Nastane gneč.? Tirnanić tolče ponovno, žoga se odbije od rumunfkega branilca Albe v gol. V 2t). min. kot proti Jugoslaviji. Culić boce žogo boksati, v tem pa priteče ne igriSče straž nik in ga udari s pestjo v lice. Velikanski nered. Naši igrači protestirajo, šele n* osebno posredovanje grikega vojnega ministra se je posrečilo napraviti red. Voja štvo je komaj spravilo občinstvo, ki je vdrlo na igrišče, za ograjo. Igra se nadaljuje. Naši stalno napadajo. V 30. min. prekine sodnik za eno minuto igro v snok nietete proti blagopokojnomu kralju Aleksandru. V 3<5. min. zabije Marjanović te daljave 2f) m neubranljivo drugi gol. Polčas 2:0 7a Jugoslavije Po odmoru se »tika ne menja. Že v 15. min. zabije Tomasevic iz težke pozicije tretji gol, ki mu sledi v 31. min. po istem igraču ie četrti. Trr-nanić je preigral vso obrambo in đodsJ Tomaže vi ću, ki je Vollev odpravil žogo ▼ gol Rezultat je o ta^KMa tole sliko: Jugoslavija 3 2 0 1 93 4 Grčija 3 1 1 1 53 3 Rumunija 3 1 1 1 5* 3 Bolgarija 3 1 O 2 7«ft 2 PRIDE! PREDE! Premiera za Jugoslavijo Prvi film v naravnih barvah Senzacija vseh kontinentov je barvani velefilm Muzej živih lutk ki se bo predvajal v ELITNEM KINU MATICI Poizkuien atentat na predsednika Kube Pariz, 2. januarja* AA. Iz Havanoe poročajo: Včeraj ]e nekaj metrov za avtomobilom predsednika Mendiete eksplodiral peklenski stroj manjše moči. »El Pais« smatra, da gr© za atentat ki so ga neki krogi pripravtti proti predsedniku MeodietL Drugi Rsti pa so mnenja, da je bil eden »zmed številnih atentatov solosnega demonstrativnega značaja in da je avtomobil predsednika Mendiete slučajno vozil po ulici, v kateri je bil postavljen peklenski stroj. Peklenski stroj je eksplodiral nekaj sekund pozneje. Kaj pričakujejo Nemci v novem letu Berlin, 2- januarja. AA. Nemški h#cta objavljajo obširna poročila o uspehih v notranji in zunanji politiki v lanskem letu. Vsi soglasno opozarjajo na velik p uspehe in na napredek v lanjokem letu. V zunanjepolitičnem oziru pa so listi polni optimizma in pričakujejo, da prinese novo leto rešitev mnogih mednarodnih vprašanj Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska n&p*-ved za četrtek: Temperatura nekoliko nižja, v južnih alpskih pokrajinah M bo polagoma zjasnilo. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.35 — 3330.21. Berlin 136«.£0 — 1377.4*. Bruselj 800.66 -— 804.59. Curib 1105.8o — 1111.35. London 167.87—169.47, New York 3376.97 do 3405.23, Pariz 225.37—326.49. Praga 142.46 do 143.32. Trst 291 63—294.4.06 (premij« 26.5%). Avstrijski Silina v privatnem kli-ringu 8.10— 8.20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 2. januarja Pariz 20.38, London 1.-.215. NewyoTk 307.875. Brucelj 72M. Mi lan 26.415. Madrid 42.225. Berlin 124.—. Dunaj 57.50, Praga 12.89. Varšava 58-30. Bukarešta 3.06. Straši T. «8LOTIlf 8KI lf A EOtk Ljubljana, 2. januarja, PTijatoedj&tvo s Francijo nas veže že skoro 20 let in je nastalo v <$dbi svetovne vojne. Ko je leta 1915 po albanska Golgoti izmučena srbska vojska z dobrovoljci prispela na obrežje Jadranskega morja, tedaj je bdla Francija prva izmed držav, ki je priskočila Srbom na pomoč, jiii pripeljala na Krf m pozneje s Krfa na Solun. Na Krfu ai je takratni regent Aleksander kot vrhovni poveljnik srbske vojake neumorno prizadeval, da se srbski vojaki prehranijo in opremijo z vsemi m at eri j alnazmi potrebščinam i ter se na ta način usposobijo za novo akcijo. V duhu navodil svojega vrhovnega za_ povednika se je tedanji rx>lkovnik Pe-šič, pomočnik načelnika štaba vrhovnega poveljstva, v februarju 1916 udeležil kot predstavitelj srbske armade za-vezniake konference v Chanrtiily-u na Francoskem. Na omenjena konferenci, na kateri so bili zastopani delegati zavezniških vojsk, je naš vojni odposlanec pojasnil stanje srbske armade in predlagal, da se ta opremi z najmodernejšim orožjem in s pa^ovrotJiimi bojnimi sredstvi, obenem pa je zahteval, da se zavezniška armada v Solunu ojača za določeno število efektivnega orožja, in na ta načm usposobi za uspešno ofenzivo proti sovražniku. Povečanje vzhodne armade na Balkanu je bilo v splošnem interesu zavez-rakov, ker bi znatno vplivalo na Rumu-nijo in Grčijo, ki sta bili takrat še nevtralni, obenem bi pa priselilo osrednje države, da V2xlržujojo kolikor mogoče veliko število avstrijskrh in n emski h dffvizij na solunskem bojišču. Končno je naš vojni odposlanec predlagali, da se srbska armada transportira v Solun in je ta predlog konferenca zavezniških vojnih delegatov na zahtevo francoskega generala Joffrea tudi sprejela. Reorganizacija srbske vo*teke je naglo napredovala in v avgustu 1916 se je začela velika srbska ofenziva proti združenim Bolgarom in Nemcem. Pri Gorničevu so bali poraženi Bolgari, nato pa so srbski bataljoni in dobrovoljci, ki so prešli Albanijo kljub veliki sovražim premoči zavzeli 2521 m visoki Kajmakčalan in osvoboc&li mesto Bi-tolj. del bodoče Jugoslavije. Toda zavezniki niso nudili zadostne materijalne pomoči in zato je morala srbska vojska z nadaljnjo ofenzivo prenehati ter je sledlHa nato pozacrfcka borba, ki je trajala s kratldm presledkom vse do 15. septembra 1918. V tem času pa je regent Aleksander vodil odločno vojno-politačno akcijo, da se pri zaveznikih doseže, da se ojača solunsko bojišče z novimi vojaškimi silami in na ta načm omogoči solunski armadi nadaljevati isspešno ofenzivo proti Sofiji in Donavi. Največ razumevanja za važnost solunskega bojišča je pokazala Francija, Po misiji na Angleškem je odposlanec regenta Aleksandra odpotoval na Francosko, kjer je stopil v stike s francoskimi poutaonitmi in vojaškimi krogi. Sprejeli so ga tedanji predsednik francoske republke Poincare, maršala Foch in Joffre, vojni minister Painleve in ve-MJri da^avndk Briand- Vsi so uvideli namen in važnost solunskega bojišča, za katero sta se z vso vnemo zavzemala Briand m Pairileve ter zahtevala uspešno ofenzivo. Tako so se začele v avgustu 1918 velike priprave za novo ofenzivo in se je solunsko bojišče pomnožilo z novimi četami, ki so jih pošiljaifi. pred vsem Francozi. Od septembra 1915 6V> preboja 1918 se je udeležilo operacij na sohinefkem bojišču okrog 600.000 francoskih borcev. V zvezi s solunskim rjojažčem so imena slavnih francoskih vojskovodij: Sarailles, Gukauma, Henrys, Gambetta ki maršal Franche d* Eeperay. Znamenita je bila zlasti 122. francoska in 17. francoska kolonijama divizija 15. septembra 1918 sta obe izvojevan" pri Kravici eno najslavnejših in najlepših francoskih zmag, ki se je dostojno pridružila zmagam srbske vojske in jugoslovanskih vojpii dobrovolj-cev ter skupno z njimi razbila sovražno fronto. Nekaj tednov pozneje je vkorakala zmagovita srbska armada s Francozi v Beograd, Del srbske armade je šel preko Donave in zasedel Vojvodino, francoske divizije pa so se zbrale na južnem bregu. Avstro-Ogrska je morala podpisati premirje in zmaga je bdda popolna Takrat je tedanji regent Aleksander pri pregledu svojih čet v Beogradu na slovesen način izročal vojvodi Mišiću, šefu generalnega štaba, m generaki Hen-ry®u, poveljniku francoske armade, najvišje in najredkejše vojaško odlikovanje: veliki križ Karadjordjeve zvezde z meči S tem je na učinkovit način pokazal, kako važnost je polagal na pomoč, ki jo je prinesla francoska orient-ska T solunska) armada srbskim četam pri osvobojen ju domovine izpod tujega jraroa. Veliko je število francoskih borcev, ki so padli na solunskem bojišču ali pa pomrli za časa vojne. Njihova trupla nočivajo na raznih mestih. Sveti so grobovi na Zer^miku pri Solunu, v Bi-:o^ju, Skoplju in Beogradu, Toda Francija nssm nft mafela samo vojaške pomoči, marveč je podpirala vsa naša diplomatička prizadevanja za priznanje Jugoslavije. Velika knjiga bi se dala napisati o vsem tem, kaj je francoski narod med svetovno vojno pripomogel k našemu osvobojen ju. Zato je povsem razumljivo prijateljstvo, ki ga gojimo do Francije in ki se je na solunskem bojišču s krvjo za veke zapečatilo. V dobi miru se je to prijateljstvo še bolj poglobilo in k temu so mnogo pripomogli bivši francoski borci na solunski fronti. "Takoj po vojni so se organizirali v udruženju »Poilus d' Orient« in je bila ideja za to organizacijo dana v Mar-seilleu. V raznih krajih Francije so se ustanovili pododbori te organizacije in tak pododbor je nastal tudi v Jugoslaviji. Blagopokojni Viteški kralj Aleksander L Uedinitelj nikoli ni pozabil junaških Francozov, ki so se borili ramo ob raoni njegovih divizij in je gojil tesne stike s predstavi tel ji organizacije: »Les Poilus d' Orier.t . Kot prvo točko svojega programa pri službenem obisku Francije je zahteval naš blagopokojni kralj, da se pokloni v Marseilleu spomeniku francoskih borcev vzhodnega bojišča in je hotel izkazati spoštovanje s tem, da je nameraval položiti palmo in odlikovati zastavo njihove organizacije, ki je po vojni zlasti v zadnjih letih priredila številna predavanja in manifestacije za bratsko francosko-jugoslovansko prijateljstvo. Člani te organizacije, ki so skupno s hrabro srbsko vojsko in požrtvovalnimi Pomen prihoda francoskih bojevnikov Nagovor dobrovoljca borca dr. Ernesta Turka francoskim borcem In jugoslovenski javnosti po radia 1935 St v 1 vojnimi dobrovoljci prelivali kri za naše osvobojenje in za čast frmncooke zartave, ao na jboljie priče, da mL ta&tne države nismo prejeli kot diplomatičen dar, temveč orno te borili z ogromnimi žrtvami zanjo in jo tudi izvojevali. >Poilua d' Orient« ao najboljše priče, da smo bili mi v preteklosti udarna sila, da to smo m ostanemo, kadar gre za obrambo naših državnih meja in obrambo občega miru v Evropi. Naši nekdanji francoski tovariši is solunskih rovov dobro vedo. da je naš narod miroljuben, U pa bo znal od Kajmakom lana do Triglava m od Splita do Subotice odločno nastopata v obrambi evo jih državno - političnih interesov, oprt na prijateljsko zvezo s Francijo, ki zna ceniti važnost nase državne integritete, ker je ista najboljše jamstvo evropskega miru. Kot tvorca miru sta padla Viteški kralj Aleksander L Uediaoitelj in francoski zunanji minister Louis Barthou, zadeta od zločinskih krogel. Zato je treba akcijo vlade kraljevine Jugoslavije, združeno z akcijo vlade francoske republike, še poglobiti in utrditi v svr-ho neobhodnih sporazumov in potrebnih dogovorov. Cementirano na bojiščih velike vojne, ojačeno z izkušnjami v dobi miru ob sodelovanju vseh narodov, ki so dobre volje, črpa zavezništvo Francije in Jugoslavije za ohranitev in okrepitev evropskega reda iz težkih preizkušenj nove moči in nove razloge. V tem duhu naj zavedna jugoslavenska javnost Ljubljane izrazi svojo hvaležnost francoskim junakom s solunske fronte, našim bratom po orožju in apostolom francosko-jugoslovenskega zbližan ja na Francoskem na njihovem po. vrafcku iz Oplenca, kjer so se poklonili srxHninu blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra L Uediniteija, kajti Oplenac je naš jugoslovenski Sinaj, ki ima tablico samo z eno zapovedjo: Čuvajte mi Jugoslavijo! osumljenega Josipa in ga pripeljal na policijo. Aretiranec je pri zaslišanju odločne mmaŠkal udeležbo pri napadu na Sekir-nika, vendar pa ne more povedati, kje je bfl usodnega dne in zatrjuje samo, da se je potikal nekje v Zasavju. Ker se njegov opis precej točno ujema s napadalcevim, ga je postolja izročila sodišču, obenem pa obvestila o aretaciji orožnike v Rogaški Slatini Kako bomo sprejeli drage francoske goste Kakor je dnevno časopisje joročalo. bodo francoski solunski bojevniki jutri ob povratku z Oplenca položili na spomenik neznanega junaka Napoleonove vojske venec in nad 100 njihovih zastav se bo poklonilo spominu tega junaka. Podpisane organizacije so na seji svojega odbora za sprejem francoskih gostov določile naslednji program: Francoski bojevnik* prispo v Ljubljano s posebnim vlakom ob 14.27 uri. Na kolodvoru jih bo pričakovala Postna Četa z vojaško godbo, oficirji ljubljanske garnizije in vse nacijonalne in kulturne organizacije. Pri prihodu vlaka in izstopanju gostov bo svirala godba marsaijezo, a častna četa pozdravi goste. Nato krene godba s častno četo na Napoleonov trg, a na kolodvoru se formira povorka s sledečim vrstnim redom. 1. Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije, Udruženje rezervnih oficira i ratnika. Udruženje četnikov in Združenje borcev Jugoslavije. 2. Francoski solunski borci Les Poilus d' OrienU nad 200 po številu z raznimi društvenimi zastavami. 3. Sokol Kraljevine Jugoslavije, Narodna odbrana in vsa ostala nacionalna in kulturna društva. 4. Ostalo občinstvo. Povorka krene po sledečih ulicah: Ma-sarvkova, Tj-rseva, Šelenburgova. Kongresni trg, Vegova ul. na Napoleonov trg, kjer se formira kare okoli spomenika na sledeči način: 1. Vojaška godba in počaatna četa in oficirji pričakujejo povorko na levi strani spomenika, obrnjeni proti Vegovi ulici, levo od njih se postavijo vojni dobrovoljci in ostale borbene organizacije. 2. Pravokotno na to vrsto se postavijo francoski bojevniki, obrnjeni proti spomeniku. 3. Na desni strani spomenika pravokotno na Francoze se postavijo edinice Sokola, Narodne odbrane in vsa druga društva. 4. Hubadova župa in Akademski pevski zbor zavzamejo mesto za spomenikom v polkrogu. 5. Občinstvo izpolni za karejem prostor tako, da ostane izhod k Gosposki ulici prost Manifestacija francoskemu neznanemu junaku Napoleonove vojske prične okoli 15 ure. 1. Francoski bojevniki polože venec. 2. Dve minutni molk. 3. Poljana toži, pojejo pevska društva. 4. Nagovor predsednika občine dr. Dinka Puca. 5. Naša godba zaigra francosko himno. 6. Odgovor predsednika >Les Poilus d* Orient dr. Marca He- rauta iz Liona. 7. Vojaška godba zaigra jugoslavensko himno. Nato krene povorka v istem redu kot je prispela k svečanosti po Gosposki ulici, Kongresnem trgu, \Volfovi ulici, čez Marijin trg, Miklošičevi in Masarv^ovi cesti na kolodvor, od koder odpelje vlak ob 16.49 uri drage nam francoske goste proti Rakeku v njihovo domovino. Ker so nas posetili francoski bojevniki v resnem času naše vsenarodne žalosti iz čistega nagiba pokazati svoje bratsko čustvovanje z jugoslovenskim narodom s tem, da se poklonijo spominu našega blagopo-kojnega, velikega narodnega vodje, viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, naša manifestacija v sprevodu in na Napoleonovem trgu naj bo manifestacija hvaležnosti do velikega francoskega naroda skoz in skoz resna in dostojanstvena. Prepričani smo, da se bo bela Ljubljana v velikem številu odzvala našemu pozivu, tako, da bodo naši francoski solunski soborci videli, da znamo njihove zasluge za naše osvobo-jenje in zedinjenje visoko ceniti in da smo trdno prepričani o njihovi vztrajnosti na tem, da mora jugoslovenska država ostati velika in močna in da je edini pogoj za pravi mir v srednji Evropi, da so vsi Jugo-sloveni združeni v svoji lastni in svobodni državi Jugoslaviji. Zato pričakujemo in prosimo ljubljansko občinstvo, da okna stanovanj, kjer se bo povorka pomikala, primerno okrasi a hišne posestnike na omenjenih ulicah pozivamo, da za čas povorke in svečanosti na Nai>oleonovem trgu razobesijo zastave na pol droga. Občinstvo kot tudi vse korporacije in delegacije, ki se sprevoda in manifestacije udeleže, prosimo, da nosijo na obleki črne znake (trakove) in da se pri manifestaciji radrže dostojanstveno primerno naši žalosti. Akad. pevski zbor, Branibor, Francoski in-stitnt, Jadranska straža, Jngoslovensko učiteljsko udruženje. Hubadova iupa, Kolo jugoslovenskih se*ter, Legija koroških borcev, Narodna odbrana, Savez ratnih dobro-voljcev, Sokol kraljevine Jugoslavije, Soka, Tabor, Udroienje četnikov, Udruženje ratnih invalidov, Udruženje rezervnih oficirjev, Združenje borcev Jugoslavije, Boj. Z Teza kmečkih fantov in deklet. živilski trg Ljubljana, 2. januarja Danes je treba gospodinje spomniti na živilski trg, ker ao najbrž pozabile nanj. Novoletni dan moramo šteti med največje praznike in po vsakem ^prazniku je mrtvilo v gospodinjstvu in na živilskem trgu. zato je bilo tudi danes, čeprav je bil tržni dan. Kljub temu se pa gospodinje zanimajo za tržne cene. In ker ji v začetku leta poseben ortimizem, bi marsikdo ce' y pričakoval, da se bo kaj pocenilo. No. goveje meso se je v resnici, kot so ri'?spodi-rje čitale že pred starim ietom. Toda danes ljudem ne diši meso, zato tjdi mesarske stojnice niso bile posebno založene. Pi-urnine pa sploh danes ni bi\j. Sadja je bilo danes tudi manj kot prejšnje tržne dni, a mnogo je bilo zopet orehovih iedrc, ki so jih gospodinje pokap'le pred prazniki velike količine ter smo mislili, da so bila vsa razprodana. Hrvati, ki prihajajo na naš trg od belokranjske strani so pa še vedno zelo dobro založeni ti njimi. Ker so jedrca poceni, po 18 Din kg, jih bodo gospodinje kupovale tudi zdaj, ne glede na to, da ni več tako mastnih praznikov. Cc bo trajalo tako milo vMTie še delj t*.sa. bo trg še vedno dobro založt-n z jabolki kot je zdaj. Značilno je, da se jabolka niso mnogo podražila od irseni, čeprav je bila sadna sezona zelo slaba Zdaj >o jabolka rudi že precej odbrana, ker preda »alci morajo izločati slabša, zato je na ptodaj še precej lepo sadje. Prodajajo tudi še vedno krompir u<;a zločina. V zvezi g tem krožijo tudi govorice, da aiija ni bila ranjena na glavi, temveč da je imela tudi prerezan vrat in da so e,x na leraienz poznali z nožem zadani sunki. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 2- januaria: Zaprto. Četrtek 3. januarja: Matiček se ženi. R<»d Četrtek. Petek, 4. januarja: Guffsinica. Red A. Sobota, 5. januarja: Orlić. Red B Drama pripravlja dve novi premieri, m sicer: Štefana Zweiga >Siromakovo jagnje«, igro, ki se godi za časa Napoleonovega bivanja v Kairu. Delo režira g. Bratko Kreft. Drugo premiero, Bruna Franka >Vihar v čaši vode«, režira grosp. Fran Lipah. Ta igra, v kateri je sodelovala na Dunaju znamenita igralka Hansi Niese. je doživljala na vseh odrih velike uspehe. OPEKA Zadetek ob 20. uri. Sreda. 2. januarja: Zaprto. Oetrtek, 3. januarja: Štirje grobjani. Red Četrtek. Petek, 4. januarja: Zaprto. Sobota, 5. januarja: Dežela smehljaja. — Opereta. Gostovanje tenorista Ada Da-riana. Izven. Gostovanje g. Ada Dariana. Prvič v tej sezoni se poje 5. t. m. opereta >De-žela smehljaja«, v kateri nastopi Da-rian kot princ Suchong. Konigsberški list >Pothum« piše o gospodu Ado Darianu naslednje: >Letos smo imeli srečo. Z gospodom Ado Darianom smo dobili naravnost vzornega operetnega tenorja. Mlad je, dobro raSčen, ima interesanten obraz, oživljen z izrazitimi očmi. Njegov glas je zmožen podajati vse čustvene skale. Z glasom, ki cvete in vabi, je pripomogel lepim šlagerjem naših najnovejših operet do vzhičenih aplavzov. In igrati zna Ado Darian tudi. To je nekaj, kar ne znajo vsi operetni tenorji. Ne ustvarja samo navadne klišejske figure »zapeljivega, lepega moža« Svoje resnično znanje je pokazal kot princ Suchong v Leharjevi »Deželi smehljaja«. Takoj po prvem nastopu je osvojil publiko z izvrstno masko, ki kaže rumenkasto, trpeče lice, in s svojo simpatično igTo. Toplina in blesk njegovega glasu, način, kako se popolnoma preda godbi in figuri, ki jo predstavlja, je prišel posebno v drugem dejanju do izraza, ko je pel arijo -^Tvoje je to srce«. Moral jo je trikrat ponoviti. Trikrat mu je ploskala zadavljena publika. Letos smo imeli srečo, osvojili smo — redkost! — resnično dobrega operetnega tenorja.« — Poleg g. Ada Dariana sodelujejo še dame; Poliče-va in Ribičeva ter gg. Peček. Simončič in Zupan, dirigira g. Anton Neffat. France Tanko umrl Ljubljana, Z januarja. Baš na silvestrovo zvečer, nekaj po 23., se je sklonila bela žena nad SO-letnim Francem Tankom in mu prestrigla nit življenja Franc Tanko, povsod v mestu znani star, a navzlic visokim letom vedno živahni gospod, je odšel v večnost, zadet od srčne kapi v svojem stanovanju Pred škofijo 19. Pred 3. leti, na dan 1. februarja, je praznoval s svojo, sedaj tudi že ranjko soprogo Karlino, zlato poroko, h kateri so mu poleg široke javnosti čestitali posebno prisrčno njegovi otroci, 5 po številu, ki vsi zavzemajo ugledne položaje. Med čestitkarji je bil tedsj tudi »Slov. Narod«, ki je prinesel o lepem jubileju dališi članek. Pogreb nenadno preminulega Franceta Tanka bo danes ob 16. izpred hiše Žalosti Pred škofijo 19. na pokopališče k Sv. Križu. Bodi vrlemu možu ohranjen spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. Samomor ali umor? Ljubljana, 2. januarja. Na silvestrovo okrog 22.30 je prišla na viško stražnico zasebnica Terezija Senger-jeva z Viča in povedala, da lezi v jarku ob progi pri železniškem prelazu XVII neznan človek, ki je menda pijan ali pa ranjen. Na prciro je odšel stražnik Ivan Ru-ter in je res uašel v jarku približno 20 letno miadenko, ki je imela nad desnim očesom precej veliko rano, ves obraz je bil pa krvav. Vse je torej kazalo, da je postala nesrečna mladenka žrtev železniške nesreče ali pa da je izvršila samomor. Ker je bila še živa, je stražnik obvestil reševalno postajo in reševalci so jo z avtomobilom naglo prepeljali v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da ima prebito lobanjo in pretresene možgane. Na vse načine so se trudili, da bi ji rešili življenje, pa je bil ves njihov napor zaman in na novega leta ob 3.30 je nesrečna mladenka umrla, ne da bi se zavedla. Neznanka je bila stara 19 do 20 let, srednje vitke postave, črnih, kratko pristriženih las, črnih obrvi. Na sebi je imela črno žametasto obleko in že nekoliko ponosen temnomoder plašč na dva gumba z imitiranim krznom, za vratom pa rdečo apaško rutico z belimi pičicami in na nogah temnosive nogavice ter slabe, že precej ponošene črne nizke čevlje. Ker ni imela pri sebi nobenih listin tudi ni bilo na njenem perilu nobenega monograma do davi njene identitete niso mogli ugotoviti. Davi je pa prišla na viško stražnico zasebnica Janežičeva, stanujoča na Brdu, in povedala, da že dva dni pogrešajo hčerko Rozalijo, rojeno 10. X. 1915., frizersko vajenko, usluzbeno pri mojstru Loborcu na Rimski cesti. Mojster je povedal staršem, da je odšla mladenka na silvestrovo nekoliko pozneje kakor običajno z dela, in sicer okrog 9. zvečer. Odšla je domov. Ko je šla čez železniški prelaz, morda zaradi megle ni videla in tudi slišala prihajajočega vlaka, ki je treščil vanjo in jo vrgel v jarek. Domnevajo, da je mladenko povozil osebni vlak ob 21.35 ali pa Simplon ekspres, ki prihaja ob 22.13 v Ljubljano. Ob 11. je prišla na upravo policije mati Rozalije .lanežiceve in povedala, da je imela Rozalija pri stebi tudi torbico z denarjem, ki je pa kljub vestnemu iskanju na progi niso našli. Na podlagi tega bi se KOLEDAR. Danes: Sreda, 2. januar j;; katoličani-Zlatan, Maka rij. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Mala trati:,i. Kino Ideal: Manoleecu. Kino Dvor: Pa*j«giavci. Kino Šiška: Princesa Nadja. DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Leustek. Reeljeva ee?ta 1, Nada K omota r, Vič. Bahovec, Kongresni trg ŠL 12. Dleto si je porinil v prsi Ljubljana. 2. januarja. Na strašen način >i \t hotel danes končati življenje mlad ka/.uenec, 16 letui Franc Samec, rojen nekje v Avstriji in pristojen v Radeče pri Zidanem mostu. France je prišel 8. IX. leta 1982 v pobol.jše\.ilnu-o tukajšnjega sodišča. Bil je miren in priden lant in prav nič ni kazalo, da mu nekaj greni življenje. Davi je z drugimi jetniki vred delal v mizarski delavnici. Kmalu no 8. pa je odšel na stranišče. Ker lju dol^o ni bilo nazaj se je ostalim mladoletnim kazueucem to čudno zdelo. Potrkali so na stranišče, pa se ni nihče odzval. Ker s«4 na ponovno trkanje tudi ni oglasil, so slutili nesrečo in šiloma so vlomili straniščn i vrata. Bili so priča groznega prizora: Sa inee je ležal na tleh v mlaki krvi, a veliko mizarsko dleto, ki ga je neof aieno odrasel iz delavnice, mu je tičalo globoko v prsih.Bil je še živ in zalo so n»l:lo pozv.il: reševalno {»ostajo na pomoč. Samca so prepeljali v bolnišnico. Bil j«' ves Čas nezavesten in se ni zavedel vse dopoldne. Njegova i>oškoroti škofjeloškemu pokopališču žalosten sprevod. K večnemu počitku smo spremljal 341etno vdovo Minko G*9p< rojeno Oegnar in stanujoe-n v Karlovški ulici 2&, ki je šla prostovoljnu v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Mati vi njenetr-'. obupnega dejanja bodo oetali bržčas za vedno nepojasnjeni, ko so šli z GaSperšieevo v grob. flaiporllfe va je imela ljubavno razmorje i eeMm škofjeloškim mladenucm, Ptarim lete I1-let. Nn fantovem domu s tem seveda nleo mogli biti zadovoljni, zlasti m\ ke.r jo baje nameraval stopiti z njo v zakonsk' zvezo. Zato je prišlo na fttiadenlčovl dom.) 6iji do razumljivih Beeoglaaij. Kor prigovarjanje ni nič pomajra!^. se mu starci slednjič rekli, dn n i G lahko poroči, toda posestva da mn ne bo do dali. To je privedlo na;ar/. mladegu rjubimoa do sklepa, da etike i vdovo pro kine in sra ni bilo na sektam'-:, ki Je b;' določen za petek ob ?A2o m n^nem sta novanju. Vdova j> najbrž slutila, kaj se pr pravlja, in si je vzela to tako h srcu. ea i* se-gl« po samomoru. 7. 'Jmm revolverjem ti je posrnala v svoji sobi kroglo nara vri« v srce in se smrtno nevarno ranila. Ki gla je napravila za dvadinarsk' kovane« veliko rano. V Karlovško ulfco -'' ' prispela sodna komisija s kom TJstarjem, orožnik? in zdravnik 'a^. ki je mosre! ugotoviti ^amo wm\ Požar na Silvestrov večer Kamnik, i. januarja.. Kakor lani, tako je tudi letos dolH .1 Kamničane na Silvestrov večer razburljiv dogodek. Lani so se na Veliki planini izgubile v megli tri smučarke ui zaale proti L#učam, tako da smo bili ves novoletni dan v skrbeh za njihovo usodo in so jih planinca z velikim naporom iskali celo noč in ves dan, včeraj pa smo imeli velik požar, ki je spravil po koncu ves Kamnik. Ko so se meščani zvečer praznično napravila in se odpravljali od doma, da v krogu znancev in prijateljev pričakujejo novo leto, je začelo okrog pol 21. biti plat zvona. Začudeni so sc meščani apraševah, kje gori, kajti ognja ni mogel nihče opaziti, ker je nad Kamnikom ležala gosta megla. Gasilci so na praznične obleke nataknili gasilsko obleko in hiteli na Graben, Gorelo je namreč v vili g. dr. Vende-lina Meglerja. Vila je dvonadstropna m leži visoko na hribu nad Grabnom čisto na samem Ljudje, ki so prvi prihiteli na kraj požara, so pomagali reševati iz gorečega poslopja opravo, takoj pa so bili na mestu kamniški gasilci in tovarniška požarna četa iz smodnisnice z brizgaina-ma. Ker je vila oddaljena okrog 300 m od vode in leži visoko na hribu, je bila velika težava, spraviti vodo do gorečega poslopja. Gasilci pa so z veliko požrtvovalnostjo in naglico potegnili cevi po hribu in kmalu je voda oblivala goreče tramov-je. Pod visokim pritiskom pa je ena izmed spodnjih cevi počila in ker je prav takrat prišla na pomoč tudi gasilska četa iz Duplice, sta kamniška in dupliska motorka oddajali vodo v velik čeber, iz katerega je črpala velika motorka iz smodniapice. Ogenj se je razširil že v prvo nadstropje in pretila je nevarnost, da bo povsem uničeno celo poslopje. Gasilci pa so po lestvi vdrli skozi okno v poslopje in pričeli gasiti notranjščino. Gorele so že lesene stopnice, ostrešje pa se je že zrušilo, po dve-urnem naporu jc bil proti polnoči ogenj udušen in rešeni spodnji prostori. Vila, ki je postala žrtev ognja, je bila eno izmed najlepćLh poslopij v Kamniku. Pogorelo Je vse ostrešje in vse *obe v drugem nadstropju z vso opravo, ki jo niso mogli več rediti. Uničen je nadalje del prvega nadstropja, ostalo pa so gasilci obvarovali pred razdejanjem. Kakor pripovedujejo domači in sosedje, je nastal ogenj v podstrešju morda ob dimniku Domači so bili baš zbrani pri večerji, ko je nekdo začul sumljivo pokanje In ropotanie v podstrešju. Ogenj se je že močno razširil, zato so hiteli reševati, kar so pač mogli. Skoda je velika in ni krita z zavarovalnino. Stev. 1 »SLOVENSKI NAROD«. Stran S. DNEVNE VESTI — Vsem našim naročnikom smo v današnji številki priložili položnice, današnji številki priložili položnice. Prosimo jih, da nam naročnino redno nakazujejo, a zlasti naj jo čimprej poravnajo zaostankarji, ker bi jim sicer bili prisiljeni list ustaviti. — Is državne službe. Za ura-' .ika Sigo-saća pri stanici za žigosanje elektroštevcev pri Tehnični srednji šoli v Ljubljani je imenovan uradniški pripravnik Rajko Wer-nig; v višjo skupino so pomaknjeni upravno pisarniški uradnik pri Lanski upravi v Ljubljani Vinko Magi3ter, upravno pisarniški uradnik pri sreskem načelstvu v Slo-venjgradcu Ivan Ritonja, zvaničnica pri sreskem načelstvu v Ljubljani Henrika Gebert, zvaničnica pri banski upravi v Ljubljani Marija Kazafura, zvaničnica pri sreskem načelstvu v Ptuju Marija Pleter- zvaničnica pri sreskem načelstvu v Kranju Antonija Soklič, zvaničnik pri sreskem načelstvu v Ptuju Ivan Šturc in zvaničnik pri sreskem načelstvu v Krškem Ivan Žabkar. — Iz banovinske službe, imenovana sta za bajiovinskega pisarja pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi banovinski uradniški pripravnik Ivan Gerčar in za banovinjsko goskpodinjsko učiteljico pri banski upravi v Ljubljani banovinska uradniška pripravnica Marjeta Prašnikar; v višjo sikupino je pomaknjen banovinski ekonom banovinakega zdravilišča na Golniku Prane čeplak. Pri utrujenosti« razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Jose-fova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljen j u želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Joaef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drog eri j ah in špecerijskih trgovinah. — Avtomobil) bodo oproščeni taks. Na silvestrovanju Avtokluba v Beogradu je prvi podpredsednik dr. Velizar Jankovlč •sporočil članu kiuba aklep finančnega ministra, da bodo lastniki avtomobilov od 1. januarja do 1. aprila t, 1. plačali samo četrtino takse na luksuzne in tovorne avtomobile, s 1. aprilom pa pride v finančni zakon odredba, da bodo luksuzni in tovorni avtomobili sploh oproščeni takse. V nadomestilo se bo pobirala trosirana na bencin. — Novi proračun beograjske občine. fcsestavljen je osnutek proračuna beograjske občane. Rednih dohodkov je predvidenih 314.19S.707 Din, izdatkov pa S13.602.367 Din. tako da bi znašal prebitek 3.602.367 Din. — Nov tednik. V Sv. Ivami Zeleni je izšla prva številka >2elinskih novina«, tednika za napredek zelinskega prigorja in okolioe. List je službeno glasilo udruženja trgovcev za srez Sv. Ivan Zelina in gasilske župe zelinskega okraja. — Uredba o ženltvi v vojski in mornarici. Na predlog vojnega ministra so kraljevi namestniki 21. decembra izdali uredbo o ženltvi oficirjev, vojaških uradnikov, podoficir je v, kaplarov In redovov (mornarjev) vojske, mornarice, obmejnih čet in žendarmerije. — Iz »Službenega lista«. Službeni liet kr. banske uprave dravske banovine št. 1 z dne 2. t. m. objavlja pravilnik o določanju in vračanju varščin, izmenjavo rati-fikacijskih instrumentov o trgovinski pogodbi e prilogami med Jugoslavijo in Av-eizrijo. odredbo o razširjenem področju dr-uprave o pobiranju občinskih trošarin v uprave o pobiranju občinskih broširan v letu 1934—1936 m razne objave iz »Službenih novin«. — živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 27. decembra Je bilo v dravski banovini svinjska kuga na 96 dvorcih, svinjska rdečica na 8, kuga čebel ne zalege na 4 In mehurčastn izpuščaj na 1. SAMO SE DANESH Z. K. D« film Danes gigantska borba češkega kmeta za staro pravdo PASJEGLAVd Predstave ob 4., 7. in 0, uri Vstopnina SJ50, 4-50, 5.50 In 6-50 Din ZVOČNI KINO DVOB Telefon 21-24 — Dražba kožuhovine divjadi vseh vrst bo dne 28. januarja 1935 v Ljubljani na velesejmu. Lovskro-prodajna organizacija »Divja koša«, ki prireja to dražbo, vabi vse lovce, da ja poverijo svoj lovski plen v prodajo, kajti ona bo kot vedno tudi tokrat znala najbolje varovati koristi naših kovcev. Vsakdo naj svoje blago čim prej pošlje, vendar pa morajo biti kože dobro pripravljene. Koda mora biti cela, to je poleg kožuha mora ostati odrta glava, uhlji, smrček, rep in prednji stopali, žival moramo odreti »na meh«. »Jđeh« napnemo na dve ožji deski ter ga pribi-jemo z žeblji na spodnjem koncu. Tretjo desko pa vtaknemo v sredino tako, da kožo nekoliko napnemo. Posušimo jo samo napol, nato jo obrnemo ter dodobrega posušimo. Star način sušenja »mehov« z na-gačeno slamo danes ne prihaja več v po-štev. Kože pošljite na naslov »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. — Dr. Cerinove orkestralne skladbe v Dubrovniku. Odbor za >Dubrovački Kur-orhestar« sporoča 27. dec. 1934: Sve tri (Cerinove) kompozicije (>Solnčni dnevu, »Miljencic, >Sokolski marš«) su vrlo često na našem repertoaru, i Vam javljamo, da su odlično primljene od mnogobrojne domaČe i strane publike. Zahvalni emo Vam, što ste doprinjeli, da sa Vašim odličnim stvarima kompletiramo dom ic i repertoar. — Prilažemo Vam programe koncerata našeg orhestra, na kojima su Vaša djela bila izvajana, a koja su ubral?, veliki aplauz. — Nova grobova. Umrla je na novega leta dan g. Marija Lotrie, vdova po dolgoletnem uradniku Strojnih tovarn in livarn. Pogreb bo v četrtek 3. januarja ob V* a. iz Sv. Florijana ulice 26. — V ponedeljek je umrl v Ljubljani odvetniški koncipijent g. Pavel Lenarčič. Pogreb bo danes ob 16. izpred hiše žalosti Bežigrad 16. Blag jima spomini — Vreme. Vremenska napoved nravi, da bo megleno in oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini In v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Zagrebu 8, v Skoplju 7, v Mariboru, Rogaški Slatini ln Beogradu 6, v Ljubljani 4, v Sarajevu L Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.3, temperatura je znašala 0.8. — Ljubeznivo novoletno voščilo. V bolnišnico so morali prepeljati ženo nekega kovača z Gorenjskega, ki jI je mož na sil-vestrovo na poseben ljubezniv način voščil novo leto. Udaril jo je namreč tako, da jI je razbil nos. — V bolnišnico je moral tudi tovarniški delavec Anton Jančič iz Križa pri Tržiču, ki ga je neki Andrej Perko z nožem dregnil v nogo in ga lažje poškodoval. — Samomor I6letnega dekleta. V Zagrebu ee je pripetila na starega leta popoldne težka nesreča. 161etna Dragica Majcen, delavka v tvornici kemičnih izdelkov Slavlja, je »kočila v dobra dva metra globok bazen opekarne Zagorka, kjer perejo žensko perilo. Njeno truplo so opazili otroci. Dragica je živela pri svoji materi Jelki Premuž in od doma je odšla že 22 decembra. Mati je obvestila policijo, ki jo je zaman iskala. Komisija je ugotovila, da gre za samomor. Kaj je pognalo dekleta v smrt, ni znano. NE ZAMUDITE PRILIKE, OGLEJTE SI TUDI VI VESELO KOMEDIJO KATHE NAGY WILIY RITSCM MALA TRAFIKA trs* ADE LE SArlDROC S HANSI NIESE Rezervirajte si vstopnice! Elitni Matica TELEFON 2124 Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri Pred p roda j a vstopnic od 11.—%13. ure. Iz Ljubljane —Ij Sokolska župa Ljubljana poziva vse sokolske pripadnike — izvzemši deoo — da se udeleže sprejema francoskih bojevnikov pri povratku v njih domovino. čJani. članice in oboji naraščaj naj se zberejo pod vodstvom društvenih načelnikov v Četrtek 3. januarja 1934 ob 14.15 na Masarvkovi cesti, pred starim poslopjem carinarnice, postrojeno v Stiristope, od kjer odkorakamo na peron in potem v povorki pred Napoleonov spomenik. V povorki korakajo na čelu naši vojni dobrovoljci in borci, nato francoski gostje, za njimi Sokolstvo in potem ostala društva in korporacije. Enak vrstni red velja tu* di za povratek na kolodvor. Obleka za vse udeležence civilna z znakom in žalnim trakom. Zaradi velikega pomena svečanosti mora biti naša udeležba častna. — župno načelstvo. —lj Uprava Hubadcvc župe poziva moške zbore včlanjenih društev k posebni pevski vaji danes zvečer ob 20. v Huba-dovj pevski dvorani. Note s seboj: Blagor mu, Poljana tožfi. Poinoštevilna udeležba potrebna. Obenem poziva vsa pevska društva h korporativni udeležbi pri sprejemu francoskih bojevnikov jutri popoldne na glavnem kolodvoru- Z novim letom Je otvori! privatno prakso ZDRAVNIK Dr. KRISPER ANTON Ljubljani-Vodmatu, Društvena uL 20 —lj Noč od Silvestrovega na novo leto je potekla v Ljubljani precej hrupno in burno, kakor je to že navada. Ponekod je prišlo tudi do manjših rabuk in so si nekateri voščili srečno novo leto s pestmi ln brcami, vendar ni bilo nikjer resnejših dogodkov In policiji ni bik) treba Intervenirati. Sicer je bila pa policije precej tolerantna in marsikateri stražnik je zatisnil oko, pa tudi obe ušesi. Na policiji ni bilo davi nobene prijave glede kaljenja nočnega miru ali sličnih izgredov. — Snoči je postal žrtev podivjanega ponočnjaka samo trgovs-ki potnik Janko O. iz Ljubljane, ki ga je nekdo v Srbski ulici napadel s palico ln ga udaril tako močno po hrbtu, da je moral v bolnišnico. —lj Ceste na zahodnem mastnemu delu onkraj železnice so letos precej dobro oskrbovane. Sicer tam ni posebnega prometa in je lahko kaj hitro popraviti cestišče. Letošnjo zimo, ki je tako suha. tudi ni posebnega blata, pred dnevi so posuli ceste v mestnem delu Rožne doline. Posipa niso utrdili z valjarjem, kar tudi ni potrebno, ker se sam vlete Čez zimo. —lj Volitev odbornikov in namestnikov Ea glavni odbor sa obdelovanje barja bo v nedeljo 13, t. m. od 8. ure ziutraj do 16. ure popoldne in sicer za volilno skupino Trnovsko, Gradiško, Karlovsko in Krakovsko ljubljansko predmestje in dtepanjo vas na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg 2 (posvetovalnica). Ta skupina voli dva odbornika in enega namestnika. Pravico voliti imajo le v volilnem imeniku vpisani lastniki (ee) barjanskih pareeL —lj »Muzej živih lutk«. Veleti 1 m. ki ga bo predvajal Elitni kino Matica, je prvi film v naravnih barvah, izdelan je po sistemu »TechnJoolor«. Ta sistem je smatra-ti kot dovršen sa snemanje barv. filmov. Vsebina filma je nekaj nadvse misteriosne-ga, velikanskega. Človek, ki je podvržen strasti in ga strast popolnoma obvlada, Je sposoben, da izvrši najhujši zločin, samo da zadosti svojemu zlemu nagnjenja — Tu se nam pokaže saknllsje največjega in prvega tovrstnega muzeja. Dejanje Je tako napeto in razgibano, da Je človek pripravljen na največje presenečenje, katero tudi pride. — Film Je gigantska borba, delo, vredno imena: umetnina. Za nas bo film zanimiv že zato, ker Je to prvi film v naravnih. barvah, in Se to, da je premiera sa Jugoslavijo. »Kavarna Central" VSAK VEĆER PRVOVRSTNI DAMSKI KONCERT Danes (v sredo) odprto do štirih zjutraj —D PasjeglavcI — Kmetski punt v filmu. Razen slovanskih narodov se noben drug ne more ponašati s tolikimi kmetski mi pobunami. Tolminski kmetski punt, kmetski opor v okolici Laškega, upori v Savinjski dolini so se vrstili drug sa drugim. Zbudilo jih je kratenje pravic v tlačenju starih svoboščin ter v zatiranju svobode kmeta. Boj za staro pravdo Je bilo sirom slovanskih držav geslo svobod«, boj proti tujcu tlačitelju. Posebno pri nas je bil tuji baron, grof in razno tako plemstvo vir vsega zla. Te grajske pijavke so sesale kri iz telesa našega naroda. Nas narod ni bil voljan prenašati bremena, uprl se je in zahteval nazaj svoja stara prava in svoboščine. Kri je tekla v potokih, a naš narod ni odnehal. Kako se Je postavil, nam priča sam Matija Gubec, slovensko-hrvatski kmetski kralj, ki Je dal življenje za staro pravdo. Nekaj takega, kar nam pokaže napore in boje kmeta zs svoje pravice, nam pokaže vele film »PasjeglavcI*, katerega predvaja 25KD. Ta film bi si moral ogledati vsak naš človek. To je kos naše zgodovine. Dejanje se sicer vrli na češkem v okolici Choda, a lahko prenesemo dejanje na našo zemljo. Biti so to enaki boji, kakor Jih Je vodil na* kmet. Film se predvaja danes v zvočnem kinu Dvor. _lj Pomorsko-propagandni tečaj Jadranske straže se prične jutri 2. t. m. ob 3. uri popoldne v trg. akademiji z otvoritvijo po predsedstvu ter z dr. Rubičevim^ predavanjem o ideologiji Jadranske straže ter dr. Boh inčevim predavanjem >Zemljepis Jadrana in njegovih obale. Tečaj se bo istočasno vršil v dveh sporednih oddelkih ter ho trajal do sobote 5. t m. Tečaj bo posedalo okoli 150 učiteljev in učiteljic, profesorjev ter odbornikov ljubljanskih srednješolskih podmladkov s svojimi poverjeniku O tečaju bomo sproti poročali. —lj Otvoritev otroškega vrtca v Sp. Šiški. Dne 11. januarja 1935 ob 9. uri se otvori otroški vrtec v mali dvorani So-kolskepa doma v Sp. Siškri. Starši, ki so že vpisali svoje otroke, naj jih pripeljejo gotovo ta dan in ob določeni uri. Obisk otroškega vrtca je brezplačen. —lj »Hčerki njene ekscelence«, izvrstno veseloigro, ponove na splošno željo v šentjakobskem gledališču v soboto dne 5. januarja 19<36 in v nedeljo dne 6. januarja 1935 ob 20.15. Igra je zelo zabavna te je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah nenavaden uspeh. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poeeti predstavo. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana, naj kupi občinstvo vstopnice že v p red prodaji od sobote dalje. DANES Svetislav m Mady ClurUtians v velefilmu razkošja, lepote ln pusto-lovin MANOLESCV Krasne pokrajine, lepe scene ln napeta vsebina Za smeh skrbi FRITZ KAMPERS ZVOČNI SUNO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9.16 Vstopnina 4.50. 6.50 ter 10.— Din —lj Ali is vesta, kaj je to »Ljubavna komands«? To Je titan, ki ga bo v petek predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici. Pil m je poln smeha, zabave in veselja ter ima mnogo, mnogo lepih ljubavnih seen. Glavno vlogo igra Dollv Haas. —lj Predavanje SPD. Prihodnje predavanje STO bo v torek 8. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Govoril bo g. dr. A m ost Brile j o Tesnlskem Olvmpu, najvišji gori Grčije in nekdanjem prestol« starogrških bogov. —lj Ravnateljstvo iole Glasbene Matice opozarja gojence in njih starše, da se prične redni pouk v četrtek dne 3. januarja t. 1. —lj Upokojeno učiteljstvo ima v četrtek mesečni sestanek lele ob 17. uri zaradi prihoda francoskih bojevnikov v Ljubljano. —lj Ob prvi obletnici smrti pok. g. Franca Prelovca iz Idrije bo zadušnica v soboto ob pol 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi v LJubljani. —lj Občni zbor Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek. 14. L m. ob 20. uri v H u nad o vi pevski dvorani. Dnevni red običajen brez volitev. Odbor. NavOianec. Učitelj pravi učencu naj napiše: Mrzla voda- Učenec pa napiac: Led. — Kaj si pa napisal? Napisi, kar sem ti rekel. mm Ceinu pisati dv« dolgi besedi, če pa zadostuj« ena kratka« S pujsko in mačkom smo začeli Po veličastni pivski manifestaciji so ili ljudje gledat pod koto ln prvi dan novega leta so prespali I Juhi Jan s, 2. januarja. Konca sveta torej ni bilo. Pač pa je najbrž krizo res vrag vzel. Kaj drugega bi menda niti ne mogel več spraviti v malho. Toda niti sence kakršnegakoli pesimizma ne sme bita v teh besedah; le povedati je treba nekoliko glasneje, kar bi ljudje danes najraje zatajili. Zopet hočejo delati vsi resne ter dostojanstvene obraze, zal pa človek vseeno ne more pozabiti obrazov in njihovega okolja v tisti znameniti noči, ko so ljudje pod firmo ali patronanco prašička prevračali zgodovino ter zvrnili le nešteto kozarcev, da so se končno prevrnili i sami ne glede na svoje dostojanstvo. To so sicer počenjali neoficijelno in zaradi tega mislijo, da jim ne sme nihče ničesar šteti v zlo. Saj jim tudi ne bomo, kajti ponosni so na svoje zmožnosti in sami sebi se niso zamerili. Samozavestno naštevajo Se danes, kaj vse so spravili vase. Kdo bi tudi ne bil samozavesten, če stopa v novo leto tako pogumno in s takšnim tekom?! Začelo se jc torej po lepem običaju. Med dvema starima letoma je sicer tako slabo luč. V tako slovesno pokopanem ic tu smo popili manj kot prejšnje loto. Meščanom, ki se ponašajo s tem, koliko g* nesejo, bi bilo zelo hudo, če bi ne biki glede tiste statistike pripombe, češ, da se ni vračunan konzum v decembru. In danes se lahko marsikdo namuzne ob misli, kdo bo ugotovil, koliko tekočin je steklo po grlih v Silvcstrovi noči in koliko bi bilo treba dopolniti statistiko po novem letu. Po veličastni pivski manifestaciji so ljudje šli gledat pod kožo ter prespali prv dan novega leta, kot se spodobi. Toda prespali so tudi vso srečo, ki so jhn jo prinašali nešteti prigodni prijatelji skoraj vej dan. Voščilci so bobnali po zaklenjenih vratih, zvonili, kot da je alarm ter čakali poparjeni pred vrati. Nič ni pomagalo, meščani so pustili na cedilu srečonosce. Sicer bi pa ne bilo le preveč sreče, če bi ljudje hoteli ustreči vsem voščilcem, temveč tudi nekoliko preveč lukenj v žepih. V teh realnih časih, ko sloni vse na pro- dolgo, da človek pozabi, kako je bilo pred • računih, so edino odkupnine za novoletno letom. Zato so se ob tem starem letu ne kateri čudili nenavadnemu razpoloženju meščanov in pustni razvuetosti Zdelo se nam je, da še nismo nikdar tako divje zasmehovali krize in samih sebe. Ljubljana, ki nima pravega nočnega življenja, če izvzamemo slovito »krokarijo«. Silvestrov o noč ni spala. Naj še kdo obsodi Ljubljančane, da so zaspanci! Ne le, da niso spali, so tudi to skušali dokazovati po skromnih močeh. Seveda, samo peli so, kot angelci, vse drugo ne šteje, odnosno je samo ob sebi umeven dodatek. Naj nam nihče ne zameri, da ne ugotavljamo tudi ob tej priliki, kako visoka je naša pevska kultura, kajti bojimo se zasenčiti slavo pivske kulture. Silvestrova noč je bila vsa posvečena manifestaciji naše pivske kulture. Izkazali smo se. le potrkajmo se po prsih, če pa hočete, da bo čim bolj zabobnelo, po praznih žepih! Dan«S se je zopet začela kriza; kakšni očitki bi bili neumestni, saj veste, kako je hudo dandanes ter vsak rad pozabi na bridkosti tega sveta... Zlasti oknšajo tisti, ki vso Silvestrovo noč niso zarisnili očesa in ki imajo tako izvrsten tek, da vzdrže pri mizi tri dni — najhujše čase. Sicer pa kako naj iščemo kakšna posebna nravstvena merila, ko je prašič simbol in prekrokana noč ideal ter tradicija?! Nihče tudi ne sme reči kaj slabega, že zaradi tega ne, saj niti statistika o konzu-mo alkoholnih pijač ne stavi Ljubljane v Z Jesenic — življenje ob novem letu. Na silvestrovo in na novega leta dan je bilo pri nas zelo živahno. Skoraj v vseh društvenih domovih in lokalih kakor tudi v mnogih gostilnah in restavracijah so se meščani poslavljali od starega in pričakovali novega leta. Povsod je bilo veselo in živahno tako v lokalih in na cestah ter ulicah, po katerih so se mnogi šele v jutranji zori vračali domov zdravit mačka. Red in mir se nI kalil. — Nov grob. Po daljši bolezni je v nedeljo popoldne v 63. letu preminul g. Janez Krivec, hišni posestnik in upokojenec bratovske skiadnice na Jesenicah. S pokojnikom je legla v grob na Jesenicah ena najbolj znanih ln popularnih osebnosti, mož dela, borbe in ustvarjanja. Čeravno naš politični nasprotnik, mu ne moremo oporekati vrlin, ki jih je imel kot kulturni in društveni delavec, kot občinski odbornik In delavski organizator. Z njim boriti se je bilo častno, ker je bil kot politik odločen in kremenit značaj. Pogreb blagopokojnega je bil na novega leta dan popoldne ob ogromni udeležbi ljudstva, ki je prišlo pa njegovo zadnjo pot od blizu ln daleč. Na čelu ogromnega žalnega sprevoda so korakali člani gasilskih čet z Jesenic in KID in cerkvena godba, ki je igrala žalostinke, za njo člani ASK »Gorenjec« in DKD Aljaž ter člani mnogih delavskih in stanovskih organizacij, za krsto pa sorodniki in nepregledna vrsta sodelavcev, prijateljev m znancev pokojnika in ostalega občinstva. Bodi delavnemu možu ohranjen blag spomin, ostalim naše iskreno eožalje. Iz Ptuja — Prijatelji perutnine izsledeni. Prebivalstvo v okolici občine Grajene se je v zadnjem času pritoževalo, da mu nekdo krade perutnino iz hlevov Ln da pri tem ne pusti pri miru niti gospodarskega in drugega orodja Več itn posestnikom je bilo ukradenih nad 50 kokoši, poleg tega pa se tudi razno gospodarsko in kuhinjsko orodje, vredno 2000 Don, posestniku Mur-ftiču Andreju Iz Grajenšaka pa Se celo prašič. Razen tega je bilo pokradeno Se veliko življenjskih potrebščin, tako da so posamezniki občutno oškodovani. Orožniki so te dni prijatelje tuje lastnine izsledili ter aretili tri osumljence, ki sede zdaj v zaporih ptujskega sodišča. — Tetka poškodba. Ko se je te dni vračala večja družba fantov skozi trg Ptujska gora, sta jo nenadoma is zasede napadla dva fanta, oborožena s vilami ln težkim kolom. Eden napadalcev je z vso silo udaril s kolom po glavi posestnikovega sina Kazja Franca, tako da se je takoj nezavesten zgradil, še na tleh ležečega je napadalec udaril s kolom po levi roki tako močno, da mu jo je »lomil v zapestju. Težko ranjenemu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Peče, nakar so as spravili domov. Napadalca so orožniki te izsledili In ju ovadili sodišču. Silvestrovanje v Ptuju je bilo letos v znamenju krize In pa tudi splošne žalosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom L Javnih prireditev ni bilo, le nekatere gostilne so Imele domače zabave, ki so bile sicer dobro obiskane. £e na predvečer novega leta is se tudi en dan prej pa je že hodila deea preoblečena v dimnikarje In voščila srečno novo leto, tako da ai tri dni lahko samo delil. K sreči jo bilo kaj deliti, ker je bil prvi pred dv- srečo brez proračunskega kritja, na kar se nihče ne ozira. Razen tega je baje tudi tarifa — najmanj 10 Din — in če daš manj, se norčuješ ter grešiš zoper tradicijo. In kdo bi se tudi z veseljem ne norčeval zoper svete običaje. Če sega vedno v prazen 2ep ter si izmed vseh novoletnih sreč želi, da bi ga pustili vsi atentatorji na žep vsaj nekaj dni pri miru. Tudi v tem pogledu smo zavozili v novo leto po dobro uglajenih kolovoznicah. Vsi zmagoslavni pokreti današnjega časa z beraštvom na čelu se bodo razmahnili tudi v tem letu v vsem svojem sijaju. Nc le, da so nas obiskavali novoletni voščilci včeraj po stanovanjih, temveč so se jim pridružili tudi berači, ki so se razen na revščino sklicevali še na novo leto. Pa tudi na cestah so bili aktivni ter lahko rečemo, da so začeli novo leto res pogumno, zavihanih rokavov, in da se nam odpirajo n&jlepai vidiki. Res smo krizo kaj slovesno pokopali, toda nič manj slovesno ni njeno vstajenje. Seveda, optimizma nam ne manjka; dovolj je že stotinka tistega poguma in zanosa Silvestrove noči. Upajmo vsaj, da niso vsega prespali in da od prašiča ni ostal le maček. Sicer ljudje danes še nimajo dovolj jasnih glav za vse te pojme in besede, pozneje bodo pa rekli: Ne kliči mrtvih iz groba! mi in takrat je vsak radodareu, če le kaj ima. Mislimo, da so najbolje odrezali novo leto še ti mati dimnikarji. Njihovi nasledniki pa so sedaj te sv. Trije kralji, ki že tudi od božiča sem hodijo od hiše de hiše. Oim hujša kriza je, tem več je ko-lednlkov. Iz Celja —c Na silvestrovo sta bili v Cedjn samo dve javni prireditvi. Društvo absolventov drž. trgovskih šol je priredilo Silvestrov večer v Celjskem domu, »Svoboda« pa v Narodnem domu. Sokolsko društvo ni priredilo svojega običajnega silvestrovanja. V kavarnah in mnogih gostilnah v Celju in okolici je vladalo živahno vrvenje do jutranjih ur. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek S. t m. od S. do 12. dopoldne v posvetovalni o! Zd rušenja trgovcev za mesto Celje v Razjaeovi ulici. — V celjski bolnici sta nmrla v petek &2Jetni čevljarski mojster Anton Zdolšek iz Celja in &zletn! občinski revež Andrej Leon a rdo z Vranskega. Na Glavnem trgu 16 je umrla v soboto v starosti 80 let vdova po vojaškem nadpuškarju ga. Frančiška Fohnova. —c Promenadna pot na Masarykovem nabrežju je v zelo slabem stanju, ker je zadnja poplava odnesla zgornjo plast peska in zemlje. Hoja po prej lepi široki poti je postala neprijetna, ker je voda odkrila zadnjo plast kamenja in jo razkopala. Umestno bi bilo, da bi dala občina čim prej popraviti promenad no pot Tudi promenadna pot ob Savinji na »Otoka« je potrebna popravila. Silvestrovanje na Viču Vič, 'L januarja. Vieani so se tudi letos prav dostojno poslovili od starega leta. 2e v zgodnjih večernih urah je zavladalo po ulicah živahno vrvenje. Sokol na Viču v znak žalovanja za blagopokojnim kraljem mučenikom ni priredil običajnega Silvestrovega večera, zato pa se je vršilo v Sokolskem domu silvestrovanje agilnega SK Reka. 2e kmalu po 20. je občinstvo prostorno dvorano zasedlo do zadnjega kotička, ter pokazalo svoje simpatije športnemu klubu. Večer so posetili tudi zastopniki nekaterih lokalnih društev in organizacij. Spored večera je bil prav pester in zabaven, da je občinstvo v polni meri prišlo na svoj račun. Vrli športniki so vprizorili veseloigro »Zabava pri gospodu Orestu«, nakar je sledil posrečen komični nastop in pantomine. Vedno zabavni Maki pa je občinstvo zabaval z zamorskimi plesi in oponašanjem Chaplina. Občinstvo se je nasmejalo do solz. Nekaj minut pred polnočjo so ugasnile v dvorani luči. na odru se je pokazala lepa športna alegorija, nakar je vošči] vsem srečno in zadovoljno novo leto, tajnik S K Reke Danilo Furlan. Po oficijelnera sporedu se je razvila ob sviranju jazza Sokola I. prijetna zabava s plesom, ki je trajala do 2. in se končala v splošno zadovoljstvo vseh posetnikov Tudi v ostalih lokalih je bilo izredno živahno ter so se vse prireditve končale brez najmanjšega incidenta. Dobav odgovor. — Otroci. kdaj Je najpriniernetiH ftas za obfranic sacUa? — Kadar je pes prikJerjjeti. Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, dne 2. jazmarja 1935 Stev. i Frank Ueitor: 6 Sibirski brzovlak ROMAN Ves ta čas je klical vedno isto besedo. Slednjič se je ustavil in si z robcem obrisal potno čelo. Naenkrat se je zdrznil. Njegov obraz je dobil izraz, kakor da noče verjeti svojim črnilom. In vendar se ni bilo zgodilo nič posebnega. Nič drugega se ni bilo zgodilo, kakor to. da je bil pravkar začutil na svojem telesu rahel piš. Dvignil je glavo in se ozrl na stekleno kupo'o. Prvo, kar je storil potem, je bilo. da je še z večjo naglico hitel po železni lestvi, odprl veLika vrata vodeča v zunanji svet. in jih zaklenil za seboj Pred njim je bila predsoba, za njim pa telefon. Skočil je k telefonu, pozvonil, poklical številko, pa je moral čakati, glasno je zaklel, slednjič je pa dobil zvezo in prejel vest, ki je vplivala nanj tako, da je začel od razburjenja kar poskakovati. — Nj ga? Odpotoval je? — Da. Kdo kliče? Goldschmidi, ne slišite Goldschmidt, jaz kličem. — Kdaj se vrne? — Cez teden dni. — Kje ga je mogoče dobiti zdaj. takoj? —V Varšavi. — Kje v Varšavi? — Tega nihče ne ve. Kaj je to tako važno? — Pa še kako! Gospod Pavel — gospod Pavel — ne, to je — to je gro.. Mož z bikovim vratom je odzvonil, pa je zopet pozvonil, poklical drugo številko, čakal, znova preklinjal in slednjič dobil zvezo. — Profesorja, govoriti moram s profesorjem ! — Profesor ne sprejema, posebno ob tem času ne! — Mora me sprejeti! — Ne sprejema! — Mora! Mora me sprejeti! f. — Sem zves: profesorjev sluga že šestnajst let in jamčim vam, da ... — Jaz vam pa jamčim, da boste nemudoma odpuščeni, če ne storite, kar vam velim. Ste slišali? — Profesor je prepovedal. Kaj naj mu rečem? — Recite mu: Himmelfahrtskanai 14. Toda povejte mu to takoj, sliške, takoj! — Himmelfahrtskanai 14? Kaj pomeni Himmelfahrtskanai 14? — To pomeni, da boste jutri vrženi na ulico, za to vam jamčim, če tega takoj ne poveste profesorju. Mož z bikovim vratom je opazil, da nihče več ne posluša njegovih prošenj. So učinkovale? Čakal je drhteč od nestrpnosti. Slednjič se je začul glas v telefonu: — Je to Goldschmidt? Kaj se je zgo-dHo? — Je tam profesor Freudenthal? Hvala bogu. — Kaj se je zgodiio? — Kaj se je zgodilo, gospod profesor? Najhujše, kar se je moglo zgoditi. Izginil je. Glas na drugem koncu telefona je ponovil počasi: — Izginil je? To ni res! — Da. da! — je zarjul mož z bikovim vratom. — Vrata so bfla zaklenjena, nihče ni mog«d prftr k rrjernn, toda kupola je odprta in on je izginil. Kaj naj storim? Dolgo je bilo vse Hno. Potem je pa dejal drugi glas: — Kako se je moglo to zgodili? — Ne vem. Ne razumem. To mi ne gre v glavo. Ključ od vrat imam jaz. Nihče ni mogel priti k njemu. Mož z bikovim vratom ni več govoril. Rjul je. Nastala je nova pavza. — A ključ od železnic? Kaj je z njim? Mož z bikovim vratom je hotel zaklicali v telefon zagotovilo, pa je obmolknil in segel v notranji žep svojega suknjiča. Našel pa ni, kar je iskal Iskal je z desnico, v levici je pa držaj stošai- ko. Iskal je ,da mu je začel pot obHvati čelo. Slednjič je povesil glavo m zase- pet al v telefon: — U — ukraden je! CMas na drugem konca telefona je dejal mirno: — Dobro, počakajte tam. Takoj pridem. Upam, da razumete, kaj pomeni to zame — in za vas. Četrto poglavje. POGOVOR SE NADALJUJE ČEZ OCEAN NESPORAZUMOV Bradati gost Gerdta Lvmana se je ozrl na svojega gostitelja z izrazom resnične vdanosti, rekoč: — Pomislite, kolika škoda bi bila. če bi vas bil slučajno v svoji ognjevitosti zadavil. Bil sem zelo razburjen, ko sem skočil skozi okno v vašo sobo. Se vam ni zdelo? — Kaj? — je vprašal Gerdt Lyman. Njegove misli so bile zelo raztresene. — Da sem bil razburjen. — Kaj še, — je odgovoril Gerdt Ly-man z glasom, ki se mu je pa močno tresel. — Zakaj niso imele vse hiše opaža, zakaj, zakaj ? — Pove :te mi eno, — je nadaljeval slaboumen gosi, — in povejte mi to odkrito, kaj ste prav za prav mislili o meni. ko sem zlezel skozi okno? Se vam ni zdelo to čudno? Kaj ste si mislili? Morda ste mislili, da sem norec? — Kaj še! Zakaj naj bi bil mislil to? — je vzkliknil Gerdt Lyman. Človeku ni treba biti psihijater, da ve, da blazneža najbolj razdražiš, če mu ne verjameš, da je pri zdravi pameti. Zakaj ga je zanesla pot v to prokleto deželo? — Ah, to se je dalo domnevat: in bal sem se, da ste si morda mislili to, — je dejal gost Gerdta Lvmana očivid-no pomirjen. — Bil sem menda zelo razburjen, a človek brez treznega pre-vdarka bi mogel napačno razumeti mojo razburjenost in jo smatrati za posledico slaboumnosti. Prepričan sem, da bi bil zdravnik za duševne bolezni mislil tako. Če je na svetu kdo, ki ga sovražim in zaničujem, so to zdravniki za duševne bolezni. Tak zdravnik ti pride in vpraša: Kdaj je bila bitka pri Waterloo? S kom se je oženil najmlajši cesarjev sin? Koliko je enajstkrat petnajst? Če človek ne zna odgovoriti, ga takoj obsodi, da ni pri zdravi pameti, če diše človeku stvari, ki ne diše vsem drugim, pravu da je njegovo čustveno življenje narobe. Potem je pa še slabše. Povem vam: strogo vzeto, ni na svetu človeka, ki bi bil povsem pri zdravi pameti. — Ne govorite tega, — je zašepe-tal Gerdt Lvman ves iz sebe. To je bila njegova lastna priljubljena teorija. Blaznež je napravil iz nje svojo teorijo. Zakaj ni ostal v Zoppo-tu? Tisočkrat, ah tisočkrat bolje je izgubljati denar v igralnici. — Povejte mi nekaj, — je nadaljeval bradati mož z naraščajočo silo. — Upam, da niste zdravnik za duševne bolezni. — Kako si morete misliti kaj takega? — je za jecljal Gerdt Lvman. . Da, tisočkrat bolje je zaigrati vse posojilo v Zoppotu, nego pasti v roke temu blaznežu. — Ne mislim več, da ste tak zdravnik, — je dejal bradač vljudno. — To sem mislil samo v začetku. Bik) je nekaj pri vas, kar — pravim vam, da imam instinkt, voham kakor voha čarodej človeški duh. Noben zdravnik za duševne bolezni me ne more pretentati. Prvi, ki ga zasačim, umre v mojih rokah. (Gerdta Lvmana je spreletel mraz). Ne, vi ste preveč razboriti in odkriti, da bi mogli biti zdravnik za duševne bolezni. Ležali ste in mi pripovedovali grde laži naravnost v obraz, ne da bi trenili z očesom. O, haha-hahaha! O štiriletni svetovni vojni in o komunističnih carjih in kdove o čem še. Ali poznate profesorja Freudentnala? Poloi francoskega kralja avtomobilov Delnice podjetja Citroen so katastrofalno padle — Ozadje Citroenovega poloma Pa je prišel tudi on na vrsto. Delnice družbe An dre Citroen, čijih nominalna vrednost je znašala 500 frankov, so notirale pred božičem na pariški borzi 30. Konkurz, likvidacija ali sanacija? Družba, ki je imela ob koncu lanskega upravnega leta še 30,000.000 dobička, je bila drugi dan po izplačilu dividend nesposobna vnovčiti menico za 2,000.000. Lajika zanima najbolj, kaj bo~z 12.000 delavci, zaposlenimi v delavnicah na bregu Ja-veL Zadnje čase so imeli mnogo neplačanih praznikov in tako praznujejo tudi od 24. decembra do 3. januarja. Za deloma brezposelne v Franciji ni podpor. Ne gre pa samo za delavce, temveč tudi za druge eksistence, naslonjene na podjetja francoskega Forda, kakor pravijo Citro-enu. Čitamo: Sanacijski načrt je bil pripravljen že dolgo, toda uresničiti se ni dal, in sicer v prvi vrsti zaradi odpora Citroena samega. Položaj podjetja je na moč kočljiv, kajti poleg družbe Andree Citroen kot take je tu še mnogo francoski in inozemskih podružnic, odnošaji do glavnih zastopnikov itd. Odtod težkoče, na katere so naleteli razni ukrepi, ki jih je predlagal Piere Michel. In v takih razmerah se je vlada menda odločila za naslednja tri načela: 1. na družbi Citroen ima interes preveč ljudi, da bi država ne poskusila pomagati ji, kako preskrbeti si pri privatnih podjetjih nujno potrebna sredf *va za morebitno sanacijo. 2. iz državnih sredstev država ne bo dala nič, kajti doba državnega poseganja v privatna podjetja je zdaj definitivno končana. 3. naj bo že kakorkoli, država skrbi v prvi vrsti za to, kako ublažiti morebitne socijalne posledice Citroenove krize. Strokovnjak?' bodo razpravljali o posrednih in neposrednih vzrokih poloma, ki je zadel francoskega selfmademana, čigar heroičnn doba spada v one sentimentalne čase, ko še ni bilo kabaretov, ko so pošiljale delavnice na trg vsakih 15 minut nov avto s popularno marko. V tem času je de! al Ciitroenov amerika- Solnčne pege in gospodarska kriza Menjajoče se solnčne pege vplivajo med drugim na letino, na gladino vode in na plodnost živali. Tako namreč trdi zvezdoslovec dr. Orestes Caidweli. Poleg tega vplivajo solnčne pege tudi na gospodarsko življenje. Solnčne pege so znak živahnejšega delovanja solnčne površine, ki se kaže tudi v naraščajočem elektromagnetičnem tresenju. To tresenje doseže našo zemljo in se kaže v polarnem siju in v radio motnjah. Kaže se pa tudi v intenzivnejših ultra-vijoličastih žarkih, večji ionizaciji naše atmosfere in hitrejši rasti rastlin, kar se pozna zlasti na debl.h dreves. Na severu se pojavi v takih letih več divjačine in posledica je živahnejša trgovina s kožuhovino. Solnčne pege pa ne vplivajo samo na naravo, temveč po prepričanju dr. Caldwella tudi na človeško gospodarstvo. Omenjeni zvezdoslovec je primerjal gospodarsko statistiko Zedinjenih držav od državljanske vojne v 60 letih preteklega stoletja s statistiko soLnčnih peg in ugotovil, da se oboje ujema. Kadarkoli so dosegle solnčne pege višek, se je pokazalo to v Ameriki v obliki gospodarske krize, ki je trajala približno 30 mesecev. Tako je bil črni petek nevvvorške borze 1. 1929. 'ki je pomenil začetek sedanje svetovne krize nekaj več kakor leto dni po maksimu soLnčnih peg. Depresija L 1921 je sledila maksimu iz leta 1918. Po maksimu leta 1906 je orišla borzna panika iz leta 1907 in maksimu iz 1. 1892 je sle- NOVOST' »Gostilna za vse" f V restavraciji „HOTELA METROPOL" (MTKJLK ) je otvor jen poseben oddelek, kjer dobite po skrajno niafcHi cenah — brez napitnine — vsakovrstna jedila in pijače! Zakuhana juha Din 1.50, druga jedila od Din 2.— naprej. — Pijače: izvrsten CVIČEK, pnovrstna BELOKRAN JSKA CRNINA in druga dolenjska in štajerska vina, 2 del. od Din 2.— dalje. PRIDITE! PREPRIČAJTE SE! VHOD S KOLODVORSKE ULICE. V globoki žalosti naznanjamo, da je nas srčno ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod FRANC TANKO višji jetniški paznik v pok. za vedno zatisnil svoje trudne oči na novega leta dan ob %4. uri zjutraj v starosti 80 let. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri izpred škofije gt. 19, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. januarja 1935. ŽALUJOČI OSTALI. V KRANJU takoj oddam večji lokal na prometnem kraju. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3846 POHIŠTVO ~ spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri mizarstva »SAVA, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. Tel. 2780 70/T ™~ PREMOG, DRVA, kar bo paketi. — Slovsa Fran, Kolezijska ulica 19. — Telefon št. 3934 68/T PERNICE izgo tovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-, 300.- in 340.- Din. — Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo. Solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg štev. 2 l/L POZOR! REKLAMNA CENA! Trajna ondulacija samo Din 50. — Frizerski salon BEVCIC, Smartinska cesta 18. HRANILNO KNJIŽICO -6000 Din v polni vrednosti kupimo proti mesečnemu odplačilu. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Tvrdka 268«. VSEM brezobvezen ogled raznih predmetov. Prilika Kersnikova 7, dohod iz Gosposvet-ske ceste. DOBREGA AKVIZITERJA z zaslužkom 30%, ki bi obenem za posebno nagrado lah-ho vršil tudi ves inkaso, išče dobro vpeljana slovenska revija. Možnost dela in zaslužka je velika. — Oglase naj se le dobro uvedeni in agilni reflektan-ti na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Vesten, energičen, marljiv«. V LJubljano je dopotoval znani GRAFOLOG K A R M A K Ložira v hotelu »Soča«, Sv. Petra cesta, kjer sprejema tudi obiske od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Ostane do 10. januarja. — Odgovarja na došlo korespondenco. 266 nizem sijajno. Seveda je bilo to ameri-kanstvo rivilizirano, prikrojeno po francoski modi in z Eifflovega stolpa oznanjana slava, uspeh in moč francoskega Forda, duhovito razpredena mreža garaž, popravljahiic in skladišč avtomobilskih delov, krasne, ogromne razstavljene dvorane, vse to je bilo gotovo nekaj, kar je moglo služiti Franco-zam, da so dražili Američana in vzbujali njihovo zavist. Citroen si je upal mnogo in na svoj način je poveličal slavo Francije. Poštna ki turistična zmaga nad Saharo je bilo gotovo nekaj, kar je bdlo vredno pogledati. To ni bdlo nobeno podjetje na oko, nobena igrača. Dubrenil in Haardt sta vodila trojno citroenovsko ekspedicijo preko Afrike in eno preko Azije, pri tem sta pa pazila na vse, na favno in floro, na geologijo, zemljepis in folkloro, in če že nista odkrila Amerike, sta pa pokazala primer, ki mu slede drugi vedno bolj. čast komur čast! Andree Citroen ni bil samo delodajalec, on je imel na vsem živ interes, bil je široko-potezen. In menda ni pretirano, če mu pripisujejo znaten del zasluge za prebujenje neagresavne imperialistične zavesti, da se namreč povprečni Francoz zdaj realneje zaveda svoje države in njene veličine, pa tudi vzajemnosti njenih delov in dolžnosti, ki mu jih domovina nalaga. Verjetno je, da se je tudi v tem primeru živelo preko razmer in da bo treba še doplačevati. Doplačevali bodo seveda v prvi vrsti ljudje, ki od tega razkošja nisc imeli nič ali pa zelo malo. Bog varuj, da bi delali iz Citroena prijatelja ljudstva iz prepričanja, kaj šele požrtvovalnega. Tako zvani možje dejanj so filantropi samo mimogrede, njihova ljubezen do bližnjega ne seže preko lastnega žepa. Morda pa presega moči takih mož baš to, kar je koncem koncev edino nekaj vredno, namreč vladati ljudem, ne da bi zapadli skušnjavi, obvladati in izkoristiti jih. dila kriza 1. 1893. Naspro:... se pa zdi, da sledi mini-mu solnčnih peg vedno v gotovem razdobju konjunktura in gospodarska stabilnost. Srečne dobe ameriškega gospodarstva, kakor je bila Coolidgeva konjunktura, dalje konjunktura med svetovno vojno ali konjunktura železnic, so sledile vedno minimu solnčnih peg-Ker pa je baš zdaj končan minimum solnčnih peg in ker smo pred nastopom novega maksimalnega cikla, sodi dr. Caldwell. da bo svet v najkrajšem času premagal gospodarsko krizo. Pismo hudiča Za božične praznike pišejo otroci skoraj po vsem svetu pisma Jezuščku. V Angliji, kjer praznujejo božič posebno svečano, otroci nikoli ne pozabijo izročiti svojim staršem pisemc, obsega-jočih seznam daril, ki naj bi jih prinesel Jezušcek. Toda tudi mladina je moderna, kar pomeni, da je dovolj skeptična in zato raje meče pisemca Jezuščku v poštne nabiralnike, kakor da bi jih izročala posredovalcem. Vzorni uradniki angleške pošte imajo pred prazniki dela čez glavo, ker morajo sortirati vsa Jezuščku namenjena pisma in jih vračati roditeljem, če pripišeio otroci tudi svoje naslove. Cesto je vsebina pisem, zlasti onih, ki jih pišejo siromašni otroci, tako ganljiva, da zbero poštni uradniki med seboj nekaj denarja, da se izpolnijo želje ubogih orrok. Letos o božiču so našli med kopico otroških pisem tudi eno, ki je imelo na kuverti naslov: »Gospodu hudiču v peklu!« Pismo je pisal šestletni deček in presenečeni poštni uradniki so našli v njem samo en stavek. Glasil se je: »Dragi gospod hudič! Prosim Te, pridi po mojo guvernanto!« Kaf nam obeta novo leto Uredništvo pariškega lista »Intransi-geant« je vprašalo eno izmed pariških vedeževalk, kaj prinese Franciji leto 1935. Vedeževalka je odgovorila, da bo novo leto z dvojnim obrazom, ki bodo v njem vsi dogodki imeli dvojno, nasprotujoče si obličje. V Franciji zavlada nov političen in socijalen duh, javnost se bo bolj zanimala za socijalna nego za zgolj politična vprašanja. Bivši bojevniki iz svetovne vojne bodo imeli v novem letu zelo velik vpliv na politiko. V prvi polovici leta izbruhnejo zopet socijalni nemiri, ki pa ne bodo krvavi, temveč prineso samo izpre-membo vlade. Liberalna demokratična republika se umakne na avtoriteti sloneči republiki, ki se pozneje izpremeni v monarhijo. Vo:ne se v novem letu ni treba bati. v juliju in avgustu se sicer zbero na nebu Evrope črni vojni oblaki, ki jih pa velesile v novembru in decembru razženo Saarski plebiscit ne bo nikogar zadovoljil. Pa tudi od te strani se ni bati nobene nevarnosti. Japonska bo nadaljevala svojo ta.no propagando v Evropi, in sicer v sporazumu z Nemčiio Tudi v mikadov* dr73v 'rbHjbne'o v n^vem le*ti notra- nji nemiri ter pridejo na dan veliki finančni škandali. V Zedinjenih državah se obetajo demagoški eksperimenti, toda dolar se bo utrdil in Roosevek bo srečno premagal vse težave. Anglija bo zopet zapustila svojo »sijajno osamljenost« in poseže agilno v vse politične zadeve evropskih držav. Nemčijo čakajo velike denarne in politične težkoče. Oficijelno bo odpovedala versaillsko pogodbo, pa tudi to ne bo povzročilo vojne. Nesrečni dnevi v letu Kdo bi bil v modernih časih praz-noveren? Vsi pravimo, da smo se praznoverja že davno otresli, toda med nami je še mnogo takih, ki na vsakem koraku morda nehote pokažejo, da so še vedno praznoverni. Petek, trinajsri-ca, dimnikar, redovnica itd., še mnogo bi lahko našteli primerov, ko je praznoverje med nami še globoko ukoreninjeno. Posebno praznoverne so ženske. Zaradi zanimivosti bodi omenjeno, da je slavni Tycho de Brane označil po različnih legah zvezd 32 dni v )etu, ko naj bi človek ne započe 1 nič važnega. Ti dnevi so v januarju U 2„ 4„ 6„ 11. in 21.; v februarju 11., 17. in 18.; v marcu 1., 4.. 14. in 15.; v aprilu 10., 17. in 18.; v maju 17. in 18.; v juniju samo 6.; v juliju 17. in 21.; v avgustu 20. in 21.; september 10. in 18.; oktober tudi samo 6.; november 6. in 18.; december 6., 11. in 18. Ali je govoril stari Tycho de Brane resnico? Mnogi izmed nas bodo smeje skomignili z rameni, mnogi si bodo pa te dneve v koledarčku rdeče podčrtali. Največji manevri Obenem z izročitvijo japonske note, ki odpoveduje washingtonsko pogodbo, je presenetil ameriški admiral Reeves ameriško javnost z vestjo, da bo imela vojska Zedinjenih držav letos spomladi v severnem Pacifiku manevre, kakršnih še ne pomni zgodovina sveta. Manevrov se udeleže vse vrste ladij, od najmanjših križark do orjaških bojnih ladij in podmornic, skupaj 177 ladij in 477 letal. Manevri se bodo vršili na prostoru 5 milij. kvadratnih milj. Obrambna mornarica bo razvrščena ob obali od Kalifornije do Aleutov. ki bodo v bodoče zelo važna pomorska baza. Ameriška javnost je sprejela vest admirala Reevesa z velikim navdušenjem, ker vidi v nji odgovor Zedinjenih držav na japonsko odpovedno noto. V Ameriki naglašajo. da bodo ti največji manevri gotovo prepričali vse agresivne narode o prevladujoči moči ameriške mornarice. PRIDE! PRIDE! Premiera za Jugoslavijo Prvi film v naravnih barvah Senzacija vseh kontinentov je barvani velefilm Muzej živih lutk ki se bo predvajal v ELITNEM KINU MATICI Aforizmi — Edino, kaT me toiaži. da sem ženska^ je to, da vsaj nikoli nisem čutila potrebe oženiti se. — Ladv Mon-tague. ^ — Ženskam se najbolj upira prigovarjanje, zato pa nad vse ljubijo prigovarjanje, rade si dajo kaj zase peta r. na ušesa, redko pa kaj dopovedati. — Saphir. — Ce so ženske kdaj iskrene, se samo delajo take — A. Teufflier. — Moža svojega srca najde žena mnogo lažje nego srce svojega moža. — Madame de Puysieux. — Nezvestoba se plazi za ženskami, kakor njihova senca, one varajo svoje svetnike tudi kadar se obračajo z molitvijo na nje. — Jokai. — Reci samo enkrat ženski, da je lepa, pa ji bo hudič to vsak dan desetkrat zašepetal na ušesa. — Francoski pregovor. — Peklo je tlakovano z ženskimi jeziki. — Guillon. — Ženske dajo vedno več, nego so obljubile, pri moških je pa to narobe. — R. S. — Neumna ženska je mnogo slabša od neumnega moškega, ker več govori. — Daniel Dare. — Ženska je blagoslov v sladkem objemu in v izrazih svoje ljubezni, drugače je pa nujno zlo. — Sultanov popotni dnevnik. — Vsaka ženska ne okusi prepovedanega sadu, vse so pa radovedne, kakšen je njegov okus. — Dr. Harlequin. — Dekleta so kakor sadje, nagrizeno izgubi na vrednosti. — G. Thom. — Ženske objokujejo mrtve, da ganejo žive. — Saint Euremont. — Zdaj je žena luksuzni predmet, ki si ga mars;kateri moški ne more privoščiti. — R. S. — Najdražje na svetu bi morala biti možu njegova žena. žal so pa često najdražje njene obleke. — A. Lindner. — Ne najdete ženske brez odgovora, razen če bi ji manjkal jezik. — Shakespeare. — V Afriki je žena domača žival, v Aziji komad pohištva, v Evropi pa razvajen otrok. — Scinae de Meilhan. Postani in ostani člar ^v****itcOVe družbe" M—poje Jooap Zupane**. — Z* »Narodno tafcarao«: Fran Jezer*«* — Za a pravo m mseratm dei li&ta. Otoo Cbr»tot — V» v Ljubljani.