PoMn) urad MM Cetovet — V*r)ag*po*!anU MM Ktagenfur! ):ha]a v Cttovcu — Zuthstnvngtort KtngenMrT hvod r.SS Ut., m*«ina nnroinina S Utingov P. b. b. Letnik XXV!tt. Cetovec, petek, 9. november 1973 Štev. 4$ (1633) Kako doigo še? Večurna seja kontaktnega komiteja k!jub temu nobenega rezuitata V torek se je na Dunaju drugič sestat kontaktni komite, v katerem so predstavniki zvezne in dežeine viade ter poiitičnih strank, na drugi strani pa predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Sto-vencev. Seja, ki ji je predsedovat kancter Kreisky, udeiežiia pa sta se je poieg drugih tudi zunanji minister Ktrchschtdgcr in koroiki deieini giavar Sima, je trajata več kot Miri ure. Vendar pa je moraia siovenska detegacija na koncu ugotoviti, da razen iepih besed in programov ni prinesta nobenega uspeha. Tako groš) nevarnost, da bo — kakor so to svoječasno očitati neobveznim občasnim razgovorom z viado — ob nadaijnjem takem poteku tud) konstitucionaiiiirani kontaktni komite zvodenet v „duna)ski kiepet"._________________________________________________ Predstavniki koroških Siovencev So na seji vsekakor jasno povedati, da ni mogoče govoriti o pospeše-Vaini manjšinski potilikii, dokter se viada bavi z načrti za izvedbo neke vrste ugotavtjanja manjšine kot Pogoja za izpotnitev dotočit čtena 7 državne pogodbe. Vsakršno ugo-tavtjanje je v nasprotju z državno Pogodbo in v nasprotju z ustavo ter ektatantno nasprotuje načetom po-speševatne manjšinske politike. Kancter Kreisky na to statišče ni nioget dati odgovora. Edino, kar je Povedat, je bito izmikanje, da vta-da do danes v tem pogtedu še ni sprejeta nobenega sktepa; da trenutno ne misti na ugotavtjanje in da tudi rti takega načrta; da je on Osebno mnenja, da je takšno ugotavtjanje nesmisetno, če je izvedeno proti votji manjšine; da pa ne More podati take izjave, ker da Manjšinska zakona iz teta 1959 izmeno zahtevata tako ugotavtjanje 'M se zato kot kancter ne more izjaviti proti zakonom. O vsem tem je tekta dotga razprava, v kateri je bito s strani sto-''enskih predstavnikov izrecno poudarjeno, da gre za načetno vprašanje tn da nt mogoče govorttt o drugih probtemth, dokter se 1o vprašanje ne rešt tn dokter manjštna ne tšobi dokončnega zagotovtta, da ne t*o prtšto do ugotavtjanja manjštne. - ^edstavntkt koroškth Stovencev so *Mrajatt prt svojem stattšču, vendar ntso dobtH zažetjene tzjave, čeprav So poudarttt, da gre za žtvtjenjsko vprašanje manjšine, ki ne more pridati na nobeno rešitev, katere poledica bi bita bot) ati manj tikvida-*lja manjšine. Posebej so nagtasiti, ^a bt vsakršno števitčno ugotavtja-hje v zadnji konsekvenci pomenito ^ažttev tako stvarnega kot krajevnega območja čtena 7, hkrati pa *Ud) permanentno narodnostno bor-^o. Na vse argumente slovenske de-^gacije je stereotipno stedit odgovor, naj manjšina raje govori ^Ptošno o svojih potrebah in ne to-t'ko o načelnih vprašanjih. Sedaj Srno sedti za zeteno mizo in skušajmo čim več doseči, je menit kanc-^r Kreisky, ki pa nikakor ni hotel ^ogirati na ponovno izraženo sta-^ŠČe stov. predstavnikov, da gre pri vprašanju ugotavtjanja manjšine za načetno in živtjenjsko pomembno vprašanje, ki zato nujno terja dokončen in obvezen odgovor. Nasprotno je kancler izjavit: (e boste Qdšli, se boste morati prej ati štej spet vrniti za isto mizo. tn svojo že skoraj grožnji podobno Izjavo je še .podkrepit", češ naj se koroški Sto-venoi ne zanašamo preveč na podporo Jugoslavije, kajti ugted Avstrije v svetu ni tako štab — v OZN imamo Watdheima in smo v varnostnem svetu. Ob takem .argumentiranju" se naravnost vsiljuje vprašanje, . ati predstavniki Avstrije morda miSffjo, da bo zaradi tega, ker je generalni tajnik OZN Avstrijec, tudi pred svetovnim torumom mogoče krivico pretunkcionirati v pravico? Doma v Avstriji se take stvari vsekakor dogajajo: kljub temu, da že več kot pol stotetja (v primeru jugoslovanskih arhivov) oziroma že skoraj 18 tet (v primeru 7. čtena državne pogodbe) ne izpotnjuje svojih mednarodnih obveznosti, se Avstrija še vedno smatra za pravno državo; čeprav nemški nacionalisti že teta in teta nekaznovano izvajajo hujskanje in atentate proti Stovencem, se Avstrija hvali s pravno ureditvijo; dejstvo, da so tani uradne napise trgati v navzočnosti varnostnih organov in te-ti niso poskrbeti za spoštovanje vetjavnega zakona, v Avstriji očitno ne pomeni kršenja zakonitosti, marveč .zastugo", za katero podetjujejo še visoka odlikovanja ... Vtis, ki ga je zapustita zadnja seja kontaktnega komiteja, je bit razumtjivo vse prej kot razveseljiv in vzpodbuden. Za to je pravzaprav poskrbel že kar začetek, ko je bito najprej na dnevnem redu poročito o dosedanjem detovanju oz. nede-tovanju obeh podkomisij. Medtem ko se šotska podkomisija dostej sptoh še ni sestala, je imela informacijska podkomisija sicer že dve Vprašanja manjšin na dnevnem redu mednarodne konference V Trstu bo v dneh od 1$. do 17. novembra prtpravtjatnt sestanek za mednarodno konferenco o manjšinah, kt je predvidena za čas od 27. do 31. maja prihodnje teto prav tako v Trstu. Z načrti za štroko mednarodno tribuno, na kateri bi govoriti o najpomembnejših iivtjenjskth vprašanjih manjšin, se v Trstu bavijo že več kot dve teti. Osnova za sktic konference s skoraj tisoč udeteienc) je sktep tržaškega pokrajinskega sveta, ki so ga sprejeti teta 1971: .Pokrajinski svet je sktenit, da bo organizirat konferenco o vprašanjih stovenske narodnostne manjšine z namenom, da se potitičnim sttam, ustanovam tn organtzmom v pokrajinski skupnosti zagotovi možnost sproščene in konstruktivne primerjave, ki tahko kakovostno prispeva k reševanju probtema-tike v zvezi z manjšino." Od tedanjega prvotnega načrta so medtem preši! na precej štršo osnovo, tako da se predvidena konferenca ne bo omejita zgotj na potožaj Stovencev v Furtaniji-Jutijskt krajin), ampak se bo njena tematika razširita na sociatna, potitična in moratna vprašanja najraztičnejših družbenih skupin, ki jih je mogoče označiti kot manjšine. Da bo okvir te konference res širok in reprezentativen, kaže že dejstvo, da so na pripravtjatnt sestanek povabit) kakih 40 evropskih znanstvenikov, najvidnejših strokovnjakov za sociatna, pravna in zgodovinska vprašanja. 7 seji, vendar je vse njeno deto zasnovano na visoki znanstveni ravni tn predvsem tako dotgoročno, da k sedanjemu obravnavanju in reševanj^ manjšinske probtematike ne more kaj prispevali. Ztasti pa je bit pri tem značiten odnos do vprašanja prolistovenske dejavnosti, kajti izktjučitev tega vprašanja z izgovorom, da je to botj ati manj zapopadeno že v 5. odstavku 7. člena, izzveni naravnost cinično, če upoštevamo, da Avstrija tega odstavka (kakor tudi ostatih dotočit 7. čtena) vse do danes enostavno ni hotela izvesti. Dejstvo, da se je obravnavanju tega vprašanja zo- Avstrija nima nobenepMvice skiicevati se na zakonitost in pravno ureditev Nc^a/ t/w: prcJ r/c?noHSfracZ/o So/ZdarMosfMega ^ow/-feja za pravice Mroš/;;/? S/ovencev je rad: Noroš&a dijaška zveza Zzr/a/a poseben /efa^, s &afer;'?M je JZ/a^c s/ovens&e gimnazije vaMa wa ornenjeMo de?wo?!sfrac