številka U6 • leto XXXIX • cena    Uin
Celje, 21. novembra 1985
flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALECi
Namesto zdravja -
ileževni tuš
Kako ne poteka adaptacija Zdrav-
stvenega doma Polzela. Stran 13.
Cvetje mora imeti rad
Priznanja Turističnega društva Celje v pravih rokah.
Stran 9._
U Veliki Pirešici pokajo hiše
Krajani niso zadovoljni s postopki v kamnolomu. Stran 7.
Če letošnji prvi sneg namerava vztrajati, potem se nam res obeta dolga zima, saj nas od koledarske loči še mesec dni. In
če se starina nad zgodnjim snegom jezi, je mladina prav navdušena nad snežno odejo. S to mlado generacijo pa res
nikoli ne pridemo skupaj! EDI MASNEC
V Mozirju škoda
zaradi potokov
Po informaciji, ki jo je
prejšnji četrtek posredoval
Občinski odbor za ljudsko
obrambo Mozirje, so zaradi
dežja narasli hudourniki in
potoki povzročili v občini
Mozirje precejšnjo škodo.
V ponedeljek, 11. novem-
bra je potok Trnava prepla-
vil bregove in žalil kleti sta-
novanjskih hiš dela Mozirja.
Bregove je prestopila tudi
Ljubija, ki je bUzu zajetja za
velenjski vodovod zalila in
poškodovala cesto. Največ
škode je bilo na gozdnih ce-
stah na celotnem območju
Gornje Savinjske doline, ki
so jih narasli hudourniki po-
škodovali, ponekod pa tudi
delno uničili. Največ škode
je na planini Kolarica.
Zaradi plazov je bila zaprta
tudi cesta Ljubno-Luče. ki
so jo naplavine ponekod del-
no poškodovale, na Ljub-
nem pa je zalilo eno stano-
vanjsko hišo. V Rečici ob Sa-
vinji je potok Suha podrl
škarpo pri betonskem
mostu.
V Zadrečki dolini poplav
ni bilo. izjema je Gornji grad,
kjer je zalilo žago delovne or-
ganizacije Smreka.
Informacijo o škodi so
obravnavali tudi na izvrš-
nem svetu, kjer so sklenili,
da je treba skupno z Gozd-
nim gospodarstvom najprej
proučiti sanacije škode na
gozdnih cestah, kjer je pro-
met najbolj oviran.
RP
Premoga premalo, drv dovolj
Kovinotehna, glavni pre-
skrbovalec s premogom na
celjskem območju, pričaku-
je do konca leta še 13 do 15
tisoč ton premoga, kar je še
vedno za 12 000 ton manj,
kot bi potrebovali. Še naj-
bolj primanjkuje rjavega
premoga v kockah in kosih,
izpad pa je največji iz bo-
sanskih premogovnikov, pa
tudi slovenski so dobavili
manj premoga, kot je bilo
dogovorjeno.
Da bi izboljšali izredno sla-
bo preskrbljenost s komerci-
alnimi premogi, je Slovenija
uvozila 14 000 ton briketov iz
Nemške demokratične repu-
blike in Sovjetske zveze, Ko-
vinotehna pa je od tega dobi-
la 720 ton in še 540 ton črne-
ga premoga, uvoženega iz
Združenih držav Amerike.
To za vse potrebe seveda ni
zadoščalo, zato še naprej ve-
lja omejitev dobav na 2 toni
rjavega premoga ali briketov
oziroma pet ton lignita na
gospodinjstvo.
Kako bo z dobavami pre-
moga iz posameznih rudni-
kov od januarja do konca ku-
rilne sezone, še ni jasno. V
Kovinotehni pričakujejo, da
bodo za pogodbene kohčine
po rudnikih vedeli do konca
januarja 1986. Veliko je od-
visno od neposrednih dogo-
vorov z rudniki. Ob vsem
tem pomanjkanju je še sreča,
da je vsaj drv skoraj neome-
jeno dovolj.
MBP
Zrak ni bistveno bnllši
Celjski izvršni svet ugotavlja, da je večina podpis-
nikov v zadnjih petih letih upoštevala oziroma ures-
ničevala Družbeni dogovor o varstvu okolja in da
okolje ni bolj onesnaženo, vendar pa tudi ne bistveno
manj. Tako je industrija zmanjšala emisije žveplo-
vega dioksida, vendar pa se je hkrati povečalo ones-
naževanje iz individualnih kurišč. Kljub temu se je
zrak nad Celjem v zadnjih petih letih malo le izbolj-
šal, kar potrjujejo tudi merjenja onesnaženosti.
V tokratnem, drugem delu teme tedna o varstvu
zraka (objavljamo jo na 5. strani) poleg poročila celj-
skega izvršnega sveta objavljamo tudi mnenja pod-
predsednika celjskega Društva za varstvo okolja
Petra Kavalarja, s temo o varstvu zraka pa bomo
nadaljevali v naslednji številki našega časopisa, ko
bomo pisali o škodljivih vplivih onesnaženega zraka
na zdravje. S §
Graditelji mislijo tudi na
telesno prizadete ljudi
v mnogih krajih na Celj-
skem in tudi v Sloveniji se
telesno prizadeti občani
težko vključujejo v normal-
"10 življenje, ker jim to one-
Diogočajo številne arhitek-
tonske ovire. Tudi zakon o
gradnji objektov, ki zahte-
va določene ukrepe za od-
pravo arhitektonskih ovir
^ ni prisilil vseh gradite-
ljev in projektantov k mi-
^Inosti, da je nujno graditi
tako, da bodo v enakovred-
nem položaju živeli tudi
f^inkcionalno ovirani ob-
dani.
Z veliko več posluha za te
^rste problemov se lahko
Pohvalijo v konjiški občini.
Nedavno odprt hotel Dravi-
'^Ja v Slovenskih Konjicah z
^Nenamenskim prostorom
'^a pri glavnem vhodu ob
^tfani dozidano še dovolj po-
'ožno in široko drsno stezo,
^'jo bodo s pridom uporab-
'Jali vsi tisti ljudje, ki ne pre-
f^agujejo stopnic. Brez ovir
•'^ grajen tudi vhod v novo
^^avbo. kjer naj bi imela no-
ve prostore konjiška pošta.
Vse mestne novogradnje v
zadnjih letih, razen stano-
vanjskih blokov, so grajene
brez stopnic, ali pa imajo do-
zidane drsne steze. Projek-
tanti, graditelji, investitorji
in druge pristojne službe v
občini Slovenske Konjice so
torej objektivno ocenili po-
membnost enakovrednega
položaja svojih občanov s te-
žavami pri gibanju.
Razveseljiva je ugotovitev,
da se s problemom grajenih
ovir v življenjskem okolju
ukvarja vedno več strokov-
njakov iz vse Slovenije. Zato
lahko pričakujemo v bodoče
več uspeha tudi na tem po-
dročju, seveda če bodo inve-
stitorji in graditelji bolj upo-
števali priporočila teh stro-
kovnjakov in potrebe teles-
no prizadetih ljudi.
JULČKA KRALJ
Svetovno šahovsko
prvenstvo mladink
bo na Dobrni
Od devetega do štiriindvaj-
setega decembra bo v Zdravi-
lišču Dobrna svetovno šahov-
sko prvenstvo za mladinke (do
dvajsetega leta). Nastopile bo-
do državne prvakinje (našo dr-
žavo bodo zastopale sestre Ma-
ric) igrale pa bodo 13 kol po
švicarskem sistemu. Pokrovi-
telj svetovnega prvenstva mla-
dink je Sozd Merx.
S. Š.
Precej zastojev in nesreč
Zgodnja zima je že začela požirati letos že tako skopo odmerjene milijare za zimsko službo.
Delavci cestnega podjetja in CE-KA so imeli v ponedeljek precej težav s sicer le nekaj centime-
trov debelo snežno oddejo. Snega je bilo premalo, da bi plužili, toda preveč, da bi ga stopila sol, ki
so jo posipali. Tako je marsikje nastala tako imenovana snežna deska in je bil promet oviran.
Največ zastojev je bilo na klancih, kot na primer na Halerjevem klancu, kjer je obstalo pet
tovornjakov s prikolico, ker niso imeli zimske opreme za vozila. Iz zadrege so voznike rešili
delavci Cestnega podjetja, ki so priklopnike zvlekli na vrh klanca s svojimi tovornjaki. Sicer pa je
bilo v ponedeljek zvečer na Celjskem tudi veliko prometnih nesreč, ker vozniki niso prilagodili
hitrosti slabšim voznim razmeram na cestah.
S.Š.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
21, NOVEMBER 198$
Cinkarno so opozorili
Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je na
soptemberskem zasedanju predlagal izvršnemu svetu,
da ta v zvezi z gradnjo nove tovarne Titanovega belila v
Cinkarni ne dovoli nobenih raziskav, dokler ne bo
izdelana ekološka bilanca Celja, na osnovi katere bo
mogoče ugotoviti, kaj v Celju sploh lahko gradijo, ne
da bi okolje preveč obremenili.
Izvršni svet je predlog obravnaval, sprejeti pa ga ne
more, ker nima te pravice. Po ustavi in zakonih imajo
le delavci v organizacijah združenega dela pravico, da
odločajo o delu in poslovanju svoje organizacije. Na
drugi strani pa mora organizacija združenega dela
poslovati v skladu z veljavnimi predpisi. Ocena in
posebni ukrepi za ekonomsko in ekološko sanacijo
Cinkarne, ki jo je sprejela občinska skupščina v letu
1978 pa ni predpis, temveč le priporočilo, ki so ga
soglasno podprli občani.
Odgovornost Cinkane za uresničevanje priporočila
je tako predvsem moralna. Kakšno je mnenje občanov,
v Cinkarni dobro vedo, saj so jih nenazadnje o tem
večkrat opozarjali - tudi predstavniki izvršnega sveta.
Za svoje odločitve bo Cinkarna nosila posledice sama,
povsem razumljivo pa je, da bo morala potekati javna
razprava o kakršnemkoli posegu v Cinkarni ali dru-
god, če bi ta lahko slabo vplivala na okolje v občini, so
poudarili na izvršnem svetu. Čakamo lahko torej na
ekološko bilanco, na predlog razširitve tovarne titano-
vega belila in javno razpravo o tem, čeprav se že sedaj
ne bi mogU zmotiti v napovedi, kaj bi javna razprava j
pokazala. Vprašanje je tako istočasno o smiselnosti j
priprave predloga, ki ga občani ne bodo podprli m o
smiselnosti javne razprave, če ta ne more ničesar spre-
meniti.
MBP:
Celjslca hanka gasi s 300 milijoni !
Na petkovem izrednem zboru Ljubljanske banke, j
Splošne banke Celje so znižali obračunane in plačanci
obresti v višini 300 milijonov dinarjev.
To si je banka lahko privošila zaradi dobrega dohodkov- ■
nega položaja, preusmerjena sredstva pa bodo »gasila« v i
tistih delovnih organizacijah, ki so v nezavidljivem dohod-'
kovnem položaju. To pot so se odločili za agroživilski kom- ■
pleks oziroma, da zanj prenesejo vsa sredstva v omenjenem
znesku. Končna odločitev je ta, da so 100 milijonov dinarjev i
namenili kmetijstvu, ostali dve tretjini razpoložljivega j
denarja pa za gospodarsko in dohodkovne opešane delovne'.
organizacije industrije, še posebno kovinsko-predelovalne j
panoge gospodarstva, ki je na Celjskem v izjemno težkem i
položaju že nekaj časa. !
M. B.-U. M.;
Inflacija poglablja socialne razlike
še tako dobra socialna uolltlka ne more preseči težav, ki se kopičijo
Socialne razlike kljub do-
bro zastavljeni socialni po-
litiki, še posebej opredelje-
ni v samoupravnem spora-
zumu o uresničevanju soci-
alno varstvenih pravic, na-
raščajo. Težave, ki jih to
povzroča, razrešujemo pre-
počasi, reiS pa je, da nobena
socialna politika ne more
razrešiti problemov slabe
ekonomske politike. Tako
so ugotavljali na seji celj-
skega izvršnega sveta, lah-
ko pa bi tudi kjerkoli
drugod.
Samoupravni sporazum o
uresničevanju socialno var-
stvenih pravic, ki ga v Slove-
niji uveljavljamo od 1. maja,
je prinesel precej več reda na
svojem področju, vendar je
bil oblikovan na znatno trd-
nejših temeljih, na normalni
rasti osebnih dohodkov in
življenjskih stroškov. Potre-
be pa ne naraščajo enako-
merno, temveč izredno sko-
kovito ter pogojujejo vedno
slabši položaj in porast števi-
la upravičencev do socialno
varstvenih pomoči. V samo-
upravnih interesnih skupno-
stih, ki sodelujejo pri uresni-
čevanju socialno varstvenih
pravic, so se v celjski občini
dobro organizirali in naloge
tudi uresničujejo, vendar
najpomembnejših vprašanj
v njih ne rešujejo (višina
osebnih dohodkov, delež
sredstev za skupno porabo).
Žal pa izvajanje sporazuma
še vedno ni zaživelo niti v
krajevnih skupnostih niti v
organizacijah združenega
dela - kjer za to navsezadnje
imajo usposobljene kadre,
pa je celo načrtovanje social-
ne politike na stranskem
tiru.
Spodbudno je, da v občini
postaja Center za socialno
delo vse bolj koordmator so-
cialnega dela v občini. Pri
njem oblikujejo tudi enotno
skupno evidenco prejemni-
kov socialno varstvenih po-
moči. Precej so je že naredili,
ko bo v celoti nastavljena, pa
bo zajemala približno 6000
upravičencev. Že i brane po-
datke uporabljajo pri obrav-
navi posamičnih primerov,
žal pa še vse evidentiranje
opravljajo ročno. To je ra-
zlog, zaradi katerega (pri ve-
likem številu upravičencev,
različnih oblikah socialno
varstvenih pomoči odloča-
nja na različnih mestih) ni
mogoče zagotoviti sprotnih,
vsebinskih podatkov. Pre-
hod na avtomatsko obdelavo
podatkov je nujen in pripra-
ve nanj so že precej daleč.
•Pričakujejo, da bodo imeli
potrebno opremo v nekaj
mesecih ter da bo prihodnje
leto že zaživela enotna skup-
na evidenca preko avtomat-
ske obdelave podatkov.
Med podatki, ki kažejo na
rastočo potrebo po socialno
varstvenih pomočeh, so naj-
bolj zaskrbljujoče pokojni-
ne. Konec septembra je bilo
v celjski občini 17 odstotkov
od nekaj čez 10.000 upoko-
jencev upravičenih do var-
stvenega dodatka k pokojni-
ni. Sprotno medletno uskla-
jevanje pokojnin v republiki
očitno ne sledi rasti življenj-
skih stroškov. Letos se je za
40 odstotkov povečalo tudi
število upravičencev do del-
ne nadomestitve stanarin
(od 168 na 235), poraslo je
število upravičencev do
družbenih denarnih pomoči
za otroke (s 3099 na 3350, šte-
vilo otrok pa od 6938 na
7308), čeprav so pričakovali,
da se bo ob osebni obravnavi
socialnih razmer vsakega po-
sameznika skrčilo. Število
upravičencev do denarne
pomoči kot edinega ali do-
polnilnega vira za preživlja-
nje se je v devetih mesecih
povečalo za 56 odstotkov.
Ljudi, ki potrebujejo po-
moč, je torej vse več, ta po-
moč pa zaradi omejenji
sredstev ne more zagotavlja
ti normalnega življenja. P
moči je res mogoče bj
sproti prilagajati potrebai
a tudi to bi bilo še vedno
gašenje požara. Do prepre^^e
vanja velikih socialnih razlil
je dosti daljša in težja pot, \
je v samo eni občini ni mogo
če zastaviti.
MILENA B. POKLK
Bo denar zavrl
gasilsko dejavnost?
Na zadnji seji predsedstva
občinske gasilske zveze Ce-
lje, včeraj (sreda) pa tudi na
enodnevnem seminarju, ka-
terega so se na Dobrni udele-
žili predsedniki in poveljniki
vseh gasilskih društev v ob-
čini, so spregovorili o svo-
jem največjem problemu -
finančnih sredstvih, ki ne za-
doščajo ob sedanji prispevni
stopnji za nadaljni razvoj,
zlasti pa za opremljanje tako
poklicne enote kot tudi pro-
stovoljnih društev.
Izredne težave imajo pri
Zavodu za požarno varnost,
kjer s sedanjimi sredstvi ko-
maj krpajo osebne dohodke,
skladov ne morejo pokrivati,
za cevi ni denarja. S cevmi je
problem tudi pri prostovolj-
nih gasilskih društvih, kjer
jih bodo nekaj dobili, vendar
občutno manj, kot bi jih po-
trebovali, ker se je vse izred-
no podražilo, denarja pa ni.
Tone Sentočnik poudarja, da
bi v primeru večjih požarov
prišlo do težav, ker ni osnov-
nih zaščitnih sredstev, ki s
jih zadnjič nakupili pred p(
timi leti. Prav tako že šest 1(
niso nabavili izolacijskih d
halnih aparatov.
Zdaj je v razpravi osnute
smernic za srednjeročno ob
dobje in prihodnje leto n,
področju gasilstva. Prispev
na stopnja 0,29 odstotka j(
absolutno prenizka, saj je \
centrih kot so Maribor, Ko
per. Novo mesto in ostali, k
tudi imajo poklicne enote, ž(
od 0,45 do 0,55! V Celju b
bila potrebna vsaj 0,40, letoi
pa 0,35, če bi hoteli normal
no delati.
»Ne moremo si dovoliti pa
danja rasti prispevka za po
žarno varnost ob vse hitrej
šem razvoju gospodarski}
investicij,« je menil Tonf
Sentočnik. Sedanja sredstvi
zadoščajo za životarjenje, im
pa tudi za obnovo tehnike ir
osebne zaščitne opreme v
požarih ter drugih elemen
tarnih nesrečah.«
TONE VRABl
Nacionalni šport
bi vzel pol denarja
Laščani bodo komaj obdržali, kar že
Imajo
Na zadnji seji skupščine te-
lesnokulturne skupnosti obči-
ne Laško delegati niso spreje-
li osnutka sporazuma o sred-
njeročnem načrtu razvoja te
skupnosti. Menili so, da je le-
ta preveč prilagojen republi-
škim načrtom in se vse preveč
naslanja na nacionalni pro-
gram.
Do prihodnje seje skupščine
bodo pripravili nov osnutek, ki
bo upošteval predvsem tisto,
kar na področju telesne kultu-
re želijo doseči v občini Laško.
Ob tem pa je že sedaj jasno, da
kakšnega bistvenega napred-
ka ne bo, čeprav ta dejavnost v
primerjavi z drugimi občinami
v Sloveniji, v občini Laško ne-
nehno zaostaja. Kar ni čudno,
saj je prispevna stopnja za te-
lesno kulturo v tej občini na
repu republiške lestvice. V ob-
čini imajo pač večje potrebe
pri tistih dejavnostih, ki so po-
membnejše za normalno delo
in življenje občanov (zdrav-
stvo, šolstvo in otroško var-
stvo).
Dejstvo je, da v občini ne bi
imeli nekaterih športnih povr-
šin, če jih ne bi zgradili krajani
sami s prostovoljnim delom in
s pomočjo delovnih organiza-
cij (teniško igrišče v Marija-
gradcu, smučišče na Magolni-
ku, bazen v Radečah in še bi
lahko naštevali).
Telesnokulturna skupnost
ne načrtuje niti v naslednjem
srednjeročnem obdobju nobe-
nih investicij. Še naprej bodo
razvijali množični rekreacijski
šport, katerega kakovost želijo
izboljašti z boljšimi kadri ozi-
roma profesionalnimi telesno-
kulturnimi delavci. Več želijo
delati z mladino in še zlasti s
šolskimi športnimi društvi,
vendar je problem, kdo bo fi-
nanciral dejavnost teh društev.
Verjetno bi morala kakšen di-
nar primakniti tudi izobraže-
valna skupnost, ki pa se ne-
nehno otepa s finančnimi pro-
blemi in komaj zmore izpolnje-
vati obveznosti do zagotovlje-
nega programa osnovnih šol.
Tako stanje na področju teles-
ne kulture v občini Laško je
upravičeno vzbudilo nezado-
voljstvo med delegati, ko so
obravnavali nacionalni pro-
gram. Po razrezu bi občina La-
ško morala za ta program pri-
spevati več kot polovico vseh
sredstev, kijih dobi iz prispev-
ne stopnje za svojo dejavnost.
Če bi bil ta nacionalni program
sprejet, potem bi občina Laško
morala žrtvovati še tisto malo
kar ima za vrhunski šport, sa-
ma pa bi ostala celo brez os-
novnih športnih dejavnosti.
VIOLETA V. EINSPIELER
Velika pridobitev je sodob-
na telovadnica v Radečah ka-
tere gradnjo že zaključujejo
in je bila zgrajena kot osred-
nja naložba iz tretjega občin-
skega samoprispevka. Vendar
se v občini še niso dogovorili,
kako in kdo bo plačeval vzdr-
ževanje. Kajti za samo rade-
ško šolo je to prevelik finanč-
ni zalogaj. Verjetno bodo mo-
rali za te namene združevati
sredstva tudi vsi ostali upo-
rabniki, saj je telovadnica
osrednji športno-rekreativni
objekt na območju Radeč,
kjer naj bi prostor za svoje
delo imela vsa športna dru-
štva s tega območja.
Koncert za
bolnišnico na
Ljubečni
v soboto 23. novembra
bo na Ljubčeni v Zadruž-
nem domu znova živo.
Radiotelevizija iz Ljub-
ljane in • Ljubljanska
banka bosta namreč v
tej dvorani priredili jav-
no radijsko oddajo
»Koncert iz naših
krajev«.
Na koncertu bodo na-
stopili: moški pevski zbor
Ljubečna pod vodstvom
Matjaža Železnika, ženski
pevski zbor Ljubečna
pod vodstvom Toneta
Volaska, narodno zabav-
ni ansambel Slovenija, in
Savinskih sedem s pevko
Anko Hribovškovo, hu-
morist Marjan Roblek-
Matevž in predstavnik
krajevne skupnosti, ki bo
v nekaj besedah predsta-
vil kraj.
Vsi nastopajoči bodo
na Ljubečni nastopili
brezplačno. Zato so se v
kulturno umetniškem
društvu Ljubečna, ki or-
ganizira ta koncert, odlo-
čili, da dobiček namenijo
za modernizacijo regijske
bolnišnice v Celju. Zato
so se odločili soglasno
kljub temu, da se tudi sa-
mi srečujejo s finančnimi
težavami. Pravijo, da so
prepričani, da bodo nji-
hovo pripravljenost toplo
sprejeli tudi obiskovalci.
Zato računajo na velik
obisk. Tisti, ki pa bodo
pripravljeni dati za bol-
nišnico še več kot samo
znesek za vstopnico, bo-
do lahko v pisarni krajev-
ne skupnosti kupili še
vrednostne bone za mo-
dernizacijo bolnišnice.
MILAN BRECL
Tudi starši potrebujejo pomoč
Teden za starše na COŠ Fran Roš
Na celodnevni osnovni šo-
li Fran Roš v Celju poteka
Teden za starše, ki ga šola
že tretje leto zapored orga-
nizira na pobudo sveta star-
šev te šole.
Starši šoloobveznih otrok
namreč vse bolj čutijo potre-
bo, da se o problemih in dile-
mah, ki jih imajo pri vzgoji
otrok posvetujejo z vzgojite-
lji, učitelji in pristojnimi
strokovnjaki. Osnovna šola
Fran Roš je morda edina v
Sloveniji, ki je prisluhnila
želji in potrebi staršev, da
skupaj z drugimi pristojnimi
organizacijami pomaga star-
šem, ki se tudi sicer zelo do-
bro vključujejo v delo te
šole.
Teme letošnjega Tedna za
starše so skrbno izbrane in
zanimive ne samo za starše,
temveč tudi za pedagoške
delavce in mladino. Preda-
vanja so se pričela v torek
popoldne, teme pa so bile
Vzgojna vloga družine (pri-
pravil jo je dipl. psih. Brane
But), Igra in delo (dipl. psih.
I. Helena Jahjefendič), Poti
do znanja (dipl. psih Branko
Gartner), za temo tedna pa
so skupaj z občinsko organi-
zacijo Rdečega križa pripra-
vili temo Humanizacija od
nosev v družini, na katero sc
povabili tudi učence višji
letnikov te šole.
Drugi sklop predavanj b
danes popoldne. Pričel se b
ob 16. uri. Govora bo o čl
stvenih potrebah otrok
motnjami v telesnem in dl
ševnem razvoju (dr. Marja
Veber) ter o čustvenih potn
bah otrok (prof. Mirko Gal(
ša). Teden za starše bod
zaključili z okroglo mizo ol
17. uri na kateri bodo raz
pravljali o vsem, o čemer i
bilo govora na letošnjej
Tednu staršev. vVl
Komunisti knjižnice v Celju
za doslednejšo menjavo dela.
člani osnovne organizacije
Zveze komunistov Knjižnice
Edvarda Kardelja v Celju so
na svoji nedavni seji ugotovi-
li, da so se pogoji dela zaostri-
li in da je izvajanje programa
zaradi visoke inflacije zelo
otežkočeno. Ugotovili so tudi,
da vseh osem članov osnovne
organizacije v Knjižnici delu-
je s polno odgovornostjo, da
so aktivni tudi vsi samou-
pravni organi in da je dobro
urejeno tudi obveščanje. Vsa
najpomembnejša vprašanja
rešujejo na zboru delavcev.
Pri pomembnejših odloči-
tvah, zlasti pri sprejemanju
plana in razvojnem konceptu
knjižnice so sodelovali tudi
delegati družbene skupnosti.
Komunisti v Knjižnici pa ugo-
tavljajo, da ni samo od kolekti-
va odvisno izpolnjevanje pro-
grama knjižnice, temveč da bi
morala biti menjava dela bolj
dosledna, za kar bi bilo potreb-
no uvesti drugačna merila, kot
jih uporabljajo sedaj. Pri oseb-
nih dohodkih, na primer, so
imeli sorazmerno dobro merilo
v tako imenovanem »pogoj-
nem nekvalificiranem delav-
cu«, pa še tega so opustili. Sin-
dikalne analize, ki slone na
profilih ničesar ne spremene v
menjavi dela in niso dosledne,
saj na primer sredstva za oseb-
ne dohodke rešujejo na ta na-
čin, da ob delnem upoštevanju
inflacije pribijajo odstotke, ne
da bi upoštevali strukturo za-
poslenih. Zato ni čudno, da se
vse bolj približujejo uravnilov-
ki. Kažejo pa se tudi razlike že
kar med izvajalci na področju
kulture, še bolj pa med kulturo
in šolstvom, ki se lahko poslu-
žujejo standardov in normati-
vov ob pridobivanju sredstev
za osebne dohodke, in z drugi-
mi v družbenih dejavnostih.
Osnovna organizacija v Knjiž'
niči postavlja zahtevo, da Zve
za komunistov dosledno uve
Ijavlja svoja stališča sprejeti
na kongresih in zapisana ^
kongresnih resolucijah, da mo
ra biti enakovredno nagrajen«
delo tudi na področju družbe
nih dejavnosti v primerjavi i
gospodarstvom, v nasprotne?'
primeru bo tudi akcija in dele
komunistov v družbenih de
javnostih manj uspešno.
Knjižnica Edvarda Kardelja
Celje je prav zaradi nedodela'
nih meril v menjavi dela •
KSOC in sploh na področji'
družbenih dejavnosti v težken'
položaju. Osnovna organizaci
ja si bo tudi v prihodnje prek«
samoupravnih organov priza
devala uresničevati zahteve
uveljavitev enakovrednega pOj
ložaja knjižnice v menjavi dl
d3
71. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
V LIK Savinja Je zagorelo
po ptekinitvi dela in zboru delavcev še odprta vprašanja
Prejšnji četrtek so delavci prve izmene tozda Pohištvo v
Lesnoindustrijskem kombinatu Savinja v Celju prekinili
delo. Šlo je za 80 delavcev, ki so se vrnili na delo po petih
urah, vendar šele potem, ko sta jim predstavnika celj-
skega občinskega sveta Zveze sindikatov, Franci Vrbnjak
in Marjan Jeranko osebno zagotovila, da bodo dobili odgo-
vore na vsa zastavljena vprašanja v ponedeljek. V četrtek
vseh vprašanj ni bilo mogoče razrešiti, ker so bili nekateri
vodilni delavci odsotni in ker na nekatera izmed vprašanj
ni bilo mogoče odgovoriti v tako kratkem času.
V ponedeljek popoldne so
se na izrednem zboru delav-
cev sestali vodstvo kolektiva
in tozda Pohištvo, družbeno-
politične organizacije kolek-
tiva in tozda, predstavniki
celjskega občinskega sveta
Zveze sindikatov, družbeni
pravobranilec samoupravlja-
nja in delavci obeh izmen
tozda, vendar tudi po skoraj
štirih urah, razmeroma strp-
nega razgovora, niso razčisti-
li vseh spornih vprašanj, če-
prav je vodstvo kolektiva
pripravilo odgovore na sko-
raj vsa vprašanja, ki so jih
delavci postavih ob prekini-
tvi dela. Zbor delavcev se je
končal brez pravih sklepov,
kajti sklepov, kijih je predla-
galo vodstvo kolektiva, de-
lavci niso hoteli potrditi in
glavni direktor kolektiva je
zapustil zbor delavcev prej
kot se je le-ta končal.
Gotovo je potrebno naj-
prej zapisati, da so za razme-
re v kolektivu krive tudi ob-
jektivne okohščine, kajti les-
na industrija je v tem trenut-
ku v tako težkem položaju,
da posamezne tovarne v Ju-
goslaviji že zapirajo (v Slove-
niji smo pred kratkim zaprli
STIL Koper), kar se ned-
vomno odraža pri osebnih
dohodkih. Z njimi delavci
tozda Pohištvo niso zado-
voljni, kljub temu, da je Lik
prekoračitelj, ker v kolekti-
vu ne dosegajo načrtovane
proizvodnje. Ker so plače
resnično nizke, najnižji oseb-
ni dohodki so pod 30.000 di-
narji, ni presenetljivo, da de-
lavci težijo k uravnilovki.
Bolj se zavzemajo za zniža-
nje plač kot pa za povišanje
norme, ker ocenjujejo, da bi
bili tako manj prizadeti.
Vodstvo kolektiva se s tem
ne strinja, ker ocenjuje, da
delavci lahko naredijo več,
medtem ko delavci trdijo na-
sprotno.
Takšno razmerje sil je zna-
čilno tudi za vsa druga spor-
na vprašanja, kar nedvomno
priča, da delavci ne zaupajo
niti vodstvu niti družbeno-
političnim organizacijam ko-
lektiva. Kar zadeva obvešča-
nje v kolektivu, vodstvo ko-
lektiva in uredništvo Liko-
vega Informatorja trdita, da
so Likovi delavci najbolje
obveščeni na Celjskem,
medtem ko delavci še vedno
vztrajajo, da Informatorja ni-
so dobili pravočasno in da so
jim razloge, zakaj naj bi v so-
boto 26. oktobra delali udar-
niško, različno pojasnevali.
Urednik Informatorja ob
tem pravi, da pravilno in pra-
vočasno posreduje informa-
cije v Informatorju, medtem
ko na to, ali te informacije
tudi pridejo do delavcev, ne
more vplivati. V kolektivu bi
se morali ob tem tudi vpraša-
ti, kdo Informator sploh pre-
bere in ali ga delavci razume-
jo, kajti znana je zapletenost
izražanja in odnos delavcev
do tovarniških glasil.
Prav tako se je izkazalo kot
resnično, da so nekaterim
delavcem odtegnili od plač
več, kot bi jim lahko, ker 26.
oktobra niso delaU. Ob že ta-
ko nizkih osebnih dohodkih
je ob tem nezadovoljstvo de-
lavcev razumljivo. Krivdo za
nepravilnosti pri izplačeva-
nju novembrskih osebnih
dohodkov je prevzel nase di-
rektor tozda, ki je obenem
ponudil odstop. Napako pri
izplačevanju osebnih dohod-
kov bodo v kolektivu popra-
vili še v tem mesecu.
Odstop je ponudil tudi
predsednik delavskega sveta
tozda Pohištvo. Ob tem je
dejal, da člani delavskega
sveta po zakonu ne morejo
biti vodilni in vodstveni de-
lavci, od preprostega delav-
ca pa ni mogoče pričakovati,
da se bo v celoti razumel na
vodenje kolektiva. Zato tudi
njemu ni preostalo drugega,
kot da je zaupal vodilnim,
kar pa je po njegovem mne-
nju nujno za sožitje v vsa-
kem kolektivu in ne le v
Liku.
Kar zadeva očitano samo-
voljo posameznih vodilnih
delavcev, verjetno ni potreb-
no dokazovati, da lahko ob
tako velikem nezaupanju de-
lavcev prihaja tudi do takš-
nega ravnanja. Ali je samo-
volja vzrok ali posledica ne-
zaupanja pa ostaja odprto
vprašanje.
Kritično so ocenili tudi de-
lo samoupravnih in družbe-
nopolitičnih organizacij toz-
da, ki so soglasno obsodile
četrtkovo prekinitev dela.
Ob tem so se delavci upravi-
čeno vprašali, kje sta bila na
primer sindikat in partija
prej, kajti če bi samoupravni
organi in družbenopolitične
organizacije svoje delo do-
bro opravljale, po mnenju
delavcev do prekinitve dela
sploh ne bi prišlo.
Vodstvo kolektiva je ob
tem tudi skušalo prepričati
delavce, da so pobudniki
prekinitve dela le posamezni
delavci, ki želijo kolektivu le
najslabše oziroma so padli
pod negativen vpliv konku-
renčnih lesnih podjetij. Po-
nedeljkov zbor delavcev je
pokazal, da temu ni tako, saj
so ostali delavci enotni do
konca in če bodo v Liku ho-
teli koga kaznovati, bodo
morali vse delavce.
Kakorkoli že, razmere v
Likovem tozdu Pohištvo bo
potrebno temeljito razčistiti
in oceniti, kar pomeni, da ta
celjski kolektiv kot tudi celj-
ske družbenopolitične orga-
nizacije čaka še veliko dela
in vsaka naghca ah huda kri
bi lahko razmere le še po-
slabšala.
VILI EINSPIELER
O sporni soboti velja zapi-
sati še to, da se delavski
svet lahko odloči za poveča-
nje fonda rednih delovnih
ur, če oceni, da je kolektiv v
izrednih razmerah. Ker v
tozdu Pohištvo že dalj časa
ne dosegajo načrtovane
proizvodnje in si izplačuje-
jo večje osebne dohodke,
kot je dovoljeno, se je de-
lavski svet odločil za udar-
niško delo. Delavci so ob
tem dejali, da ne nasprotu-
jejo temu, da bi zavihali ro-
kave, vendar hočejo biti o
tem oravilno obveščeni......
Kljub očitnim nasprot-
jem med delavci in vod-
stvom Lika, se delavci še
vedno zavzemajo, da bi na-
stale probleme in nasprotja
razrešili sami in so proti
uvedbi ukrepa družbenega
varstva, ki so ga posamezni
vodilni delavci kar nekaj-
krat predlagali.
Razcvet In poganjki
Socialistična zveza v Slovenskib
Konjicah živi s krajem In ljudmi
Socialistična zveza je v
krajevni skupnosti Sloven-
ske Konjice tesno povezana
z življenjem v kraju in
vprašanji, ki jih prinaša. To
je potrdila tudi program-
sko-volilna konferenca kra-
jevne konference SZDL
prejšnji teden. Na njej so
ponovno izvolili dosedanje
predsedstvo, ki ga vodi
Slavko Greleger in potrdili
predloge kandidatov za vo-
dilne funkcije v občinski
konferenci - za predsednico
Marijo Poličar in za pod-
predsednika Staneta Ko-
kelja.
Ko so spregovorili o delu
krajevne organizacije so
ugotavljali, da v zadnjem le-
tu niso dosegli bistvenih pre-
mikov pri delovanju delegat-
skega sistema, čeprav ta ne
deluje slabo. Nekohko se je
premaknilo pri krepitvi hiš-
ne samouprave, uspešno go-
spodarjenje v občini pa zago-
tavlja dobre pogoje za raz-
mah kulture in telesne kul-
ture ter številnih močnih
društev.
Med komunalnimi prido-
bitvami je v zadnjem letu
najpomembnejša delna ure-
ditev Titovega trga z novim
hotelom, o urejanju starega
mestnega jedra pa je krajev-
na organizacija pripravila tu-
di posebno javno tribuno. Iz-
gradnja prizidka k osnovni
šoli Edvarda Kardelja dobro
napreduje in prihodnje leto
bo z dvanajstimi novimi učil-
nicami mogoč prehod na
enoizmenski pouk na tej šo-
li. S pomočjo organizacij
združenega dela so pospešili
tudi izgradnjo novih prosto-
rov pošte, ki jih bodo odprli
28. novembra. Kljub temu
bodo telefoni še naprej bole-
ča točka Konjičanov, še zla-
sti v smeri proti Polenam in
Prevratu, kjer 49 naročnikov
čaka na priključek že skoraj
štiri leta. Vsi ostali, ki bi radi
telefonski priključek, pa
brez nove telefonske centra-
le nimajo nobene možnosti.
Krajani so nezadovoljni z
ulično razsvetljavo, saj pri-
hajajo vzdrževalci iz Elektro
Slovenska Bistrica samo en-
krat mesečno. Nezadovoljiva
je tudi čistoča kraja in očitno
bodo morali zanjo poleg ko-
munalcev poskrbeti pred-
vsem krajani sami. Zaradi vi-
sokih stroškov z zimskim
vzdrževanjem cest (tretjina
sredstev krajevne skupno-
sti), pa se bodo letos morali
odreči visoki ravni vzdrževa-
nja, ki so je bili doslej nava-
jeni.
V naslednjih petih letih
nameravajo v Slovenskih
Konjicah nameniti nekoliko
več pozornosti urejanju
obrobju mesta. Med po-
membnejšimi načrtovanimi
pridobitvami so poleg nada-
ljevanja izgradnje osnovne
šole Edvarda Kardelja s telo-
vadnico še pokritje tržnice,
nova poštna centrala, plino-
vod, ureditev vodovoda in
odlagališča odpadkov, čistil-
na naprava in prvi koraki k
kabelski televiziji. Zgraditi
nameravajo 103 družbena
stanovanja, zaščititi stolp na
starem gradu, nadaljevati z
obnovo starega mestnega je-
dra (od Dravinje proti stari
pošti najprej), urediti samo-
postrežno trgovino, dogradi-
ti vrtec na Prevratu in opra-
viti vrsto manjših del.
MILENA B. POKLIC
Vojvodinci na
obisku v žalski
občini
Delegacija pokrajinske
konference Socialistične
zveze Vojvodine, ki jo je vo-
dil predsednik Jožef Horvat
je bila prejšnji teden na obi-
sku v žalski občini. Največ
zanimanja je bilo za organizi-
ranost v kmetijstvu na tem
področju, zato ni naključje,
da so obiskali kmetijo Turn-
škovih na Polzeli, pogovarja-
li pa so se tudi s predstavniki
sozda Hmezad. Delegacija je
obiskala tudi tovarno noga-
vic na Polzeli, popoldne pa
je bil razgovor s širšim poli-
tičnim aktivom žalske obči-
ne. Na sliki; obisk na Turn-
škovi domačiji.
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
Prosti čas mladih
Na dvodnevnem seminarju
o organiziranem preživljanju
prostega časa se je prejšnji
konec tedna zbralo v Celju
približno 40 mladih iz vse Slo-
venije. Na .seminarju, ki ga je
pripravil center za organizi-
rano preživljanje prostega ča-
sa pri republiški konferenci
mladine, so spregovorili
predvsem o tem, kaj sploh je
prosti čas in kje ter kako ga
mladi preživljajo.
Seminaristi so posebno po-
zornost namenili vsebinskim
problemom zabave in možno-
stim druženja ter pri tem ugo-
tovili, da so nedvomno najbolj-
ša rešitev mladinski klubi ozi-
roma centri. Žal pa je v Slove-
niji le malo mest, ki svoji mla-
dini lahko ponudijo takšno or-
ganizirano obliko druženja.
Prav zato so si mladi ogledali
tudi celjski center za klubsko
"dejavnost, ki se je že dodobra
Uveljavil med mladmi Celjani.
O prostočasnih dejavnostih
Jiiladih s področja kulture, te-
lesne kulture, tehnične kultu-
re, informiranja ter seveda tudi
drugih interesnih področij so
Seminaristi spregovorili v
dveh zaključenih razpravah.
Ob tem so spregovorili o teh-
j^ičnih interesnih dejavostih,
•^i pomagajo pri oblikovanju
^lade osebnosti in razpravljali
o tezah za 12. kongres Zveze
socialistične mladine Sloveni-
je. Že v dokumente 11. kongre-
sa so namreč mladi zapisali ok-
virne teze o organiziranem pre-
življanju prostega časa, vendar
se je v času po kongresu na
tem področju zgodilo toliko
novega, daje potrebno nekate-
ra vprašanja jasneje opredeliti.
Gre predvsem za organiziranje
centrov za prostočasne dejav-
nosti v posameznih občinah in
za način financiranja le-teh.
Program interesnih dejavnosti
mladih se v občinah namreč
lahko financira z neposredno
svobodno menjavo dela oziro-
ma posredno preko občinskih
samoupravnih interesnih
skupnosti.
IVANA FIDLER
Ženeva med bojaznijo in upanjem
Piše Jože Šircelj
Ko to pišem, vrhunski sestanek naj-
višjih predstavnikov obeh supersil,
predsednika ZDA Reagana in generalne-
ga sekretarja sovjetske partije Gorbačo-
va še ni končan. In ni še jasno, ali bodo
pogovori končani po dveh dneh, kakor
je bilo prvotno dogovorjeno med Mosk-
vo in Washingtonom ali pa bodo delo
nadaljevali še danes dopoldan.
Za povrh je komentiranje ženevskega .
vrha že zdaj dodatno zapletla novica, da
obe pogajalski strani do konca srečanja
ne bosta dajali nobenih izjav za javnost.
Je novica o molku dobra ali slaba?
Vsekakor je dobra v smislu tega, da je
bila z dogovorom med Gorbačovom in
Reaganom prekinjena silovita propa-
gandna ofenziva obeh supersil, v kateri
je vsaka stran skušala prikazati svoja
stališča in predloge v kar najlepši luči,
sebe za edino pravega zagovornika miru
in miroljubnega sodelovanja, pri čemer
ni manjkalo izrazitih ali posrednih očit-
kov na rovaš druge strani, ki da je kriva
za vse in bo kriva, če vrh Reagan-Gor-
bačov ne bi uspel. Pogovori brez bučnih
propagandnih akcij so tako ustvarili ve-
liko resnejše vzdušje.
Novica o molku glede poteka pogovo-
rov bi utegnila biti slaba seveda v pri-,
meru, če bi molk bil posledica tega, da
državnika obeh supersil ne bi pri dogo-
varjanju nikamor prišla, če bi se zaplet-
la v nerazrešljiv spor. Nekatera zname-
nja kažejo, da te nevarnosti ni, čeprav
seveda nihče zunaj skrbno zaprtih že-
nevskih vrat ne more dati roke v ogenj,
da teče vse gladko ali vsaj pretežno
gladko.
Naj že ugibamo v to ali v ono smer, naj
smo že bolj naklonjeni optimizmu kot
pesimizmu, ostane dejstvo, ki je sicer
očitno, na dlani: Reagan in Gorbačov
sta se sestala. Že to dejstvo samo je po-
membno, če upoštevamo, da v Reagano-
vem prvem predsedniškem mandatu ni
niti malo kazalo, da so sploh kakšne
možnosti za takšno vrhunsko srečanje.
Nasprotno, odnosi med supersilama in
blokoma so se silovito zaostrovali, vse
je kazalo, da je na obzorju dolgotrajno
obdobje hladne vojne med obema super-
silama in vojaškopolitičnima blokoma.
Toda čas opravi svoje, bi lahko rekli.
Reaganov drugi mandat, prihod Mihaila
Gorbačova na čelo Sovjetske zveze sta v
marsičem pospešila proces zbliževanja,
ki je bilo še pred dobrim letom dni vide-
ti neverjetno.
Nekdanji ameriški predsednik Ric-
hard Nixon je ondan zapisal, da namen
ameriško-sovjetskih sestankov na vrhu
ne more biti, da bi najvišja predstavni-
ka obeh drža v bolje razumela drug dru-
gega. Jasno je, da gre namreč za dve
izrazito različni ideologiji, predvsem pa
za različne interese izvirajoče iz položa-
ja supersil. Pač pa se državnika lahko
dogovorita o obojestransko koristnih
stvareh.
Koliko in o čem se bosta Reagan in
Gorbačov dogovorila v Ženevi? Na ta
odgovor bo treba še počakati.
Že zdaj pa lahko napišemo: značilno je,
da sta pred Ženevo oba malone z istimi
besedami dala vedeti, da sta samo dve
poti: ali strahovito uničenje v jedrski
vojni ali takšno ali drugačno sožitje.
Spričo tega bi bili že majhni koraki k
sporazumevanju, storjeni v Ženevi, pri-
nesli veliko olajšanje človeštvu, izpo-
stavljenemu grožnji jedrske smrti in
trpljenja ravno zaradi arzenalov, ki ju
imata obe supersili.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 198S
Zaenkrat je izvoz odličen
Vendar je treba od izvoza tudi živeti
v devetih mesecih je regijsko go-
spodarstvo izvozilo za 153 milijonov
dolarjev blaga, od tega 121 milijonov
dolarjev na konvertibilno področje.
Konvertibilnega izvoza je bilo 79 od-
stotkov od skupnega, lani manj in
sicer 76 odstotkov.
Skupni izvoz se je povečal za 16,
konvertibilni pa za 21 odstotkov, med-
tem ko je klirinški izvoz letos samo za
dva odstotka večji. Po podatkih Med-
občinske gospodarske zbornice Celje
lahko sklepamo na zavidljivo raven tu-
di pri pokritosti uvoza z izvozom, saj je
gospodarstvo območja za 42 odstotkov
več izvozilo kot pa uvozilo. Presežek
pri konvertibilnem izvozu je celo 48
odstoten.
Podatki o izvozu so torej na prvi po-
gled vsekakor spodbudni, še zlasti, če
jih primerjamo s republiškim in jugo-
slovanskim povprečjem. Tudi, če izv-
zamemo Kovinotehno Celje, ki je kot
trgovski izvoznik izvažala v glavnem
blago iz drugih republik - zelo uspeš-
no, so ozdi na Celjskem (brez občin
Velenje in Mozirje) na konvertibilna
tržišča usmerili za 13 odstotkov več
blaga kot lani v enakem obdobju.
Enak odstotek je dosegel v tem času
tudi izvoz na zaposlenega, za 13 več,
pri čemer izvozno še naprej močno iz-
stopa konjiško gospodarstvo, ki regij-
sko povprečje presega za skoraj 60 od-
stotkov, medtem ko je občina Celje
zabeležila največji porast v primerjavi
z lanskim devetmesečjem. Zelo dober
izvozni rezultat beleži tudi šmarska
občina, v laški pa se izvozni delež v
primerjavi z lani zmanjšuje.
Žal, dohodek od izvoza za ozde na
Celjskem ni tako razveseljiv - zaosta-
jamo celo za republiko. Po mnenju
MGZ Celje je glavni razlog v nereal-
nem odnosu med klirinškim in kon-
vertibilnim tečajem dolarja. Prav tako
se prilivi naših izvoznikov ne kompen-
zirajo s svetovnimi cenami. Odstotki
deviznega zaslužka v glavnem ne po-
krivajo izpadlega dohodka od izvoza.
Skratka, klirinški izvozniki jo bolje
odnesejo.
Za prihodnje obdobje se je bati še
večje previdnosti pri konvertibilnih iz-
voznikih, saj ni še nič jasno, kako bo z
novim deviznim zakonom oziroma ko-
liko bo za konvertibilne izvoznike tak-
šen izvjz še dohodkovno zanimiv. Kaj
lahko pride do absurda, da bo dober
izvoznik za prave dolarje zdrknil pod
rob ekonomične proizvodnje ali celo
zaplaval v izgubah, ker si pač ne bo
mogel od izvoza odrezati dovolj velik
kos dohodkovnega kruha.
Če se uresniči takšna črnogleda na-
poved, potem nam res ne bo ostalo
drugega, kot da do nezavesti reprogra-
miramo svoje dolgove na tujem. To pa
je še bolj črna napoved od prejšnje.
MITJA UMNIK
IVIlečne in alkoholne izgube v Žalcu
Za dei izgub so lirivi tudi subjelttivni vzrolii
Za tri in polkrat so bile v
devetmesečju večje izgube
v žalski občini kot v ena-
kem lanskem obdobju. Z iz-
gubo so poslovali Hmezado-
va delovna organizacija Go-
stinstvo-turizem, Zarjin
tozd Lesna industrija ter
Hmezadova mlekarna v Ar-
ji vasi. Izgube znašajo do-
brih 708 milijonov dinarjev,
največ pa jih seveda odpade
na mlekarno (642 milijo-
nov), V Gostinstvu-turizmu
se je izguba povzpela na
skoraj 55 milijonov, v Zarji-
nem tozdu pa je znašala do-
brih enajst milijonov di-
narjev.
Izguba v Zarjinem tozdu je
nastala zaradi podpisanih
pogodb v preteklem letu, ko
so bile pogodbene cene še
precej nižje ter zaradi nenor-
malnih dvigov cen pri posa-
meznih osnovnih materialih.
Hrastov les denimo je skoraj
trikrat dražji kot je bil lani,
za skoraj dvakrat pa so se
povečale cene furnirjev in la-
kov. O vzrokih za izgubo v
mlekarni smo že ničkoliko-
krat pisali. Ob objektivnih
vzrokih zanje je treba omeni-
ti še notranje slabosti, kot so
slaba izkoriščenost osnovne
surovine in slaba izkoHšče-
nost proizvodnih zmogljivo-
sti, motnje v samoupravnih
odnosih ter neustrezna de-
lovna disciplina. S srejetjem
ukrepa družbenega varstva
se bo stanje verjetno izbolj-
šalo, vendar ni nikakršnih iz-
gledov, da bi se izguba bi-
stveno zmanjšala. Le-ta se,
kot napovedujejo, ne bo
zmanjšala tudi v delovni or-
ganizaciji Gostinstvo-turi-
zem. V tej delovni organiza-
ciji se pozna zmanjšan fizični
obseg poslovanja, težave
imajo z ustreznimi kadri,
prav tako pa še zdaleč niso
izkoristiU vseh možnosti so-
delovanja s turističnimi
agencijami. Vzrokov za izgu-
be pa je še več. Poraba ni
dovolj racionalna, veliko je
neskladje med nabavnimi in
prodajnimi cenami visoke so
obresti za obratna sredstva,
nizka je produktivnost dela
in še bi lahko naštevali. Na
slabši rezultat prav gotovo
vplivajo tudi obveznosti do
hotela Golding-Rubin.
Kakor-koli že. Na znaten
del izgub v mlekarni ter Go-
stinstvu-turizmu so v veliki
meri vplivali tudi subjektiv-
ni vzroki. Z odpravo le-teh bi
bile rdeče številke lahko
manjše, kot na dalni pa je, da
bo do konca leta uspeh že to,
če se izgube ne bodo še bolj
povečale.
JANEZ VEDENIK

Potrditev prihodnjih ciijev
Prihodnji teden, točno 25.
novembra, bo sozd Merx s
slavnostno sejo delavskega
sveta obeležil petletni jubi-
lej. Jubilej sam po sebi ni
takšen, da bi se o njem raz-
pisali, vendar je poslanstvo
sozda na širšem celjskem,
koroškem in delno zasav-
skem območju pri preskrbi
prebivalstva in še na neka-
terih področjih tako po-
membno, da jubilej daleč
presega pomen, ki bi mu jih
dale samo letnice.
Naključje je, da je za soz-
dom Merx tudi pretočeno
srednjeročno obdobje, v ka-
terem je sozd dobro opravil
večino nalog, zaradi katerih
je bil ustanovljen. Najbrž so
celo optimisti presenečeni,
da je v tem času bilo v po-
membne objekte vloženih 6
in pol milijard dinarjev. Naj
omenimo samo najpomemb-
nejše: dva nova hotela, v La-
škem in Slovenskih Konji-
cah, revitalizacija slovenje-
graških Kop in mozirskih
Golt, ki naj bi letos po 12
letih ob koncu leta ne imele
več izgub, zbranih 600 mili-
jonov za izgradnjo industrij-
ske pekarne v Celju, regijski
prehrambeni skladiščni cen-
ter, vrsta silosov (za dva no-
va silosa zmogljivosti .5600
ton je pravkar že zaključena
finančna konstrukcija), v te-
ku je adaptacija Dobrne, pa
še bi lahko naštevali.
Bistveno je, da je bila
kljub občasnim težavam pre-
skrba prebivalstva z osnov-
nimi prehrambenimi proi^,
vodi v nelahkih časih sora^,
merno stabilna. Tako naj tu.
di ostane, je na ponedoljko,
vem pogovoru z novinarji
poudaril predsednik KP(j
sozda Merx Franc Ban m do.
dal, »da je obdobje gradnja
blagovnic končano in, da bo
na področju blagovnega pro.
meta poudarek na specialj.
zaciji in organizaciji trgov,
skega poslovanja«.
V turizmu bo sozd Ment
svojo energijo usmeril na
troje ključnih področij: zdra.
viliški turizem (Dobrna), tu.
rizem v Gornji Savinjski do-
lini vključno z Goltmi in tu-
rizem na Zahodnem Po.
horju.
V kmetijstvu želijo prido-
biti nove kmetijske površi
ne-govorijo o 1000 hektarih-
na novo bi se lotili tudi hme-
Ijarjenja in 500.000 kuncev za
izvoz ne bi smel biti nerealen
cilj.
Za letos so si zastavili v
kmetijstvu cilj, da nobena te-
meljna organizacija oziroma
delovna organizacija ne bo
imela izgub, čeprav sta dve
ob devetmesečju že zaplavali
v izgubah - kmetijski zadru-
gi Celje in Slovenske Konji-
ce, prva zaradi manjšega in
kasnejšega izvoza, druga pa
zaradi velikih škod po poze-
bi v vinogradih in sadnih
plantažah. Pa še ta »začasna
izguba« je bila dvakrat manj-
ša od lani dosežene.
___MITJA UMNUi
Poslovno-planska skup-
nost Hmezad-Merx se bo v
kratkem predstavila s
skupnimi temelji planov za
naslednje srednjeročno ob-
dobje. Le-ti bodo konkretni
in natančni. Po mnenju
Franca Bana bi bilo vsako
politično in drugačno silje-
nje v integracijo s Hmeza-
dom nespametno, saj je še
toliko drugih možnosti in
oblik sodelovanja, s kateri-
mi bi lahko dosegli pred-
vsem in najprej gospodar
ske in gospodarnostne cilje,
kot na primer enoten infor-
macijski sistem, združitev
obeh internih bank ipd.
Konec s
štorskimi
traktorji?
Novinarska konferenca že-
lezarne Štore, na kateri bodo
danes dopoldne tudi pred-
stavniki njihovega italijan-
skega partnerja Fiata, bo
skušala kar najbolj temeljito
odgovoriti na vsa vprašanja,
zakaj in kje je počila veriga v
navezi Fiat-Štore pri trak-
torski proizvodnji. Agonija
izgub traktorske proizvod-
nje od njenih začetkov je jav-
nosti sicer znana, manj pa
pravi razlogi za odločitev, ki
je že nekaj časa letos visela v
zraku - ukinitev proizvodnje
oranžnih traktorjev v žele-
zarni Štore.
Ali gre za poslovno odloči-
tev izjemnega pomena in te-
že, ki v bližnji preteklosti v
jugoslovanski praksi ni ime-
la posnemovalcev, ali za go-
spodarsko nujnost? Ali je z
odločitvijo, da v Štorah ne
bodo več izdelovali traktor-
jev v kooperaciji s Fiatom.
prihranjeno veliko težjih gla-
vobolov tipa Feni, Obrovac,
Gorenje. IMV in še kaj? O
vsem tem bomo obširno po-
ročali v prihodnji številki.
UM
V prihodnost z lastno energijo
v Konusu so relfonstruirali energetiifo in Konit
z odprtjem rekonstruira-
nega objekta energetike in
proizvodne linije Konit bo-
do v Konusu v Slovenskih
Konjicah jutri dopoldne po-
častili praznik republike.
Slovesnost se bo pričela ob
11. uri s slavnostno sejo de-
lavskega sveta, podelitvijo
priznanj in kulturnim pro-
gramom v izvedbi pevskega
zbora osnovne šole Edvard
Kardelj.
Z rekonstrukcijo energeti-
ke si bodo v Konusu zagoto-
vili lastne vire vsaj za nadalj-
nih 10 do 15 let. Večja zane-
sljivost pri oskrbi z energijo
pomeni hkrati tudi večjo
možnost razvoja Konusa. Z
energetskimi zmogljivostmi
so bili namreč v Konusu že
nekaj let na tesnem, naprave
so bile amortizirane, kotla za
proizvodno pare sta nosila
častitljivi letnici - 1916 in 36.
Obnove energetike so se v
Konusu   lotili   načrtno   že
pred petimi leti, l^o so začeli
iskati ideje za glavni objekt.
Zamenjali so stara kotla s
spremljajočimi napravami in
nabavili turbo generator za
proizvodnjo lastne električ-
ne energije. Gradnja je bila
končana v roku, v letu dni.
pri čemer je pomembno, da
v Konusu zavoljo tega niso
ustavili redne proizvodnje,
razen za nekaj dni. Naložba v
obnovo energetike je veljala
milijardo in 100 milijonov di-
narjev, ki so jih zagotovili iz
lastnih virov.
In še z eno delovno zmago
bodo v Konusu pričakali
praznične dni. Odprli bodo
modernizirano in rekonstru-
irano linijo za proizvodno
umetnega usnja v Konusu.
Tudi te naložbe, ki bo veljala
okoU 300 milijonov dinarjev,
so se lotili lani ob tem času.
Opremo, ki so jo kupili od
raznih proizvajalcev, so ople-
menitili z lastnim znanjem,
kar bo pripomoglo k večji in
kakovostnejši proizvodnji,
ki naj bi bila po predvideva-
njih ob enakem številu zapo-
slenih za polovico večja.
MATEJA PODJED
Zelo slabi dosežki
Kljub rasti proizvodnje in iz-
voza, ki pa ne dosegata pred-
videnih načrtov, v Mozirju ne
morejo biti zadovoljni z go-
spodarjenjem po devetih me-
secih letošnjega leta. Kot so
poudarili na izvršnem svetu,
so rezultati najslabši v zad-
njih nekaj letih. Razlogi so v
povišanih obrestih, zalogah,
nesorazmerni delitvi dohod-
ka, pomanjkanju dobrih pro-
izvodnih programov ter tudi
v slabšem finančnem položa-
ju, saj ima mozirsko gospo-
darstvo v tem času za 300 mi-
lijonov din neplačane realiza-
cije.
Proizvodnja se je, preraču-
nano v norma ure, povečala za
pet odstotkov, kar je precej
manj kot ob polletju, pa tudi
manj od predvidenega v deve-
tih mesecih. Ocenjujejo, da tu-
di ob koncu leta ne bodo dose-
gli z resolucijo predvidene
osem odstotne rasti proizvod-
nje in 15 odstotne rasti izvoza.
Glavno breme poslovanja še
naprej ostajajo obresti in zalo-
ge. Prve so se v primerjavi z
lani povečale za 289 odstotkov
in predstavljajo že tretjino do-
hodka. Tudi zaloge so vred-
nostno višje za 75 odstotkov. V
izvršnem svetu ugotavljajo, da
je najemanje kreditov prineslo
le višje obresti, ne pa tudi aku-
mulacije, kar ob pomanjkanju
dobrih programov kaže na to
da sredstva niso bila najbolje
naložena.
V občini tudi ne dosegajo
dogovora o razporejanju do-
hodka in čistega dohodka. Ma-
sa za bruto osebne dohodke se
je povečala za 92 odstotkov, v
skladu z rastjo primerljivega
dohodka pa bi se lahko kvečje-
mu za 71 odstotkov. Tako se v
občini na eni strani zmanjšuje-
ta akumulacijska (za 34"',,) in
reprodukcijska (za 17%) spo-
sobnost gospodarstva, na dru-
gi strani pa seje delež za oseb-
ne dohodke in skupno porabo
v primerljivem dohodku pove-
čal za 5,2 odstotka.
Najslabši rezultati so doseže-
ni v Elkroju in Gorenju Glin,
kjer jih najbolj bremenijo
obresti in zaloge. Glin je tudi
edina delovna organizacija, ki
je devetmesečje zaključila z iz-
gubo, ki znaša 133 milijonov
din. Ob previsokih zalogah, vi-
sokih stroških in cenah vhod-
nih surovin je izgubi, ki jo j«
imel tozd Iverna, botroval tudi
skoraj dvomesečni remont v
tej temeljni organizaciji.
V Elkroju so v zadnjem tro-
mesečju porabili veliko neku-
rantnega blaga iz preteklosti, s
čimer so izgubili za 150 milijo-
nov din akumulacije. Razlož
slabšega poslovanja so tudi vi-
soke obresti.    r. PANTELI^
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE
SKUPNOSTI
ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV
OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
1. Zavarovalnega zastopnika za zastop Štore
2. Pripravnika
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in 1 leto delovnih izkušenj
ali poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in dve leti delovnih izkušenj
Pod 2.: da imajo visoko izobrazbo smer računalništvo
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazilo o šolski izobrazbi in
delovnih izkušnjah) naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje, Ul. XIV. div. 4, Celje
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od dneva izbire.
21. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Zaradi vlaganj v ekologijo ni še nihče propadel
stroški za zaščito življenjskega okolja niso zgolj oltremenitev za združeno delo
»v dosedanjem razvoju nismo
ustrezno reševali problemov po-
speševanja izboljševanja živ-
ljenjskega okolja,« je ugotovilo
predsedstvo Zvezne konference
Socialistične zveze, ki je ob tem
zapisalo: »Med vzroki za takšno
stanje je tudi napačno razumeva-
nje, da so stroški za zaščito živ-
ljenjskega okolja obremenitev za
združeno delo in družbo in zmot-
no prepričanje, da s sedanjo stop-
njo ogroženosti življenjskega
okolja nista vprašljiva življenj-
ski standard in predvideni
razvoj«
Tako kot Zvezna konference So-
cialistične zveze se tudi nedavno
ustanovljeno celjsko Društvo za
varstvo okolja ne strinja s trditvi-
jo, da sta onesnaževanje in ogroža-
nje življenjskega okolja neizbežen
spremljajoč pojav razvoja in da se
vsi ti problemi lahko razrešujejo
šele na višji stopnji ekonomskega
razvoja. Zato smo za mnenje o
onesnaževanju celjskega ozračja
povprašali tudi Petra Kavalarja,
podpredsednika Društva za var-
stvo okolja.
- Cinkarna ugotavlja, da ne
more brez bazične industrije...
- P. Kavalar: »Društvo za var-
stvo okolja je odločno proti iz-
gradnji druge faze TiOz, ker nas ni
nihče prepričal o nujnosti te na-
ložbe. Ekonomsko-ekološka sana-
cija Cinkarne je le prvi in najnuj-
nejši korak, ki ga mora kolektiv
narediti, nikakor pa ne zadnji. Že
leta 1978 smo ugotovili, da se lah-
ko Cinkarna razvija tudi brez ba-
zične industrije in v tem času ni
bilo revolucionarnih sprememb,
ki bi ugotovitev razveljavile. Po-
leg tega Cinkarni ni moč verjeti.
Znano je skrivanje vsebine razgo-
vorov z vzhodnonemškim part-
nerjem. Cinkarnarji ob tem pravi-
jo, da so s svojimi razvojnimi načr-
ti sproti obveščah ožje občinsko
vodstYO, kjer njihovo trditev zani-
kajo. Še vedno ni jasno, kaj je res
in kaj ni.«
- Poleg Cinkarne je še vrsta
drugih onesnaževalcev zraka, o
katerih ne govorimo veliko. Je
krivo le pomanjkanje natančnih
podatkov?
- P. Kavalar: »Znano je, da je
velik onesnaževalec ozračja tudi
celjski Emo, ki spušča v zrak stru-
pene flouride. Ker se že dalj časa
ubada z likvidnostnimi težavami,
ki so najbolj izbruhnile na dan
ravno letos, ni presenetljivo, da v
Celju pravijo, da je najvažnejša
ekonomska sanacija kolektiva in
da v ni pravi čas za razpravljanje o
ekologiji, saj gre za usodo nekaj
tisoč delavcev. Podobno je s štor-
sko železarno, kajti v tem trenut-
ku vse najbolj zanima kakšna bo
nadaljna usoda tovarne traktorjev,
medtem ko je onesnaževanje dru-
gotnega pomena. Nič drugače ni z
ostalimi onesnaževalci.«
- Celjski politiki in združeno
delo vidijo rešitev v prestruktu-
riranju celjskega gospodarstva?
- P. Kavalar: »Cisto okolje lah-
ko dejansko zagotovimo le s pre-
strukturiranjem proizvodnje in ne
zgolj z raznimi sanacijami, ki niso
ničesar drugega kot krpanje. O
prestrukturiranju govorimo že le-
ta, popisali smo tudi goro papirja,
kar pa je tudi vse, saj v Celju prav-
zaprav ni kolektiva, ki bi resneje
pristopil k prestrukturiranju pro-
izvodnje. Skoraj vse ekonomske
sanacije, ki smo jih v zadnjih letih
izvedli v Celju, so se pokazale kot
vir izgube. Ob tem se ne zaveda-
mo, da tehnološka revolucija, o
kateri tako radi govorimo, sploh-
ni možna, dokler imamo tako
svinjski zrak!«
- Ekologija je usodno poveza-
na z ekonomijo. Je lahko sedanja
ekonomska kriza gospodarstva
razlog za manjšo skrb za čisto
okolje?
- P. Kavalar: »Sedanja gospo-
darska kriza je kvečjemu najres-
nejši razlog, da začnemo skrbeti za
čisto okolje veliko bolj kot doslej.
Vsi, ki dokazujejo, da v tem tre-
nutku ni pravi čas za razreševanje
ekoloških problemov pozabljajo,
da je dolgoročna škoda zaradi
onesnaževanja okolja vedno veli-
ko večja, kot so sredstva, ki so
potrebna za zaščito in izboljšanje
življenjskega okolja.«
- Kaj pa argumenti onesnaže-
valcev, da je potrebno denar, ki
ga vlagajo v ekologijo, najprej
zaslužiti?
- P. Kavalar: »Pogosto se hva-
limo z uspehi, ki'so jih dosegli
posamezni onesnaževalci okolja,
za kar so, kot sami zagotavljajo,
vložili veliko denarja. Zaradi vla-
ganja v ekologiji ni šlo še nobeno
podjetje v stečaj, tudi Cinkarna
ne, ki bi morala imeti izredne lik-
vidnostne težave, ker je namenila
toliko denarja za razreševanje eko-
loških problemov. Leto pomeni,
da je potrebno združeno delo pri-
siliti, da bo vlagalo več sredstev za
zmanjšanje onesnaževanja, kajti
kot vemo, se tudi Cinkarna ni od-
ločila povsem prostovoljno za
ekološko sanacijo. Skratka, tisti,
ki nas prepričujejo, da ni denarja
za vlaganje v ekologijo, naj najprej
postrežejo s podatki, kdo je zaradi
razreševanja ekoloških proble-
mov propadel.«
- V Celju bodo v kratkem po-
stavili nove merilne naprave, ki
bodo omogočile kakovostnejše
merjenje onesnaženosti. Govori
se tudi o novih čistilnih na-
pravah!
- P. Kavalar: »Baje imamo v
Celju več merilnih naprav kot jih
ima London, kar lahko pomeni, da
jih je že zdaj preveč. Meritve ones-
naženosti ozračja namreč ničesar
ne rešijo, kajti gotovo ni rešitev v
tem, da morajo občani zapirati
okna, če nočejo vdihavati slab
zrak. Poleg tega v glavnem meri-
mo količino žveplovega dioksida
v zraku, ki pa še zdaleč ni edina in
morebiti tudi ne najbolj strupena
snov v našem ozračju. Kar zadeva
čistilne naprave, bi morali imeti
vsi večji onesnaževalci tudi re-
zervne, kajti če pride v takšni kot-
lini kot je celjska do večje okvare,
so lahko posledice strahotne.«
- Zaradi prehoda na ogrevanje
s trdimi gorivi, so vedno večji vir
onesnaževanja tudi individualna
kurišča...
- P. Kavalar: »Družba je vsake-
mu prepustila, da se ogreva, kot
mu je prav. Nobenega predpisa ni,
ki bi določal, koliko lahko posa-
mezno individualno kurišče ones-
nažuje ozračje. V Celju nismo iz-
koristili niti plina, kaj šele možno-
sti, ki jih ponujajo druge vrste
energije, kot je na primer sončna.
In nenazadnje, premog je možno
tudi čistiti, kar pa seveda nekaj
stane. Dokler se k temu resneje ne
pristopi, je Društvo za varstvo
okolja tudi proti morebitni izgrad-
nji osrednje toplarne v Celju, ker
bi le-ta pomenila dodatni vir ones-
naževanja ozračja.«
- Dani Podpečan je v prejšnji
številki Novega tednika razgrnil
svoja razmišljanja o ekologiji...
P. Kavalar: »Na večino razmi-
šljanj sem odgovoril že v zgornjih
odgovorih, moram pa dodati: Še
vedno velja sklep iz leta 1978, kije
bil sprejet v široki demokratični
razpravi - sprejela ga je tudi Cin-
karna, da se ta delovna organizaci-
ja mora dolgoročno preusmeriti iz
bazične industrije. Takega sklepa
Cinkarna sama ne more spreme-
niti!«
VILI EINSPIELER
V Celju se sproži alarm,
ko je koncentracija 1 mili-
gram žveplovega dioksida v
kubičnem metru zraka. To
je alarm prve stopnje, pri
večji onesnaženosti oziro-
ma alarmu druge stopnje pa
je že predvideno, da se z
zvočno sireno (signalom za
naravne nesreče) opozorijo
vsi Celjani. Izdelan je tudi
načrt ukrepov za posamez-
ne stopnje alarma.
V letošnji zimi bodo v Ce-
lju delale tri merilne napra-
ve: V Miklošičevi in Kersni-
kovi ulici ter ob Kidričevi
cesti. Merilni napravi v Mi-
klošičevi ulici in ob Kidri-
čevi cesti sta povezani s
centrom za obveščanje pri
občinskem sekretariatu za
ljudsko obrambo, tako da
bo ukrepanje res hitro ozi-
roma pravočasno, če se bo-
do koncentracije strupenih
plinov povečevale. Stro-
kovnjakom pa bodo lahko
precej koristili tudi podat-
ki, ki jih lahko dobijo z me-
tereoloških postaj v Pucovi
ulici in v Liscah.
Na onesnaženost zraka na
našem območju precej vpli-
vata tudi šoštanjska in tr-
boveljska elektratna. Koli-
ko, je zaenkrat nemogoče
povedati natančno, ker bi
zato bila potrebna obsežna
merjenja in raziskave, za
kar pa ni denarja. Vendar
pa precej pove podatek, da
imajo v Radečah in Rim-
skih Toplicah sorazmerno
kar precej onesnažen zrak,
čeprav gre za majhna kraja
z zelo malo industrije. Očit-
no gre tu za strupene pline
iz trboveljske elektrarne,
saj ima na primer Sevnica,
ki je že bolj oddaljena od
Trbovelj, je pa večji kraj z
več industrije boljši zrak.
Priznani ekonomisti
(tudi Prelog iz Celja) so
bili leta 1976 proti grad-
nji obrata žveplene kisli-
ne, kjer bi uporabljali
kot surovino elementar-
no žveplo.
Gre namreč za strate-
ško surovino, ki pa je pri
nas nimamo in je takšna
proizvodnja popolnoma
odvisna od uvoza. Napo-
vedi so se uresničile in
piritna linija je še vedno
nepogrešljiva, čeprav iz
tega obrata vsako uro
spustijo v zrak 150 kilo-
gramov žveplovega di-
oksida, oziroma več kot
3,5 ton v enem dnevu.
Piritno linijo naj bi
ukinili takoj, ko bi Cin-
karna dobila uporabno
dovoljenje za novi obrat
žveplene kisline. Očitno
pa Cinkarna nekoliko za-
vlačuje s tem dovolje-
njem oziroma si prizade-
va, da bi piritna linija še
naprej delala.
»Epour si muove«
Še veliko denarja bo treba za čisto okolje
Okolje se v celjski občini
v tem srednjeročnem ob-
dobju ni poslabšalo. Na vi-
dez je to malo, vendar se v
tej ugotovitvi skriva precej
prizadevanj, pa tudi vla-
ganj, še zlasti industrije, v
zaščito naravnega in bival-
nega okolja. To pa potrjuje
tudi upravičenost leta 1982
sprejetega družbenega do-
govora o varstvu okolja v
občini. Resda so številna
dela šele dobro zastavljena
in bo potrebno še veliko de-
narja in časa, da bodo tudi
narejena, a premika se.
Onesnaženost zraka z žve-
plovim dioksidom in dimom
se je v Celju v primerjavi z
drugimi ki-aji v Sloveniji
zmanjšala, vendar ne toliko,
da bi odpravili 4. stopnjo
onesnaženosti. Po letu 1980
so se emisije žveplovega di-
oksida zmanjšale iz 6007 na
4620 ton na leto. Samo Cin-
karna je v tem času zmanjša-
la svoje emisije za 725 ton
letno, vendar je lani še vedno
prispevala v ozračje kar tri
četrtine žvepla. Občutno pa
so se v tem času povečale
emisije žvepla iz drobnih ku-
rišč - 89 ton na leto, prehaja-
nje na slabše vrste goriva v
široki potrošnji pa vse bolj
bremeni celjski zrak.
Poleg onesnaženosti z žve-
plom in dimom so v Celju
pogosta prekomerna ones-
nažena še s fluorom, aromat-
skimi ogljikovodiki in oksidi
cinka in svinca. Onesnaževa-
nje z dušikovimi oksidi v
tem času ni preseglo dopust-
nih meja.
Pri varstvu voda je opazen
napredek na posameznih de-
lih vodotokov, zlasti Voglaj-
ne in dela Savinje, tudi v del
Hudinje se je vrnilo življe-
nje, vendar je njen zadnji del
bolj onesnažen kot je bil za-
radi komunalnih odplak. To
vpliva tudi na kakovost Sa-
vinje v Tremarjah. Za izbolj-
šanje vodotokov so največ
naredili v železarni Štore,
Cinkarni in Emu, nadaljna
usoda voda pa je v veliki me-
ri odvisna še od izgradnje
manjših čistilnih naprav v
nekaterih organizacijah
združenega dela, ki so bile
prav tako  že  predvidene.
predvsem pa centralne čistil-
ne naprave Celja.
Kot so ugotavljali na seji
izvršnega sveta prejšnji te-
den, za centralno čistilno na-
pravo zaenkrat ni niti denar-
ja niti strokovnega dogovo-
ra, kje bi naj sploh bila. Pri-
čakovanja, da bi ta čistilna
naprava ob koncu prihod-
njega sredneročnega obdob-
ja toliko izboljšala Savinjo,
da bi bila v Tremarjah name-
sto v tretjem v drugem kako-
vostnem razredu (tako so za-
pisah v predlog dogovora o
varstvu okolja za leta 1986-
1990), so zato vprašljiva. Še
bolj nejasno pa je, kako da-
leč so v občini pravzaprav s
pripravo ekološke bilance.
Ta bi naj bila zaključena de-
cembra, a ker kasni izdelava
drugega dela modela sanaci-
je urbanizirane kotline že
več kot pol leta, tudi bilance
še ne bo in s tem tudi ne
trdne osnove za nadaljnje
načrtovanje in delo pri varo-
vanju okolja v občini.
Veliko nalog iz družbene-
ga dogovora so pričeli ures-
ničevati tudi pri oskrbi s ka-
kovostno pitno vodo in zago-
tavljanju nemotene oskrbe
prebivalstva in industrije,
vse prepočasi pa razrešujejo
vprašanja v zvezi z odpadki
vseh vrst. Komunala Celje,
ki bi morala biti nosilec raz-
reševanja problematike s te-
ga področja, je čakala pre-
dolgo. V zamudi so tudi s ka-
tastrom odpadkov v občini
in regiji, doslej zbrani podat-
ki pa kažejo, da kar 95 od-
stotkov vseh industrijskih
odpadkov odlagajo v občini.
v ponovno uporabo pa jih
usmerjajo samo 5 odstotkov.
Še vedno pa ni nobenih reše-
tev za ponovno uporabo ko-
munalnih odpadkov, odpad-
kov iz gradbeništva ... V ce-
loti nerešeno je tudi ravna-
nje s posebnimi odpadki, ki
so za okolje nevarni. Ocenu-
jejo, da je teh v Celju okoli
84.000 ton, mednje pa štejejo
tudi piritne ogorke iz Cin-
karne, ki jih je letno 78.000
ton in jih urejeno odlagajo
na posebni deponiji. Nevar-
nejših od teh je preostalih
6000 ton, ki jih odlagajo naj-
več v komunalni deponiji in
lahko z izpiranjem prehajajo
v površinsko vodotoke.
MILENA B. POKLIC
Anton Strgar: SIS za var-
stvo zraka je bil proti grad-
nji dimnika v Cinkarni, ker
smo menili, da bo to potuha
Cinkarni. In izkazalo se je,
da je dejansko potuha.
Za obsežnejše raziskave
in merjenja onasnaženosti
zraka večkrat zmanjka ozi-
roma sploh ni denarja. Več
bi na primer lahko prispe-
vala zdravstvena skupnost,
vendar pri nas še vedno kaj
malo damo na preventivo.
Tako v Celju (podobno je v
drugih občinah v Sloveniji)
namenimo za preventivo le
0,9 odstotka vsega denarja,
ki gre za zdravstvo. V razvi-
tem svetu, kjer so pravočas-
no spoznali pomen preven-
tive, je ta delež petkrat do
šestkrat večji.
STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 19te
'otrebulejo mentorje
iteresne dejavnosti naj vodijo zunanji
wntorJi
Pomemben del šolske de-
javnosti so interesne dejav-
nosti. Šole si prizadevajo,
da bi vsak učenec obiskoval
eno do dve interesne dejav-
nosti. Te so najrazličnejše.
Analize so pokazale, da se
učenci najbolj množično od-
ločajo za dejavnosti s teles-
nokulturnega področja,
manj pa za ostala, kot so na-
ravoslovna, tehnična in
druga.
Šole iz mozirske občine se
pri organiziranju interesnih
dejavnosti srečujejo z dodat-
no težavo, kajti kar dobra po-
lovica vseh učencev je voza-
čev. To pa pomeni večje šte-
vilo prevozov, kljub temu pa
morajo učenci še vedno kdaj
pa^kdaj peš domov.
Šole si prizadevajo, da bi
interesne dejavnosti vodili
zunanji mentorji. Učenci ze-
lo radi sodelujejo z njimi, saj
v svoje delo vnašajo nove
oblike in metode dela. Učite-
lj i-mentorj i interesnih dejav-
nosti pač ne morejo čisto iz
svoje kože in pri delu inte-
resnih dejavnosti uporablja-
jo enake oblike in metode
kot pri rednem pouku. Zato
pomeni delo zunanjih men-
torjev osvežitev za učence.
Zal pa opažamo, da je šte-
vilo zunanjih mentorjev v
zadnjem letu zelo upadlo. V
preteklem šolskem letu je na
vseh štirih mozirskih osnov-
nih šolah delalo 57 zunanjih
mentorjev, kar je še vedno
visoka številka, vendar je za
petino manjša od leta poprej.
Nad tem podatkom se bodo
šole morale zamisliti, kajti
dejstvo je, da bo delo te peti-
ne mentorjev nekdo moral
opraviti. Obremenitev bo
najverjetneje padla na rame-
na učiteljev, ki pa že brez te-
ga tožijo nad veliko obreme-
njenostjo.
Do sedaj zunanji mentorji
v mozirski občini niso bili
nagrajevani. Menimo, da je
tako tudi prav. Ob koncu le-
ta so povabljeni na slavnost-
no akademijo ali pa kakšno
drugo slavje. Ob takšnih pri-
ložnostih jim podelijo likov-
na dela učencev. To pa je tu-
di vse. Včasih je to pomenilo
veliko. Kaj pa danes?
RAJKO PINTAR
Uspešno leto na
Ljubečni pri Ceiju
V krajevni skupnosti Lju-
bečna že ocenjujejo izvedbo
letošnjega plana. Z oprav-
ljenim delom so nadvse za-
dovoljni. Opravili so na-
mreč še več kot so planirali.
Tako so letos še v zadnji
zaselek napeljali vodovod.
ZgradiU so peš pot ob cesti
šola - Zadružni dom v dolži-
ni enega kilometra. S to peš-
potjo so veliko prispevali k
varnosti pešcev. V nasled-
njem letu bodo peš pot po-
daljšali še za petsto, metrov
proti Trnovljam. Preselili so
prostore krajevne skupnosti
v obnovljene prostore v Za-
družnem domu. Asfaltirali
so avtobusna postajališča in
redno vzdrževali utice.
Za vsa dela so porabili več
kot dve stari milijardi dinar-
jev in prako 8000 udarniških
ur. Potrebna sredstva so
zbrali iz sredstev samopri-
spevka, sredstev krajanov,
komunalne skupnosti in de-
lovne organizacije Ljubečna.
Za uspešno delo so letos
prejeli tudi priznanje Zvezne
konference SZDL za najbolj
uspešne krajevne skupnosti.
Začeli pa so se že pripravljati
tudi na praznovanje občin-
skega praznika. Ta praznik
bodo občani Celja naslednje
leto praznovali v Ljubečni.
Ko so ocenjevali delo so
bili delegati na skupščini KS
zadovoljni z doseženim. Iz-
postavili pa so priprave na
volitve. Kajti zavedajo se, da
le delovni delegati krajevne
samouprave pripomorejo ve-
liko k uresničevanju zadanih
planov.
M. BRECL
V Vrbju praznovali
Icrajevni praznili
V KS Vrbje v žalski občini
so minuli teden praznovali
krajevni praznik, ki ga
praznujejo v spomin na
dan, ko so Nemci med 11. in
12. novembrom 1944 požgali
Debičevo domačijo, z njo
vred pa je zgorela tudi De-
bičeva mama Marija.
Zaključek vseh prireditev
je bila slavnostna seja skup-
ščine krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organi-
zacij. O deluje zbranim spre-
govoril predsednik sveta KS
Vrbje Jani Ferme in najprej
govoril o pomenu praznova-
nja nato pa dejal: »Izvrševali
smo začrtane naloge v sred-
njeročnem planu naše KS.
Tako smo dogradili javno
razsvetljavo, izvršena so bila
popravila v Domu krajanov,
do konca leta pa bi radi zgra-
dili most čez potok Lavo.
Osrednji problem, ki je v na-
ši krajevni skupnosti še ved-
no odprt, je izgradnja otro-
škega vrtca, saj se predšol-
ska vzgoja in varstvo naših
otrok še vedno odvijata v
izredno slabih pogojih.« Ko
je govoril o delu društev, je
pohvaUl kulturno društvo
Vrba, gasilsko društvo in
TVD Partizan. Na seji so po-
delili tudi tri krajevna priz-
nanja OF, prejeli pa so jih
Pavlina Glušič. Janez Cokan
in Zvone Holobar (na sliki
ob sprejemu priznanja).
Med tednom so pripravili
vrsto športnih in kulturnih
prireditev, gasilci pa verižno
vajo in tovariško srečanje.
T. TAVČAR
NA KRATKO
Računajo na brigadirje
V krajevni skupnosti Jurklošter razmišljajo o tem. kako l,,
se vključili v načrte za mladinsko prostovoljno delo tudi y
prihodnjem obdobju.
Do zdaj so jim brigadirji zvezne akcije Kozjansko veliij,
napravili pri elektrifikaciji, vodovodih, cestah in melioracijaj'
pašnikov.
Skupaj z brigadirji želijo dokončati vodovod Voluš, delali \^
še na melioraciji za pridobitev pašnikov, verjetno pa bj
potrebno urediti tudi nekaj krajevnih cest.
V krajevni skupnosti se bodo najprej dogovorili, kaj potrebu
jejo, koliko lahko sami napravijo, kaj pričakujejo od mladine
nato bodo svoje predloge dokončno izoblikovali skupaj z občin
sko mladinsko organizacijo.
VVI
Postaja RK v Dečkovem naselju
Postaja Rdečega križa v krajevni skupnosti Dečkovo naselj
v Celju je iz dneva in dan bolj obiskana. V sredo popoldne, k(
je odprta, je pred krajevno skupnostjo, kjer ima postaja Rdečeg
križa svoje prostore, največkrat vrsta. Krajani hodijo merit svo
krvni pritisk, v eni uri se jih zvrsti od 10 do 15. Največ obiskoval
cev je starejših, ki se na postaji oglašajo tudi zaradi drugii
problemov. Izmenično delajo na postaji Rdečega Križa štir
medicinske sestre.
Z. S
Prizadeven klub v Rogatcu
Kljub zdravljenih alkoholikov Rogatec združuje 42 članov jj
občine Šmarje pri Jelšah, na srečanja vsako sredo pa jih redni
prihaja 23. Ko so v soboto na svoji deveti letni skupščini sprego
vorili o delu kluba, so ugotavljali, sa opravlja svojo vlogo. Polej
rednih sestankov se člani kluba s sorodniki in prijatelji srečujejt;
na praznovanjih ali drugih prireditvah, kakršen je na prime
piknik na Boču. Klub vodi predsednik Vlado Ivekovič, strd
kovno pomoč pa nudita dr. Anica Lončar ter medicinska sestr^
Zlatka.
Na letni skupščini so podelili posebna priznanja dolgoletnin^
abstinentom. '
MBf
Bogatejše športno ribolovne vode
Celjski ribiči so že odlovili vse ribe v sedmih gojitvenil
ribnikih na Blagovni in pa v ribniku Prešnik. Ribe 750(
kilogramov krapov in ščuk - so spustili v Šmartinsko jezero
kjer je v sezoni dovoljen športni ribolov, 4500 kilogramov ple
menk in pa krapovskih mladic za nadaljnjo vzrejo pa so spustil
v ribnik, kjer bodo ribe prezimile.
Ribiči so vsa dela opravili udarniško, saj mora vsak člai
družine vsako leto opraviti potrebno število ur udarniškegi
dela. Z gojitveno dejavnostjo pa skrbijo, da so športno ribolovni
vode dovolj bogate z ribami.
S.Š
Manj prometa na Študentskem servisu
že med počitnicami smo poročali i uspešnem poslovanji
Študentskega servisa, zdaj pa študentje in dijaki vse več časi
posvečajo šoli, kar je tudi razumljivo. Dela je precej manj kotv
poletnem času, vendar pa je zaradi že omenjenih razlogov tud
bistveno manj študentov, ki tu iščejo delo. Tako se zgodi, d<
kakšno delo ostane tudi nezasedeno. Sicer pa je trenutno m
razpolago največ del, kot so nakladanje, razkladanje, natakarska
in pomožna ključavničarska dela. ter inštrukcije, največ zi
matematiko. Dela so razmeroma dobro plačana, cene so od 25(
dinarjev navzgor, s tem da so dela, ki trajajo manj, časa, še a
polovico bolje plačana. S servisom sodeluje veliko delovnih
organizacij, najboljše pa je sodelovanje z DO Varnost Celje.
Zlatarno Celje, Razvojnim centrom Celje, Ero Titovo Velenje in
Hmezadom Žalec,
GORAN OBREZ
Srečanje starejših krajanov na Ljubečni
Preteklo soboto so se v dvorani Zadružnega doma na LjO'
bečni zbrali starejši krajani krajevne skupnosti. Na srečanj«
jih je prišlo skoraj petdeset. To je več kot polovica starejšil
od sedemdeset let.
Z zanimanjem so prisluhnili programu, ki so jim ga pripravil
pionirji podružnične šole, harmonikar Vinko Jereb, trio Tign
ansambel Hobi in Tamburaši. O delu krajevne skupnosti jim j'
spregovoril predsednik skupščine KS Milan Brecl. Zahvalil 9
jim je za njihov prispevek pri razvoju krajevne skupnosti in jin
zaželel še veliko snidenj na podobnih srečanjih. Vsem prisotnin
so podelili tudi skromna darila.
Aplavz, ki so ga starejši namenili izvajalcem in organizatorjer)
tega srečanja pa je dokazal, da jim je bilo všeč in da so zadovolji
odšli z dvorane. Mnogi pa so se odločili za pomoč modernizacij
celjske bolnišnice in so v ta namen odkupili precej vrednostni!
bonov.
M.B
Skupščina kluba študentov
Prejšnji teden je bila v Mozirju jubilejna, 25. letna skupščini
Zgornjesavinjskega študentskega kluba, na kateri so ocenil
svoje enoletno delo. Poleg »brucov« in »starih bajt« so se skup
ščine udeležili tudi nekdanji predsedniki kluba, ki sicer redni
deluje v Ljubljani, dobro pa sodeluje tudi z občinsko konff
renco zveze mladine v svoji občini.
te v soboto smuka na Celjski koči
Sneg, ki je padel v zadnjih dneh, je verjetno razveseli
ljubitelje smučanja, ki že komaj čakajo, da si nadenejo svoj<
smuči. Vse, ki jim smuka toliko pomeni bo zato še kako razV
selila vest, da bo že v soboto mogoča smuka na Celjski koči'
Delavci na Celjski koči namreč zagotavljajo, da bo žičnicj
obratovala, če bo le dovolj ljudi. Cena dnevne karte bo 501
dinarjev, za otroke do 14. let 300 dinarjev, cena poldnevne karf
pa bo 300 dinarjev za odrasle in 200 dinarjev za otroke do 14. let
Pripravili pa so tudi novost, ki smo jo na Celjski koči'
minulih letih pogrešali in sicer so ob vznožju žičnice napravi
novo okrepčevalnico, kjer se bodo smučarji lahko okrepčali k*
mimogrede, ne da bi jim bilo pri tem treba sneti smuči.       >
GORAN OBRBi
V SPOMIN
Dominika Berk
Učiteljica na Doboju,
novinarka pri Novem ted-
niku in Radiu Celje, novi-
narka v združenem delu v
Klimi in ITC, nazadnje v
dopisništvu Dnevnika v
Celju, radijska napovedo-
valka, prijateljica in kole-
gica . . . Katero od teh živ-
ljenjskih in poklicnih po-
staj naj poudarim, da bo
zadoščeno pravilom igre
na časopisnem papirju ?
Od kod naj črpam sokov
za skromni »in memori-
am« kolegici-novinarki?
Vem, da nimam pravice^
seči globje v njeno življe-
nje in oproščam se, da
bom ostal na površini. Le
nekaj dejstev bom posku-
šal nanizati v teh nekaj
vrstic. Kot poskus kroki-
ja lika, ki je zaznamoval
novinarstvo na Celjskem
z značilno žilico duhovi-
tosti, pretanjenega občut-
ka za drobne stvari, da bi
se še posebej v radijskem
mediju razdal do izjemno
kakovostnih razsežnosti.
Prav radijski medij je bil
njena največja ljubezen.
tudi obsesija in hkrati
najboljša potrditev nje sa-
me, v človeškem in po-
klicnem smislu.
Radiu Celje je podarila
tudi skoraj polovico svo-
jega zemeljskega bivanja;
še pred slabim mesecem
je v krču zlohotne bolezni
pomagala oblikovati po-
pularni Žveplometer. Ne
bomo izvedeli, ali je ver-
jela v svojo vrnitev pred
priljubljene    mikrofone
svojega radia, vendar nas
je do poslednjih minut v
to prepričevala; ali zaradi
sebe, ali zaradi nas, ali za-
radi dveh otrok in moža?
Kimali smo, pa ne pov-
sem verjeli in ta greh bo-
mo še nekaj časa nosili v
sebi. Tudi tistega, da se
nismo zbrali bolj številno
okrog nje, ko si je želela
videti prijatelje, kolege.
Pa ne zato, ker je nismo
imeli radi. Morda prav za-
to, ker smo jo imeli pre-
več in nismo mogli brez
solza gledati njene bole-
čine.
Naša bolečina ob slove-
su s teboj, Dominika, je
velika. Toda ne more se
primerjati s tisto vrzeljo,
ki jo zapuščaš v svoji dru-
žini. Za vedno boš ostala
v naši novinarski »druži-
ni« in s to iskreno obljubo
končujem v imenu kole-
gov zadnjo vrstico.
MITJA UMNIK
Alfcija
zbiranja
papirja
Pobuda o novemberski
izredni akciji zbiranja papirja v
organizacijah združenega dela,
ki jo organizira Rdeči križ Slo-
venije, izhaja iz želje, da se in-
dustriji papirja vrne čimveč
prepotrebnih surovin. S po-
močjo zbranih sredstev se bo-
do lahko izboljšali pogoji za bi-
vanje otrok v republiškem
mladinskem zdravilišču in
okrevališču otrok na Debelem
rtiču. Tu se je samo letos zdra-
vilo več kot 9000 otrok.
V to humano akcijo se je
vključil tudi občinski odbor
Rdečega križa v Celju. Pričel je
že lani, organizacija je potekala
preko sindikatov v osnovnih
oganizacijah, vendar je bil od-
ziv izredno majhen.
Tudi letos se je občinski
Rdeči križ v Celju vključil v
zbiranje sredstev v organizaci-
jah združenega dela na Celj-
skem. Upajo, da bo akcija bolj
uspešna kot lani, ker se bodo
predstavniki Rdečega križa iz
Celja sami oglašali v delovnih
organizacijah ter na ta način z
osebnim kontaktom pripomo-
gli k uspešnosti letošnje repu-
bliške akcije zbiranja starega
papirja za zdravljenje otrok na
Debelem rtiču.
Z. S.
21. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
y Veliki Pirešici pokajo hiše
Krajani niso zadovoljni s postopki v kamnolomu
fja petkovem zboru kraja-
nov v Veliki Pirešici je bilo
Ijar precej vroče, saj so največ
pozornosti namenili proble-
piu pomanjkljive oskrbe s pit-
vodo ter problematiki
lianinoloma oziroma tamkajš-
Asfaltne baze Cestnega
podjetja Celje. Krajani na-
mreč trdijo, da je za pomanjk-
ljivo oskrbo s pitno vodo ter
njeno slabo kakovost v prvi
vrsti kriv kamnolom. Moti pa
jih tudi to, ker so hiše zaradi
niiniranja vedno bolj poško-
dovane.
predstavniki Komunale iz
Žalca so krajanom pojasnili,
(ja vode primanjkuje pred-
vsem zaradi tega, ker so izviri
na tem področju slabi in že
zdavnaj ne zadoščajo več za
normalno oskrbo, saj se je šte-
vilo porabnikov zaradi števil-
nih novih gradenj v zadnjih le-
tih podvojilo ali celo potrojilo.
Povrhu vsega je tu .še kraško
območje, zaradi česar kako-
vost vode ni najboljša. Zaradi
hude suše je bila oskrba še
slabša kot sicer. To še zlasti
velja za višje ležeče predele,
oziroma Gorco. Predstavnik
Komunale je tudi pojasnil, da
kamnolom ni glavni porabnik
vode, krajane pa je zanimalo
predvsem to, kaj storiti v čim
krajšem obdobju, da bo oskrba
boljša.
Predstavnik komiteja za
gradbeništvo in komunalne za-
deve je predlagal, da je eden
možnih ukrepov ta, da bi za-
časno na tem območju ustavili
gradnjo, dokler ne bodo zgra-
jene nove vodne zmogljivosti.
To pa seveda ni rešitev, ki bi
ugajala krajanom in mnogim
drugim, ki se še nameravajo
naseliti v Veliko Pirešico iz
drugih krajev. Tako so sklenili,
da bodo v naslednjm srednje-
ročnem obdobju, najkasneje v
treh letih zgradili vodovod iz
Govč proti Veliki Pirešici, do
Govč pa je cevovod že nape-
ljan. Vodne količine bodo po-
tem zadostovale. Sicer pa je bil
ta cevovod prvotno predviden
za potrebe farme bekonov, za
katero pa vemo, da je sedaj ne
bodo gradili. Cestno podjetje,
oziroma kamnolom, pa bo ta-
koj začel akcijo za to, da bo
uporabljal tehnološko vodo,
čeprav bodo problemi s soglas-
ji, že zaradi ribičev.
Nemalo ostrih besed je bilo.
izrečenih tudi na račun kako-
vosti vode. Krajani namreč
menijo, dajo najbolj onesnažu-
je Asfaltna baza. Sanitarni in-
špektor je odločno zanikal, da
bi bili kdaj koli v vodi znaki
fenolov, petroleja, bencina in
drugih primesi. Povrhu vsega
kakovost vode stalno preverja
vodnogospodarski  inšpektor.
Krajam so imeli tudi pripombe
na račun motne vode, direktor
tozda pa je odločno zanikal, da
bi odpadki iz odlagališč prodi-
rali v vodo. V glavnem gre za
kalcijev karbonat, ki ni škod-
ljiv. Takšen prah odlagajo, se
strdi in povezuje s humusom,
vse skupaj pa pomeni naj-
ugodnejšo osnovo za rast
gozda.
Drugi del razprave je obse-
gal dejavnost kamnoloma.
Krajani so povsem nezadovolj-
ni s tem, kako slabo je urejeno
alarmiranje, kadar rastreljuje-
jo kamenje. Skrbi jih tudi to,
do kam se bo še širil kamno-
lom. Direktor je pojasnil, da
ostaja v določenih mejah in da
pride v poštev predvsem glo-
binsko izkoriščanje ne pa širi-
tev. Glede miniranja in poka-
nja hiš, pa je treba poudariti, je
dejal, da pri tem upoštevajo
stroge avstrijske predpise, ker
jugoslovanskih pač ni.
Kakor koli že krajane v Veli-
ki Pirešici bo težko prepričati,
da so vplivi kamnoloma na
okolje neznatni. Zahtevajo, da
se opravi meritev sunkov na
vseh hišah in da pridejo komi-
sije za ocenitev škode, kajti čas
bi že res bil. da ugotovijo
vzročno zvezo med minira-
njem, in razpokami.
JANEZ VEDENIK
Cesta mož besed
v nedeljo dopoldne so na
Lahomšku v Laškem imeli
prikupno slovesnost. Zbra-
ni so bili krajani Lahomška,
Tevč in nekaterih zaselkov,
da bi odprli nekaj nad kilo-
meter dolg cestni odsek, ki
so ga pred dnevi asfaltirali.
Ta cestni odsek je izključ-
no plod posebne zbiralne ak-
cije in prostovoljnega dela
krajanov Trojnega in še ne-
katerih manjših zaselkov.
Nekatere domačije so pri-
spevale tudi po deset do dva-
najst milijonov starih dinar-
jev. Menda ni bilo vaščana,
ki bi ne prispeval deleža, če
pa je kateri, mu verjetno
med sovaščani ne bo lahko.
Seveda so pri taki pobudi so-
delovali tudi krajevna skup-
nost Marija Gradec in neka-
tera podjetja, katerih delavci
so doma v tem kraju. Najbolj
pa je verjetno zanimivo to,
da so začeli zbiralno akcijo
in dogovore konec avgusta
letos, zbrali denar, skopali
odvodne jarke, navozili in
utrdili gramoz in pred dnevi
dočakali tudi črni asfalt.
Cestno podjetje ni bilo tako
urno, kajti dolguje jim še utr-
ditev in asfaltacijo bankin.
Ni kaj, vaščani, ki so mož be-
seda, se domenijo in storijo,
kar želijo imeti.
-jk
Rdeči križ v
šolskem
programu
Občinski odbor Rdeče-
ga križa iz Celja se s svo-
jim programom vključu-
je v program zdravstve-
ne vzgoje na osnovnih in
srednjih šolah v občini.
V mesec boja proti al-
koholizmu se je Rdeči
križ skupaj z zavodom za
šolstvo vključil z raznimi
predavanji, okroglimi mi-
zami in razpravami na na-
čin, ki je mladim blizu in
jih ne odbija, temveč pri-
tegne v aktivno sodelova-
nje. Rdeči križ je z zavo-
dom za šolstvo izdelal ce-
loletni program za boj
proti najrazličnejšim za-
svojenostim in program
predavanj o humanizaciji
odnosov v družini in
družbi.
Povezava teh dveh tem
ni naključje, saj je zasvo-
jenost družbeno pogoje-
na, je izraz bega mladega
človeka pred zapletenimi
in mnogokrat nerazumlji-
vimi odnosi, ki vladajo v
njegovem najožjem in šir-
šem družbenem okolju.
VVE
Prenova bo trajala tri leta
v vojnem centru za medi-
cinsko rehabilitacijo v
Rimskih Toplicah so pred
dobrim letom pričeli s po-
polno obnovo centra, ki bo
zaključena čez dve ali tri
leta.
Nazadnje je bil center v ce-
loti prenovljen koncem pet-
desetih let, Sofijin dvorec pa
pred desetimi leti.
Po vseh teh letih je močno
upadel standard zdravilišča,
poslabšali so se tudi pogoji
dela zdraviliškega osebja.
Stene več desetletij starega
poslopja se krušijo, poslopje
je vlažno, utesnjeno in tudi
že neustrezno opremljeno za
sodobne medicinske zdravi-
liške posege.
Sedaj bodo končno preno-
vili vsa poslopja, obnovili hi-
droterapijo, mali bazen v
glavnem objektu, domala
vse infrastrukturne objekte,
z novo opremo bodo izbolj-
šali standard pacientom in
pogoje dela osebju. V zadnji
fazi prenove bodo zgradili še
en večji bazen s prostori za
fizioterapijo in če bo denar,
tudi nekaj športnih ob-
jektov.
V prenovo sodi tudi dogra-
ditev tople aleje ter namesti-
tev dvigala, ki bo povezovalo
glavni objekt s Sofijinim
dvorcem.
Navkljub težkim pogojem
dela, zdraviliška dejavnost
nemoteno poteka, vendar so
morali zaradi prenovitvenih
del, zmanjšati število pacien-
tov za okoli 30 odstotkov. Po
prenovi bodo pridobili tudi
več nočitvenih zmogljivosti,
računajo, da bodo lahko
sprejeli za petino več pacien-
tov in to predvsem težkih in-
validov.
VVE
8. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 198$
IVIorIlidna veselica v klubu Ivan Cankar
število članov narašča. Klub se vse bolj odpira navzven
v celjskem klubu kulturnih delav-
cev Ivan Cankar so se tokrat na gle-
dališki sceni, ki jo je postavil celjski
arhitekt in krajinar Rado Romih, kot
literarni trio predstavili mladi celj-
ski pesniki in literati Tadej Zupan-
čič, Mateja Komel in Zoran Pevec.
Morbidna veselica, kot so mladi
ustvarjalci poimenovali literarni ve-
čer, je bila zanimiva predvsem zaradi
tega, ker naj bi bila odgovor na enega
izmed prejšnjih literarnih večerov,
ki po mnenju nastopajočih ni bil do-
volj kakovosten.
Gotovo gre pri tem za novo kakovost
petkovih klubskih večerov, kajti to-
krat seje prvič zgodilo, vsaj v Celju, da
so ustvarjalci odgovorili ustvarjalcem
s svojim delom in ne s polemiko, kot je
sicer v navadi. Kateri izmed literarnih
večerov je bil bolj kakovosten, bo pre-
sodil vsak sam, velja pa še zapisati, da
je bil razgovor po petkovem literar-
nem večeru morbiden, pač v stilu, kot
so si ga tokrat zastavili mladi ustvar-
jalci.
Sicer pa je bil klub povsem zaseden,
kar nedvomno priča, da je vodstvo
kluba pravilno usmerilo svoje delo.
Cilj kluba je med drugim tudi, da omo-
goči mladim ustvarjalcem, da pokaže-
jo svoje delo širšemu krogu ljubiteljev
umetnosti in sicer ne glede na formal-
no izobrazbo. Da le-teh ni malo, priča
podatek, da seje v zadnjih tednih vpi-
salo v klub skoraj sto novih članov in
da je med njimi le slaba tretjina takš-
nih, ki se ne ukvarjajo z nobeno zvrstjo
umetnosti.
Ob tem še velja omeniti, da je bilo
prejšnji četrtek tudi zelo uspešno in
prisrčno srečanje z Joštovimi pri Rde-
čem mlinu v Medlogu in da se klub vse
bolj odpira tudi navzven. Tako bo v
klubu razstavljal fotograf Mišo Hochn-
totter iz Maribora, akademska slikarka
Bojana Rudi, predstavila se bo literar-
na sekcija tednika Mladine fotogrupa
>>M«, profesor ljubljanske Fakultete za
sociologijo, politične vede in novinar-
stvo, Dušan Nečak, bo predaval o po-
vojni socialistični izgradnji v Jugosla-
viji, ipd.
Jutri bo v klubu govora o problema-
tiki in možni rešitvi Šmartinskega je-
zera. Predstavitev problematike in raz-
govor je pripravil klub Ivan Cankar v
sodelovanju z Društvom urbanistov
celjske regije in s celjskim Društvom
za varstvo okolja. TOMAŽ JEGLIČ
FOTO: BOJAN VIVOD
Na sliki morbidneži, z brado Zoran Pevec in brez brade, vendar nič manj
morbidna Mateja Komel in Tadej Zupančič.
Zavajanju Celjanov na rob
Kot kulturni delavec, trenutno pa tudi kot pred-
sednik skupščine Kulturne skupnosti občine Celje,
sem dolžan odgovoriti na pisanje Vilija Einspielerja
v Novem tedniku 14. novembra 1985, ki nosi naslov
»Se Celjani zavajajo z umetniškim poprečjem?«.
Dolžan predvsem zaradi tega, ker mi ni vseeno, da
nekdo zaradi nepoznavanja dejstev in materije, ki jo
opisuje, sam zavaja javnost z netočnimi, mestoma celo
žaljivimi trditvami.
Prvič: ne drži teza, da ker Celje nima poklicnega
plesnega gledališča, nič ne velja in je poprečno kultur-
niško gnezdo! Celje ima vrsto dejavnosti, tako poklic-
nih kot amaterskih, ki sodijo po svojih dosežkih v
evropsko konico. Ima tudi vrsto prireditev, stalnih in
občasnih, ki jasno govore, da se sicer odvijajo v geo-
grafski provinci, vsebinsko pa presegajo te meje.
Drugič: tretjerazrednih amaterskih dosežkov ni
mogoče zanikati, nikakor pa jih ne gre posploševati.
Amaterizem ima v celjski občini v mnogih oblikah
svoje najbolj žlahtno potrdilo svojega obstoja, pa na
vso srečo, tudi zagotovilo, da so pravemu amaterizmu
razvojne poti odprte.
Tretjič: ni točna trditev, da se naše tekoimenovane
neosveščene politične delegacije v tujini predstavljajo
le s komorno pesmijo. A ko smo že pri tem: morali bi
vedeti, daje pri vzpostavljanju stikov s tujino, pa tudi
pri obiskih pri naših ljudeh na tujem, komorna pesem,
ljudska ali umetna, doslej še vedno najbolje opravila
svoje poslanstvo. S tem seveda ne trdim, da ga sodobni
izrazni ples ne more, vendar sem trdno prepričan, daje
to še stvar nadgradnje odnosov in boljšega poznavanja
kulturnega izročila.
Četrtič: pojdimo k bistvu! Vih Einspieler je očitno
sedel k pisalnemu stroju prevzet po predstavi v Ljub-
ljani, o kateri piše na isti strani. Prav, toda k pisanju
takšne teme bi moral sesti pripravljen, vsaj tako, da bi
tudi z druge plati dobil informacije. Celje nima pogo-
jev za ustanovitev poklicnega plesnega gledališča,
dokler v kulturi ne sanira nekaterih, že skozi desetletja
perečih problemov.
Nihče ni dvomil v ustvarjalne sposobnosti Damirja
Zlatarja Fraya in brez dvoma je storil v Celju pionir-
sko delo na tem področju. Toda v vseh teh letih Kul-
turna skupnost ni dobila vsebinskega niti organizacij-
skega načrta za rojstvo ustanove, ki bi ji lahko rekli
poklicno plesno gledališče. V zadnjem času se tej
dejavnosti posveča velika pozornost. V mejah možno-
sti in pod stalno grožnjo, da ne smemo širiti dejavnosti.
Letos prvič je KSOC dobila od Ane Vovk-Pezdirjeve
predlog načrta za njeno koreografsko delo v letu 1986
in predlog je bil sprejet na predsedstvu KSOC z veliko
naklonjen os tj o.
Trenutno smo v bitki za pridobitev kadrovskega
stanovanja za Gordano Stefanovič, ker smo prepri-
čani, da si ta dejavnost in ona sama to zasluži na osnovi
dosedanjega in bodočega dela, pa čeprav jo je hotel
»uslužbenec« stanovanjske skupnost prepričati, naj
gre raje na socialno listo.
In še bi lahko našteval. Pa ne bom več, ker se mi 7^'
to žaljivo do vseh kulturnih delavcev v celjski ob'
poklicnih in amaterskih, pa tudi drugih, ki dela^
kulturo. In to brez droge, je predraga za kulturm..
plače.
DRAGO MED^   M
Ženski zbor v Juteksu
v delovni organizaciji Juteks v Žalcu je med drugimi zaposlenih tudi veliko krajanov iz
Vrbja, saj dela tukaj vsak sedmi Vrbjan. Tudi zato je ženski pevski zbor, ki ga imajo v
Juteksu, pripravil v Vrbju ob krajevnem prazniku krajši koncert. Zbor šteje petnajst pevk,
vodi ga Sonja Kasesnik, nastopa pa ob raznih priložnostih pred kolektivom.
T. TAVČAR
Medobčinska
revija pevskih
zborov
Pevski zbori naše regije,
ki so se lani na občinskih
revijah uvrstili na medob-
činsko, si bodo v petek, 22.
tega meseca, na dveh kon-
certih, poskušali pridobiti
pravico nastopa na republi-
škem tekmovanju, ki bo
drugo leto v Mariboru.
V Narodnem domu bo ta-
ko jutri nastopilo 24 zborov
iz vseh občin naše regije, ki
so jih selektorji izbrali izmed
84 zborov, kolikor jih je na-
stopilo na občinskih ravijah.
Število zborov je sicer veli-
ko, vendar je bilo že na ome-
njenih revijah opaziti veliko
razhko med posameznimi
zbori. Zato bo zanimivo sli-
šati, kaj so najboljši zbori iz
občin naredili v času med
obema revijama.
FIlmi se slišijo
v celjskem kinu Union izvršili tonsko
obnovo
V celjskem kinu Union so
le tri dni po zaključku Ted-
na domačega filma končali
tonsko obnovo dvorane. Na-
mestili so nove tonske apa-
rature in zvočnike in tako je
tudi v najboljšo celjsko ki-
no dvorano prišel stereo
dolby zvok.
Tonska obnova dvorane
kina Union je veljala 6,5 mili-
jonov dinarjev. Torej je šlo
kar za velik investicijski za-
logaj, ki pa se bo po prepri-
čanju delavcev v Kinopo-
djetju kmalu obrestoval. Ka-
ko zelo pomemben del fil-
mov je ton smo se vnovič
prepričali med TDF, ko je
občinstvo pogosto negodo-
valo zaradi slabe razumljivo-
sti dialogov. Da bo poslej
mnogo bolje pri vseh filmih,
še posebej pa pri tistih, ki so
posneti v stereo dolby tehni-
ki, je dokazal že prvi film v
obnovljeni dvorani. Občin-
stvo je bilo navdušeno ob
zvoku filma Ognjene ulice,
ob katerem so prvič doživeli
stereo tonske učinke. Direk-
tor Kinopodjetja Franci Hor-
vat je povedal, da se bodo
potrudili in vsak mesec v
programu zavrteli vsaj po en
film posnet v stereofonski
tonski tehniki. Za november
že napoveduje Pot v vesolje,
za december Indiana Jonesa
in za januar slovitega Ama-
deusa. Pripravljajo pa tudi
revijo glasbenih filmskih
uspešnic, pri katerih je ste-
reo zvok še kako pomemben
del celote.
Kinopodjctje Celje je opre-
mo kupilo pri Kinematogra-
fih Ljubljana, opremo pa iz-
deluje skupina zasebnikov,
ki jo je promovirala na po-
svetovanju med Tednom do-
mačega filma. Četudi opre-
ma ni poceni, je prvi otipljiv
obet, da se bo v naših kinod-
voranah filme tudi slišalo in
ne le videlo.
BS
Literarni  \
večer v
Slovenskih
Konjicah
v počastitev meseca
knjige in praznika repu-
blike pripravljata Občin-
ska knjižnica Slovenske
Konjice in borčevska or-
ganizacija literarni večer,
ki bo jutri ob 18. uri v pro-
storih čitalnice v Sloven-
skih Konjicah.
V gosteh bo avtor knji-
go »Pohorski partizani
1943«, Mirko Fajdiga, ki
bo ob izidu svoje druge
knjige prebral nekaj od-
lomkov iz dela, v katerem
opisuje tudi boje na zre-
škem Pohorju, kar bo za
prisotne toliko bolj zani-
mivo. Pogovor z avtorjem
ob knjigi in o knjigi, kije
opremljena s številnimi
avtentičnimi fotografija-
mi in zemljevidi, bo lep in
dragocen prispevek k
prazničnim dnem.
MP
Demldenko navdušil Celjani
Izvirna izvedba Schubertovih klavirskih del v Narodnem di
Sredi prejšnjega tedna se
je Celjanom v Narodnem
domu predstavil tempera-
mentni in talentirani ruski
pianist Nikolaj Demidenko.
Za zanimiv in uspešen kon-
cert gre zahvala Zavodu za
kulturne prireditve iz Ce-
lja, ki je tokrat ponovno do-
kazal, da vodi izbrano kon-
certno politiko. Obiskoval-
ci koncerta so bili več kot
navdušeni in so dosegli, da
je umetnik dodatno zaigral
še Lizstovo Sanjarjenje in
Prokofjevo Toccato. Žal je
bila dvorana Narodnega do-
ma napol prazna, kar Celja-
nom gotovo ne služi v čast.
Kratek drobec iz življenje-
pisa Nikolaja Demidenka
pove, da je študiral na mo-
skovskem konservatoriju,
dosegel drugo mesto na tek-
movanju v Montrealu in na
tekmovanju za nagrado »P.
I. Čajkovski« v Moskvi tretje
mesto, kar dokazuje, da so
imeli Celjani dejansko pri-
ložnost slišati priznanega
umetnika.
Celjanom se je predstavil z
bogatim programom sklada-
telja Franza Schuberta, ki ga
lahko pri nas le redko sliši-
mo. Znan je namreč bolj po
svojih samospevih kot po
klavirskih delih, ki so večini
poslušalcev tuja in neznana.
Koncert je začel s sonato v B
duru, eno od treh klavirskih
sonat, ki so nastale v zad-
njem letu njegovega življe-
nja, leta 1828.
Pri Schubertu ni pomemb-
na oblika sonate kot pri Hay-
dnu ali Mozartu, zato si skla-
datelj ni dovolil, da bi klasič-
na sonatna oblika zadušila
njegov prosti romantični
duh. Sonata v njegovi izved-
bi je bila prožna in pianist jo
je odpel v značilnem roman-
tičnem vzdušju.
Sledili so štirje improptuji,
ki sodijo md najlepša Schu-
bertova klavirska dela. Gra-
jeni so iz zvočnih barvnih
odtenkov, zanje je značilen
pretajen ritem ter zadržan
izraz, kar je Nikolaj Demi-
denko v celoti obvladal. Nje-
gove tehnične sposobnos
pa so prišle najbolj do izrai
v zadnji skladbi, Fantazi;
»Der Wanderer« - Popotni
kije bila polna zvočnih ako
dov in dinamičnih preh
dov, ki so jih sposobni z
igrati le redki pianisti.
Ob tem še velja zapisati, C
klavirsko igro solista odlik'
je tehnična brezhibnost, I
vodi pianista v suvereno i
terpretacijsko samoniklos
kjer s svojim pristopom
tolmačenju romantičnej
Schuberta prepričljivo p
udarja muzikalne poudark
Demidenkov Schubert ni I
le obnovljen brezhibni ak
demski notni zapis, marv(
živ in neposreden odn(
umetnika do tradicionali
glasbe, s strokovnim pozn
vanjem romantičnega stil
Demidenko je s spojitvi
lastne umetniške osebnoi
in Schubertove glasbo doS
gel, da so poslušalci sprel
Ijali njegov koncert z veliki
zanimanjem.
CIRIL JAGRl
21. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Edo Gaberšek
Marija Ljubic
Peter Simoniti
Neža Smole
Cvetle moraš imeti rad
Priznanja Turističnega društva Ceije v pravih roliah
Turistično društvo Celje si z veliko
vnemo prizadeva, da bi mesto spet
kot nekdaj dobilo sloves »belo in či-
sto« in da bi cvetlice in urejene zele-
nice krasile tudi bivalna in delovna
okolja. Zato že več kot dve desetletji
organizira akcijo »Zlata vrtnica«.
Sklepna prireditev je bila minuli če-
trtek v Narodnem domu v Celju, kjer
so podelili priznanja za najlepše
cvetlice in urejeno okolje delovnim
organizacijam in posameznikom.
Dvorana Narodnega doma je bila
skoraj pretesna za vse, ki so prišli po
priznanja ali pa so se udeležili priredi-
tve, ki jo je ob koncu z nekaj pesmimi
obogatil moški pevski zbor Ivan Can-
kar iz Celja pod vodstvom dirigenta
Marjana Lebiča.
Zbrane je pozdravil predsednik Tu-
rističnega društva Celje Edo Gaber-
šek, kije izročal tudi priznanja in kije
z zadovoljstvom ugotavljal, da je akci-
ja padla na plodna tla, da je vse več
občanov, ki spremljajo to množično
akcijo in ki jim ni vseeno, kakšno po-
dobo ima mesto ob Savinji, njihova
krajevna skupnost ali tovarna. Da je
temu tako, gre zahvala tudi krajevnim
skupnostim, oziroma komisijam za
urejeno okolje in dolgo bi lahko našte-
vali male, skromne ideje in predolge,
ki se zlivajo v skupna prizadevanja za
lepši izgled.
Komisija za ocenjevanje cvetlic in
urejenega okolja pri Turističnem dru-
štvu Celje si je v poletnih mesecih
ogledala naselja in vse več je takih,
kjer stanovalci kar tekmujejo med se-
boj, kdo bo vzgojil lepše cvetje. Delo je
bilo zato toliko bolj odgovorno. Komi-
sija se je letos odločila, da podeli 301-
priznanje posameznikom in deset
»Vrtnic«. Priznanja je prejelo 24 delov-
nih organizacij. Največ krajanov, ki so
prejeli priznanje, je iz krajevne skup-
nosti Trnovlje (33) in krajevne skupno-
sti Gaberje (31), Center (26), itd.
Kot vsako leto je tudi letos OK
SZDL Celje podelila prehodni pokal
najlepše urejeni krajevni skupnosti.
Do naslednje podelitve bo le-ta ostal v
krajevni skupnosti Savinja.
Edo Gaberšek, predsednik Turi-
stičnega društva Celje: »Veseh nas,
daje akcija pognala globoke korenine,
da postaja vedno bolj množična in da
je med dobitniki priznanj vsako leto
več novih ljudi. Skrb za lepo okolje
odmeva tudi med delovnimi kolektivi,
kar je še posebej razveseljivo. Za pri-
hodnje leto smo si postavili za cilj, da
ocvetličimo in uredimo en celjski trg,
naslednje leto še enega in potem še
enega...«
Marija Ljubic, čistilka pri UNZ Ce-
lje: »Pri nas, v kolektivu, imamo radi
cvetje, zanj v glavnem skrbimo čistil-
ke. Z veliko ljubeznijo sadimo in goji-
mo cvetlice, ki nam lepšajo okolje.
Priznanje, »bronasta vrtnica«, kakrš-
nega smo dobih letos, pa je najlepša
spodbuda, da se bomo še bolj trudili in
da bomo pridali svoj delež k lepšemu
mestu. Sicer pa smo priznanje dobili
tudi lani in predlani.«
Peter Simoniti, iz KS Savinja: »Ve-
seli smo, da je prehodni pokal, ki ga
podeljuje celjska OK SZDL prišel v
našo krajevno skupnost. Lahko re-
čem, da zasluženo, čaprav vem, da se
trudijo tudi v drugih krajevnih skup-
nostih. Pri tem pa mislim, da bi morali
za akcijo, ki jo pozdravljam, več nare-
diti hišni sveti in posamezniki v zaseb-
nih hišah. S skupnimi prizadevanji bi
bolj zaživela cela krajevna skupnost in
njena podoba bi bila še lepša.«
Neža Smole iz Šmarjete: »Ponosna
in vesela sem, da sem postala dobitni-
ca »zlate vrtnice«. Lani sem prejela
srebrno priznanje in morarn reči, da
me je v resnici spodbudilo. Se z večjo
vnemo sem se lotila gojenja cvetlic.
Veliko prostega časa prebijem z goje-
njem rož. Najbolj mi uspevajo viseče
pelargonije, na vrtu pa nizke dalije.
Tudi sadike sama vzgajam. Mislim, da
moraš imeti rože rad, potem uspevajo.
V Škofji vasi je veliko ljubiteljev cvet-
ja in drug drugemu dajemo spod-
budo.«
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Po temeljiti presoji se je komsija od-
ločila, da prejme »Zlato vrtnico« Ne-
ža Smole iz Šmarjete 1, »Srebrni vrt-
nici« pa Hilda Motoh iz Zatišja 25 in
Jožica Šumek iz Ljubečne 55. »Brona-
ste vrtnice« pa so prjele: družina
Medvešek, Jenko, Tilinger, sestra
PIA, Ljubljanska banka-splošna ban-
ka Celje, Samski dom Gradiš in UNZ
Celje.
Ne iii smelo biti
več opazovalcev!
Ob zalfljučliu hortiliulturnega teltmovanja
med celjsidmi šolami
Tudi tokrat kot vsako le-
to doslej, je bila zaključna
slovesnost prisrčna, živah-
na, pač takšna kot so lahko
otroci, kadar počastijo
kakšno svojo uspelo akcijo,
delo. In rezultati tekmova-
nja v minulem šolskem letu
med celjskimi šolami za
urejeno okolje, v resnici pa
za dosti več, so bili takšni.
V minulem šolskem letu
kot je v uvodni besedi po-
udaril predsednik celjskega
Hortikulturnega društva Jo-
že Bencina, je sledilo dru-
štveni pobudi za urejeno
okolje 14 celjskih osnovnih
šol, 5 srednjih in vsi trije vrt-
ci, za katere pa so veljala
drugačna pravila, tudi vsebi-
na. Sicer pa ni šlo samo za
urejevanje šolskih okolij,
marveč tudi za akcije v kra-
jevnih skupnostih, kjer otro-
ci živijo, za zbiranje odpad-
nega meteriala, za pomoč
starejšim, za pobiranje jesen-
skih pridelkov, sadja in še za
celo vrsto drugih. V krožkih
na šolah tudi za spoznavanje
in gojenje najrazličnejših
rastlin itd. Torej, dolga vrsta
vzgojnih navad, ki so sproži-
le najrazličnejše aktivnosti, v
katerih pa so imeli veliko de-
la tudi prizadevni učitelji-
mentorji, tudi vodstva šol
itd. Ni namreč skrivnost, da
so rezultati takšnih akcij tu-
di odvisni od učiteljev in ne
samo od otrok.
V minulem šolskem letu
so v' tej pobudi Hortikultur-
nega društva Celje dosegle
najboljše uspehe naslednje
tri osnovne šole: 1. Frana
Krajnca na Polulah, 2. Štore
in 3. osnovna šola Štirinajste
divizije na Dobrni. Med sred-
njimi šolami je prva stopnica
pripadla Pedagoški šoli. Vrt-
cev zaradi specifičnosti dele-
ža v tej pobudi niso ocenje-
vali in razvrščali po lestvici.
Vsi trije so dobili enaka priz-
nanja. Seveda so vsi udele-
ženci v akciji dobili posebna
priznanja, najboljši tudi de-
narne nagrade, vrh tega je
Vrtnarstvo podelilo vsaki šo-
li po tri sadike dreves, oziro-
ma tri sadike okrasnih gr-
movnic. Semenarna prav ta-
ko vsem lično knjižico o se-
tvenem načrtu. Bile pa so tu
še serije hortikulturnih zna-
kov in še marsikaj.
Vsem udeležencem in naj-
boljšim sta v društvenem
imenu čestitala Jože Benci-
na in dipl. inž. Jaglenka Le-
ban, slavje pa so uspešno do-
polnili otroci s plesnimi,
glasbenimi in recitacijskimi
točkami.
Tako je znana bilanca še
ene pomembne vzgojne ak-
cije, v kateri pa bi ne smelo
biti opazovalcev. To je tudi
namig, da bi v akciji Horti-
kulturnega društva morale
sodelovati vse celjske šole.
M. B.
Turistični
koledarček-
informator 1986
Celjska turistična zveza
je že dvanajstič izdala vsa-
.koletno publikacijo »Turi-
'ični     koledarček-infor-
-tor 1986«.
^etošnja izdaja ima moč-
no razširjeno vsebino in ob-
ga 168 strani praktičnega
nega formata. Poleg ko-
rskega dela z vsemi lu-,
■"^i menami in vremen-'
; ■ mi napovedmi za vsak;
(j, so objavljeni prazniki^
' "Sši državi, Avstriji, Itali-i
in na Madžarskem, recep-'
„1 slovenskih narodnih jedil
tega turističnega območ-'
opisani so številni izleti,
prikazano celjsko turistič-
no območje, spomeniki
NOB, posvetni in sakralni
spomeniki, muzeji, zdravi-
lišča z indikacijami, kopal-
ni bazeni, planinske posto-
janke z oznakami vseh
transverzal, planinske poti,
smučarske vlečnice in žič-
nice, lov in ribolov, priredi-
tve, seznam hotelov in turi-
stičnih kmetij, zdravstveni
nasveti za turiste ter vrsta
drobnih in koristnih turi-
stičnih informacij.
Posebej so opisani tudi
vsi večji turistični kraji, teh
je v koledarčku triintride-
set, zanimiv in praktičen pa
je tudi pregled družbenih
in zasebnih gostinskih
obratov na širšem celjskem
območju in pregled vseh
turističnih zvez in društev
v Sloveniji. Publikacijo do-
polnjujejo številne ilustra-
cije. Koledarček je izšel v
nakladi 5 tisoč izvodov, ce-
na pa je, vključno z stroški
odpreme in poštnine 250
din. Za večja naročila daje
Celjska turistična zveza tu-
di popust.
RP
Smučišča kmalu odprta
Nobeno večjih smučarskih središč
na našem območju še ni odprto. Če
bodo vremenske razmere ugodne, bo-
do naprave na Golteh pognali konec
tega tedna (v tem primeru bodo to
objavili po radiu), na Rogli pa takrat,
ko bodo zaključili montažo nove av-
tomatske naprave za izdajo kart in
kontrolo števila smučarjev. Na Ko-
pah bodo otprli sezono 29. novembra.
Ker smo o novostih in cenah na Gol-
teh in Rogli že poročali, omenimo še
Kope, kjer v novi sezoni ne bo novih
smučišč, več pa bo prostora za goste,
saj so zgradili nove bungalove s 300
posteljami za delovne organizacije. Le-
tos so na Kopah dobili še en nov uvo-
žen teptalec, novost pa je tudi urejena
savna v Grmovškovem domu. Iz Slo-
venj Gradca bosta na Kope dnevno
vozila dva avtobusa, prvi ob 8. in drugi
ob 12. uri, vračala pa se bosta ob 13. uri
in zvečer. Vsi pogovori z upravljalci
smučišč in prevozniki še niso zaklju-
čeni, znano je zaenkrat le to, da se v
vseh smučarskih centrih prizadevajo
za čim pogostejše linije, ne le ob koni-
cah. Posebno še to velja za prevoz iz
Mozirja do Žekovca. V Uniorja že ima-
jo zagotovljenih 15 dnevnih avtobus-
nih zvez med Zrečami in Roglo.
Znane so tudi cene enolončnic, za
katere bo potrebno po enotnem dogo-
voru smučarskih centrov letos odšteti
300 dinarjev. Tudi cene smučarskih
vozovnic so bile že objavljene, danes
objavljamo le še primerjavo cen z osta-
limi smučarskimi središči v Sloveniji.
Naj še enkrat opozorimo na predpro-
dajo, ki traja do 1. decembra. Do takrat
lahko smučarske karte dobite po zelo
ugodni ceni, sezonsko vozovnico npr.
kar do dvakrat ceneje kot v redni pro-
daji.
RP
PLANINSKI
JCOTICEK
Zbor markacistov
MDO PD Savinjska
Meddruštveni odbor planin-
skih društev Savinjska, ki zdru-
žuje 28 planinskih organizacij
od Solčave pa do Rogatca je
imel 9.10. svojo osmo, 6.11. pa
že deveto redno sejo.
Na obeh sejah so delegati pla-
ninskih društev obravnavali pro-
blematiko iz planinske dejavno-
sti. Pomembna točka dnevnega
reda je bila obravnavanje gradiva
za 7. sejo Glavnega odbora PZS.
Delegati sauskladili tudi koledar
planinskih akcij za leto 1986, ter
analizirah poročilo mladinskega
odseka o mladinskem planin-
skem taboru, ki je bif od 4. julija
do 8. avgusta v Logarski dolini.
Obravnavali pa so tudi proble-
matiko vzdrževanja in markira-
nja planinskih poti. Ugotavljeno
je bilo, da je na tem področju še
precej nerešenih pomanjkljivo-
sti, ki jih bi bilo potrebno urediti
tudi na področju MDO PD Sa-
vinjska. Predvsem bo potrebno
urediti zavarovanje poti na neka-
terih odsekih v Savinjskih Al-
pah, razdeliti poti vsem PD. ob-
noviti in dopolniti kartoteko in
kataster poti, itd.
Zaradi obširnosti problemati-
ke so sklenih, da se o vseh teh
pomanjkljivostih dogovorijo pla-
ninski aktivisti na zboru marka-
cistov, ki bo v nedeljo
24. 11. 1985 ob 10. uri v planin-
skem domu na Paškem Kozjaku.
Obnovljene
markacije na
Šmohor
Pred kratkim so markacisti
planinskega dru.štva Aero Celje
obnovili markacije na poti iz Li-
boj na Šmohor, kar je za vse
tiste, ki radi obiskujejo to pri-
ljubljeno izletniško točko, do-
brodošla novost.
Pot na Šmohor je tako dobro
označena iz vseh treh smeri, La-
škega. Tremarij in Liboj. Morda
še opozorilo vsem, ki se odločajo
za pot iz Malica v Laško (ali
obratno). Priporočamo jim, da se
z Malica vrnejo do sedla in se od
tam spustijo v Laško. Priporoča-
mo tudi, da se za izlet na Malič
odločite s Šmohorja, kajti pot iz
vasi pod Maličem (od kmeta Mal-
ška) ni najbolj varna, ker strmi-
na, skale in podrta drevesa moč-
no ovirajo pot. To obvestilo velja
prevsem planincem, ki opravlja-
jo Savinjsko krožno pot in mora-
jo obiskati tudi Malič.
FANIKA WIEGELE
10. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 1985
Krav'ca brez Starce
Pri Masinakovih v Lokarjah pri Šentjurju
Ko na poti proti severu
šentjurske občine pustiš za
seboj zadnje bloke, se prič-
nejo vrstiti kmetije. V Lo-
karjah je ena izmed njih
last Jožeta Mastnaka, ki go-
spodari na 10 hektarih ob-
delovalne zemlje, nekaj je
gozda, manjši kos pa je za-
sajen z vinsko trto. Skupaj z
ženo obdelujeta ves ta svet
in kljub vsej mehanizaciji
je včasih premalo pridnih
rok.
Na tistem koncu pravijo,
da se v hlevu vidi, kakšen je
gospodar. In Jože Mastnak
lahko brez sramu pokaže
svoj hlev vsakemu. Več kot
30 glav živine je v njem - od
mlekaric do plemenskih te-
lic in pitancev. Gneča je pre-
cejšnja, saj je prostor že
zdavnaj pretesen za tolikšno
število govedi. Jože Mastnak
pravi, da so se ravnali po na-
čelu: najprej krav'ca, potem
pa štaFca, sedaj pa se jim to
maščuje. Že pred časom so
se odločili, da bodo zgradili
nov hlev, na prosto rejo, pa
so se medtem pogoji krediti-
ranja tako zaostrili, da bodo
svoje želje težko uresničili. V
novem hlevu bi bilo prostora
za 60 glav živine in Jože bi
verjetno kaj kmalu napolnil
hlev.
Nova, lepo urejena hiša, pa
tudi vse okoli nje priča, da
pri Mastnakovih ne poznajo
počitka. Gospodar pa kljub
temu potoži, da je 10 hekta-
rov obdelovalne zemlje pre-
malo za tistega, ki živi samo
od dela na kmetiji. »Ko bi
imeli vsaj še pet hektarov,«
si želi, »pa bi bilo veliko lažje
gospodariti. Tako pa mora-
mo iz zemlje izžeti, kolikor
se največ da. Usmerili smo
se v živinorejo in proizvod-
njo mleka in lani smo oddali
25.000 htrov mleka in 10 pi-
tancev, vsako leto pa imamo
tudi precej jabolk, nekaj vi-
na, pa še hektar pšenice smo
letos posejali.«
Jože že vrsto let sodeluje s
Kmetijskim kombinatom, ki
svojim kooperantom poma-
ga z regresi in premijami, pa
vendar ob odkupnih cenah
to ne zadošča za pokritje
stroškov proizvodnje. Tudi
nove odkupne cene mleka
niso bistveno spremenile
razmerij, saj Jože Mastnak
ugotavlja, da se je hkrati po-
dražila nafta, pa umetno
gnojilo in nazadnje je kmet
spet na istem kot je bil.
Ob našem obisku pri Mast-
nakovih smo se srečali tudi s
tamkajšnjim pospeševalcem
Milanom Zalokarjem, ki v
teh dneh obiskuje kmetije in
skupaj z gospodarji oblikuje
načrte o proizvodnji za na-
slednje leto. Menda je kmeti-
ja Mastnakovih ena najna-
prednejših v občini, še po-
membnejše pa je, da ima
pridne gospodarje. Zato si
bodo tudi pri Kmetijskem
kombinatu prizadevali, da bi
jim z ugodnimi krediti in re-
gresirano obrestno mero po-
magali do novega hleva, je
povedal Zalokar.
TATJANA CVIRN
Pri Jožici in Jožetu Mastnaku je hlev pretesen za 35 glav živine, zato si prihodnje leto
želita novega.
Ugodna ocena za celjsko kmetijstvo
Kmetje v svojih krajevnih skupnostih dajejo številne pripombe
Kmetijska politika v občini Celje
je bila dobra, je ocenilo predsedstvo
občinske konference SZDL. Nekaj po-
datkov: v zadnjih petih letih se je
povečal stalež goveje živine v druž-
benem sektorju za 800 glav, povečal
pa se je tudi v zasebnem sektorju.
Bistveno se je povečal odkup pitan-
cev, za 17 odstotkov in mleka za 44
odstotkov.
Žal je šlo v zadnjem času preveč te-
let v zakol, razlogi pa so v pešanju
donosnosti živinoreje, še posebej pita-
nja. To so ugotovili tudi na seji sveta za
družbenoekonomske odnose v kmetij-
stvu pri celjski SZDL, ko so v glavnem
potrdili vse pripombe kmetov s sekcij-
skih razprav po krajevnih skupnostih.
Zbir pripomb bi bil v povzetku na-
slednji. Pri pospeševanju pridelave
pšenice naj se ohrani možnost zame-
njave pšenice za koruzo, četudi jo
kmetje takoj prevzamejo in plačajo;
vzorce zrnja pšenice kaže glede na ka-
kovost dodatno testirati; dokončno
naj strokovna služba KZ Celje izdela
analizo učinkovitosti preusmerjenih
kmetij; pri posojilih za preusmerjanje
kmetij in večanje tržne pridelave ter
prireje naj zadruga ne zamuja z zahtev-
ki pri banki in skladih, čimprej pa naj
se reši kadrovsko vprašanje vodstva
zadruge.
Predsedstvo OK SZDL Celje je ures-
ničevanje kmetijskih nalog v preteče-
nem srednjeročnem obdobju ocenilo
za uspešno tudi z vidikov pametnega
gospodarjenja s prostorom ter pri tem
ugotovilo, da so še rezerve v kmetijski
pridelavi in prireji, predvsem v njuni
večji tržnosti. Posebno pozornost velja
ohraniti do hribovskih kmetij in anali-
zirati, ali je davčna politika s prakso do
takšnih kmetij ustrezna in spodbudna
oziroma ali so takšna kmečka gospo-
darstva deležna olajšav.
Kmetje iz primestnih krajevnih
skupnosti se jezijo na divjad in mestne
golobe, ki povzroče veliko nepotrebne
škode, zato bi se golobov morali lotiti s
takšnimi sredstvi, ki bi preprečile nji-
hovo razmnoževanje.
MITJA UMNIK
Odkup kož vsak dan večii
v tem času, ko je vedno več zakolov domačih kolin, je
odkup svinjskih kož vsak dan večji. Odkupujejo jih v kme-
tijskih preskrbah KZ Savinjska dolina na Vranskem in v
Braslovčah, v ostalih pa bodo te dni tudi pričeli odkupovati.
Svinjske kože, ki so zelo dragocena surovina za usnjarje,
odkupujejo za Koteks-Tobus. Ceno so za prvo kvaliteto 130
din, drugo 104 in tretjo 78 din za kilogram. Kot nam je
povedal vodja Kmetijske preskrbe v Braslovčah Vinko
Jagodic, je treba vsako kožo skrbno pregledati in nato naso-
liti. Lani so odkupili več kot tisoč svinjskih kož, največ
dnevno po 108.
Na sliki: Miha Dobrišek in Franc Sternad pregledujeta
eno izmed odkupljenih kož.
T. TAVČAR
Težave s
soglasji za
melioracije
v Pobrežju in njegovi
okolici, na območju kra-
jevne skupnosti Rečica
ob Savinji letos ne bodo
izvedli predvidenih meli-
oracij, ker so pri investi-
torju, Zgornjesavinjski
kmetijski zadrugi, prido-
bili le četrtino potrebnih
soglasij. Kmetje imajo na-
mreč pripombe na pro-
jekt, ki je zasnovan na
smernicah Zveze vodnih
skupnosti, ki tudi prispe-
va 80 odstotkov nepovrat-
nih sredstev za izvedbo
melioracij. Večina pri-
pomb je subjektivne na-
rave, saj bi skoraj vsak
posamezen kmet meliori-
ral zemljišče po lastni zas-
novi, česar pa pri tako ob-
sežnem delu seveda ni
mogoče uresničiti. V
Zgornjesavinjski kmetij-
ski zadrugi upajo, da bo-
do preostala soglasja, po-
trebujejo pa najmanj po-
lovico privolitev kmetov,
da lahko izdajo predlog
odloka, pridobili v zim-
skem času, ter spomladi
pričeli melioracije na 220
hektarjih pobreških zem-
ljišč. RP
21. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Mesec boja proti
ailfohoiizmu
o alkoholizmu smo pre-
brali že veliko člankov. Pa se
vseeno še sprašujemo, kaj
mladega človeka privede k
temu? So krivi neuspehi, ki
ga peljejo v bolezenski pre-
pad ali celo v prerano smrt?
Dokazano je, da alkoholik
pogosto ni našel pravega člo-
veka, ki bi mu pomagal, ga
razumel, ga pripravil na
zdravljenje in pri njem z
njim tudi sodeloval.
Največkrat uspejo tisti, kje
se svojci posebej trudijo,
znajo postaviti alkoholika
pred dejstvo, da se tako re-
koč svojevoljno odloči za
zdravljenje. To pa je za svoj-
ce najtežje breme in marsiče-
mu se morajo odpovedati.
Najhuje je v abstinenčni kri-
zi, ki traja do enega leta ali
tudi dlje in ko je alkoholika
potrebno posebno dobro ra-
zumeti. Dostikrat je v tej kri-
zi težje kot prej, ko je še go-
spodaril alkohol. Kako rav-
nati, se naučiš med zdravlje-
njem v bolnišnici. Nagrada
je pogosto uspeh zdravljenih
alkohohkov, njihovo napre-
dovanje na delovnem mestu,
njihova življenjska ureje-
nost.
A. J., Podplat
K Tednu
domačega filma
Za nami je praznično
vzdušje, minil je TDF v na-
šem mestu in v okolici. Zdaj
so na vrsti smo še pohvale in
kritike. Sam sem se odločil
za slednjo, saj želim zapisati
pripombo brez pridržkov in
s tem povedati, da nam ni
vseeno, kaj gledamo in kaj
poslušamo po javnih medi-
jih v našem življenjskem
prostoru.
Splošno znano je, da ljudje
dandanes ne zahajajo več to-
liko v kinodvorane, kot so
svojčas, ko še ni bilo v vsa-
kem gospodinjstvu TV spre-
jemnika. Danes zaidemo v
dvorane občasno, če sodimo,
da nas bo tema filma zanima-
la, saj gre za doživetje, ki ga
lahko primerjamo z dobro
prebrano knjigo. Včasih nas
v dvorane spravi tudi dobra
reklama, kot je bilo tudi pri
TDF, pri čemer sodim, da so
ti filmi izbor iz domačih del,
v katerih je umetniško izra-
žena naša novejša in popol-
nejša filmska tehnika, skrat-
ka da gre za kulturno-tehnič-
ne mojstrovine, ki se nekako
dopolnjujejo.
Ogledal sem si film Ovni in
mamuti. O vsebini ni potreb-
no pisati, konec je bil kot pi-
ka na i, skrajno drastičen -.
pristaški. Prav zato preko
Novega tednika sprašujem
kako je scenaristu uspelo to
delo spraviti v javnost in kje
so pri tem filmski kritiki, ki
o njih dosti slišimo, kaj dela-
jo. Kaže, da so še večje in
grše packe kot sta bila muzi-
kanta oblečena v narodni no-
ši na koncu filma. V filmu je
bilo prikazano mnogo več
slabega kot dobrega. Da je v
njem izpostavljena žalitev
naših državljanov, ki priha-
jajo k nam iz juga, ne samo
Bosancev, ni prav, saj so lju-
dje. Ob tem je bilo izrečenih
preveč prostaških izrazov in
psovk. Ob vsem se mi pora-
jajo številna vprašanja. Na
primer, kaj lahko naša hu-
mana družba pričakuje od
takšnih filmskih del? Komu
v korist in v čast so predvaja-
na? Kolik je strošek takšne-
ga dela in od kod denar? To
je povsem zgražena investi-
cija, ki jo kljub današnji go-
spodarski in politični krizi še
javno podpiramo in neguje-
mo. Za takšno delo plačuje-
mo »umetnike«, če to sploh
so, namesto da bi jih kazno-
vali in preganjah, saj delajo
družbeno zlo, ki je lahko po-
litičnega značaja. Ljudje
smo dovzetni do vsega, še
najbolj do slabega, pred-
vsem mladi, čeprav verja-
mem, da film ni bil tako mi-
šljen.
Osebno mi je žal in me je
sram, da sem si takšen do-
mač film ogledal. Potem pa
se čudimo, da so kinodvora-
ne prazne, pa so krivi filmar-
ji sami, ker delajo škodo sebi
in družbi, saj so takšne napa-
ke zelo težko popravljive. Za
pravo avtoriteto je treba po-
šteno delati cela desetletja.
Ob koncu naj se dotaknem
še ostalih filmov na TDF.
Moram reči, da si občani že
vrsto let zapovrstjo želimo
ogledati vse filme, kijih TDF
ponuja. Organizator bi nam
moral omogočiti, da vidimo
vse filme, ki so nam všeč, ne
pa, da še vstopnic ne more-
mo dobiti. Organizator bi
moral imeti toliko posluha,
da bi v takem primeru orga-
niziral dodatne predstave
glede na potrebe in želje.
TONE URŠIČ,
Šentjur
Mladina poje in
igra
Minulo nedeljo je bila v
Vinski gori tradicionalna
prireditev Mladina poje in
igra, ki je bila že 16. po vrsti.
Odziv je bil dokaj pester. V
nabito polni dvorani smo
lahko slišali vse od kvarteta,
preko harmonikarjev do ko-
mercialno popevkarsko
usmerjenih zasedb. O kvali-
teti izvajanja in sami glasbi
ni smiselno pisati, čeprav je
bila vsa prireditev tekmoval-
no obarvana. Prva nagrada
je bila celih 2000 dinarjev,
kar ne zadošča niti za povra-
čilo prevoznih stroškov.
Smisel takih prireditev ni v
tem, da nastopajoče potlači-
mo v kritičnem ocenjevanju
temveč, da jih spodbudimo
k nadalnjemu ustvarjanju.
Mladi glasbeniki so na tej
prireditvi s svojo udeležbo
pokazali, da so ustvarjalni,
ter da hočejo svoje delo po-
sredovati tudi občinstvu. Če
gledamo na nastopajoče kot
na mlade amaterje, lahko
mladostni naivnosti in nav-
dušenosti le zaploskamo. Za-
to je prav, da omenimo vsaj
nagrajence te prireditve.
Prvo uvrščena je bila sku-
pina Fenomeni iz Mežice, ki
je s sproščenim nastopom in
uigranostjo navdušila občin-
stvo in žirijo. Drugo uvršče-
na je bila skupina Pellagiya
iz Dobrne, verjetno zaradi
skladbe Bolje biti pijan nego
star, ki je ta čas aktualna.
Tretja je bila Klavdija Navrš-
nik s svojo harmoniko, odlič-
nim vokalom in odlično in-
terpretacijo Slakovih
skladb. Celjane je zastopala
skoraj akustična skupina
Esih fiajš, ki pa je na svojo
žalost ostala brez nagrade.
Organizatorju, mladinski or-
ganizaciji iz Vinske gore gre
za izvedbo prireditve le
hvala.
E. E., Celje
Pojasnilo
v prejšnji številki No-
vega tednika smo pod
naslovom Mesec boja
proti alkoholizmu obja-
vili pismo Draga Sivka
iz Celja. S tem pojasni-
lom obveščamo javnost,
da ne gre za Draga Sivko
iz išentjurja.
UREDNIŠTVO
MODERNIZACIJA ROLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek so od 8. do 14. novembra prispevali:
OBČINA CELJE
Ključavničar Celje 94.570,00
Semenarski kombinat TOZD 66.025,00
Srdič Božo, slikopleskar Trubarjeva 53 a 9.000,000
Kveder Nevenka, Hojnik Slava, izdel. raz. pred.
iz lesa Zadobrova 135 15.081,00
Hojnik Jože, Zadobrova 135 Škofja vas 4.867,00
Podjetje za vzdrževanje avtocest Ljubljana,
Titova 64, enota Celje 122.779,00
Vrvica Celje . 89.446,00
Geodetski zavod Celje 180.098,00
Aurea Celje 406.904,00
Ljubljanske mlekarne TOZD Mlekarne enota Celje 9.586,00
SZ Žična Celje 1.305.176,00
Novak Helena, cvetličarna Vrunčeva 10.000,00
ŽG - ŽITO Celje, TOZD Transport Celje 190.145,00
Libela Celje 120.130,00
OBČINA ŽALEC
Inštitut za hmeljarstvo in piv. Žalec 116.952,00
Zarja Petrovče 300.977,00
Uplaznik Ivan, Prebold 2 a, enodnevni zaslužek,
obrtnik in del. 21.896,00
OBČINA LAŠKO
Kumelj Franc, Tomos servis Njivice 44 Radeče 3.834.00
Lesnina Ljubljana. TOZD Lesna ind. BOR Laško 644.558,00
OBČINA ŠMARJE
Levstik Marija, Zupančičeva 5, Rogaška Slatina,
enodnevni zaslužek obrtnik in del. 3.822,00
Zobec Rozalija, gostilna Podplat 1.400,00
Boboš Štefan, avtoprevoznik Pristava 1.800,00
Tajnšek Majda, Šmarje 106 1.160,00
Buhovski Ivanka, Šmarje 142 1.160,00
Barič Josip, frizer Šmarje 106 1.400,00
Barič Hedvika, frizer Šmarje 106 1.400,00
Bele Rudolf, avtoprevoznik Rogatec 1.800,00
Bele Davorin, avtoprevoznik Rogatec 1.800,00
Križan Evelina, šivilja Rogatec 1.400,00
Kunej Janez, avtoprevoznik, Pecelj 3, Buče 1.800,00
Križanec Silva, frizer Rogatec 49 1.200,00
Kamenšek Magdalena, šivilja Topole 2, R. Slatina 1.200,00
Mašera Ivan, krojač Kidričeva 65^, R. Slatina 1.200.00
Jecl Jože, grad. meh. Pijavci 54, Šmarje 1.800,00
Pekošak Martin, avtoprevoznik Šentvid n.h. 1.800,00
Cerovšek Rafael, pleskar Šmarje 229 _   1.800.00
Cerovšek Rafael, enodn. zasl. Tratenšek, Kranjec Šmarje
3.120,00
Kodrič Ivan, avtoprevoznik Sladka gora 35, Podplat 1.800,00
Poropat Vida, brus. lit. Brezje 2, Podplat 1.800,00
Anderlič Avgust, kovinopl. Kidričeva 54, R. Slatina 1.400.00
Anderlič Danica, kozmetika, Kidričeva 54, R. Slatina
2.200,00
Novak Ivan, ključ. Šmarje 135 1.400,00
Jamnik Alojz, Juvanje, enodn. zasl. del.    ^    _, 4.005,00
Jamnik Alojz, Juvanje,^enodn. zasl. obrtnika 2.000,00
Novak Terezija, ključ. Šmarje 135 1.400,00
Čanžek Anton, Bohovo Šmarje 1.136,00
Ferjanič Karel. kov. galant. Rog. Slatina 1.400,00
Gajšek Štefan, čevljar Šmarje 1.200,00
Kidrič Avgust, avtoprevoznik R. Slatina 1.800,00
Zakošek Neža, mini bistro, Lesično 1.400.00
Zorin Andrej Pečica, Podplat, 1.400,00
Novak Franc, avtoprevoznik Šmarje 1.800,00
Čakš Franc, zidar Šmarje, enodn. zasl. obrt. in del.   8.200,00
Horvat Danica, frizer Rogatec 43 4.800,00
Petek Marta, frizer Podplat 1.200,00
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
LIP Konjice, DSSS 212.596,00
Kmet. zadr. Slov. Konjice, TOZD Zadružništvo 89.767,00
Kmet. zadr. Slov. Konjice, TOZD lastna proizvodnja
50.084,00
Kmet. zadr. Slov. Konjice, DSSS 37.609,00
LIP Konjice TOZD kosovno pohištvo Vitanje 108.004,00
Elektro radio Slov. Konjice 137.884,00
LIP Slov. Konjice in KZ Slov. Konjice,
prispevki SIS od OD 158.054,00
OBČINA ŠENTJUR
LIBOHOR 531.611,00
OBINA MOZIRJE
Selišnik Emika, Luče ob Savinji, enodn. zasl. obrtnika
1.400,00
Selišnik Emika, Luče ob Savinji, enodn. zasl. del. 2.326,00
Lukač Milena, Mozirje 4.656,00
Hrame Danilo, Gornji grad 183, enodn. zasl. del., obrtn.
3.018,00
ZC Velenje TOZD Splošno zdravstvo Mozirje 65.198,00
Skupaj vplačano do 14.11.1985 105.211.965,00
REKAPITULACIJA
CELJE 55.630.504,00
SLOVENSKE KONJICE 6.078.582,00
ŽALEC 20.138,182,50
LAŠKO 8.072.343,50
ŠMARJE 7.392.743,00
ŠENTJUR 4.363.703,00
MOZIRJE 3.258.313,50
VELENJE 176.952,00
SEVNICA_100.642,00
SKUPAJ 105.211.965,50
PRIREDITVE
Zagrebški plesalci v SLG Celje
v ponedeljek zvečer, se bodo v organizaciji Zavoda
za kulturne prireditve v SLG Celje predstavili zagreb-
ški umetniki, zbrani v Studiu za sodobni ples. Plesalci
iz Zagreba bodo v Celju nastopili s programom, ki ga
bodo nekaj dni pozneje prikazali tudi na gostovanju na
Dunaju. Raznovrstne koreografije z naslovi Soneti,
Iskanja, Harlekin, Crash so postavljene na glasbo
G. Mahlerja, T. Monka in I. Sovina. Ljubiteljem plesne
umetnosti se tako obeta zanimiv in kakovosten umet-
niški dogodek, ki je sicer (razen pri nastopih celjskih
skupin) redko na kulturnem sporedu v našem mestu.
Narodni dom Celja
Jutri bo v dvorani Narodnega doma proslava ob
dnevu republike. 40-letnico miru in svobode bomo v
Celju proslavili z medobčinsko revijo pevskih zborov
Pevci bodo nastopih v dveh skupinah in sicer ob 16.30
in 19.30 uri.
Center za klubsko dejavnost Celje
v prostorih Centra za klubsko dejavnost bo jutri ob
20. uri drugi večer Jazz kluba, na katerem bo nastopil
Ratko Divjak International kvintet.
Kulturni dom Žalec
v kulturnem domu bo jutri ob 17. uri druga Revija
plesnih skupin, ki jo pripiavlja komisija za prosti čas
občinske konference ZSMS Žalec. Predstavile se bodo
domače plesne skupine ter člani plesnega kluba iz
Titovega Velenja.
Zdravilišče Laško
v dvorani Zdravilišča bo v soboto, 23. novembra ob
20. uri samostojni koncert Slovenskega okteta. V Zdra-
vilišču pa si lahko ogledate tudi prodajno razstavo
akvarelov in olj akademske slikarke Darinke Pavletič-
Lorenčakove. Razstava bo odprta do 23. novembra.
Zdravilišče Rogaška SlaUna
v dvorani Zdravihškega doma bo v soboto, 23.
novembra folklorna prireditev. Na večeru folklore se
bo predstavila folklorna skupina Minerali. Prireditev
bo ob pol osmih zvečer.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu bodo jutri ob 19.30 odprli raz-
stavo likovnih del Poldeta Mihelčiča. Ob otvoritvi bo
tudi koncert Godalnega kvarteta iz Celja.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava umetniške
fotografije Alixa Clea Roubauda. Razstavo je posredo-
vala kanadska ambasada, ogledali pa si jo boste lahko
do 30. novembra.
Avla GIP Ingrad Celje
v avU GIP Ingrad na Lavi je odprta razstava Ukovnih
del slikarjev amaterjev Jožeta in Veronike Svetina iz
Šoštanja. Razstavo si boste lahko ogledali do 30. no-
vembra.
Muzej revolucije
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je
odprta razstava slik Toma Plevnika. Razstava bo še na
ogled do sobote, 23. novembra.
- Sejem rabljene smučarske opreme od
ponedeljka do petka od 15.30.-19. ure, v
soboto in nedeljo od 10. do 18. ure.
- Smučarski ples v soboto, 14. decembra ob
20. uri.
- Razstava malih živali od 28. 11. do 1. 12.
od 9. do 18. ure.
- Zimski vikend turnir v tenisu Golovec 85 v
soboto, 7. 12. od 8. do 22. ure v glavni
prireditveni dvorani. Prijave pri
varnostniku.
- Rekreativno igranje tenisa vsak dan od 9.
do 14. ure ob delavnikih.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK]
21. NQ|
TDF orje brazde
v kulturno zavest
Na rob 13. Tetinu domačega filma v Celju
čeprav je mogoče kultur-
no manifestacijo, kakršna
je Teden domačega filma,
zaradi izjemno razvejanega
programa tehtati z različ-
nih zornih kotov, je vendar-
le nemogoče posamezne de-
le trgati iz celote nespornih
dejstev. Filmski teden je v
celjske, pa tudi v kinemato-
grafe sosednih občin priva-
bil štirideset tisoč obisko-
valcev, če ne preštevamo
tudi vseh tistih, ki so se
udeležili dvajsetih pogovo-
rov s filmskimi ustvarjalci,
si ogledali obe razstavi
TDF, se srečali z avtorjem
filmske glasbe Urbanom
Kodrom, razpravljali na
treh posvetovanjih ali sode-
lovali v delu Filmske delav-
nice.
Res si je marsikateri obi-
skovalec te ali one prireditve
morda le mimobežno ogle-
dal filmsko projekcijo ali le
iz gole radovednosti pasivno
sodeloval na katerem od raz-
govorov s filmskimi ustvar-
jalci, vendar pa zato ni mo-
goče spregledati brazd, kijih
Teden domačega filma orje v
celjski, pa tudi v širši sloven-
ski kulturni zavesti. Seveda
pa je njihova globina v konč-
ni izmeri vendarle odvisna
od vsakega posameznika.
»Letošnji trinajsti Teden
domačega filma je ob celjslu
in republiški kulturni skup-
nosti gmotno podprlo okoli
petdeset organizacij združe-
nega dela, glavni sopokrovi-
telji prireditve pa so bili
Aero, Gradiš, Kovinotehna
in Toper iz Celja ter Elkroj iz
Mozirja,« pravi predsednik
organizacijskega odbora Bo-
ris Rosina. »Čeprav slišimo
očitke, da so stroški priredi-
tve previsoki predvsem zara-
di velikega števila gostov, ki
prihajajo v Celje kot avtorji
filmov ali udeleženci posve-
tovanj in drugih prireditev,
moram v zvezi s tem vendar-
le reči eno: Teden domačega
filma ni in noče biti festival
temveč želi s soočanjem
filmskih ustvarjalcev in gle-
dalcev poglabljati filmsko
vzgojo in filmsko kulturo. To
je njegov temeljni smoter, iz
katerega je TDF nastal in ra-
stel in ki ga bomo ohranili
tudi v bodoče. Zato je nujno,
da ohrani ta živ stik gledal-
cev in filmskih ustvarjalcev
ne glede na stroške, ki so ve-
zani na obiske gostov. To je
namreč Teden domačega fil-
ma, brez filmskih ustvarjal-
cev bi bil le navadna revija
slovenskih filmskih novitet.
Seveda pa je drugo vpraša-
nje, ali je sedanji način finan-
ciranja te prireditve ustre-
zen. O tem se bomo tako kot
o oceni celotne prireditve in
njenih morebitnih spremem-
bah v organizacijskem odbo-
ru in v ustreznih organih
celjske občine še pogovar-
jaU.«
DS
Direktor Viba nima iz Ljubljane Bojan Stih, gotovo naj-,
bolj zaslužen mož za ponovno oživitev slovenske filmske
proizvodnje v zadnjih nekaj letih, je čestital Mileni]
Zupančič za odlično vlogo v filmu Christophoros, Andreja]
Mlakarja. \
Uspeh
repriznegal
programa
TDF
v Rogaški Slatini si je
filmske predstave 13. Tedna
domačega filma ogledalo
1389 obiskovalcev (na sliki z
ene od predstav), v Šmarju
pri Jelšah pa 379. Številke
same po sebi še ne povedo
veliko, če pa upoštevamo, da
so bile zunanje prem.iere v
šmarski občini drugo leto in
da je bil obisk za polovico
večji kot lani, potem to samo
potrjuje pravilno odločitev
Smarčanov za ponovni re-
prizni spored. Po svoje veli-
ko pove tudi izjava organiza-
torja kulturnega življenja v
Rogaški Slatini, Franca Plo-
hla: »Veseli smo, da smo si
lahko letos v Rogaški Slatini
znova ogledali naše domače
filme in da zanimanje zanje
med občinstvom vedno bolj
narašča. Filmske predstave
si je ogledalo zelo veliko
mladine in delavcev iz nepo-
sredne proizvodnje, pa tudi
precej gostov, ki so na okre-
vanju v zdravilišču. Trudili
se bomo, da bi TDF znova
odmeval pri nas in če bo še
več časa za srečanja s film-
skimi ustvarjalci, potem bo-
mo lahko še bolj zadovoljni.«
To, da je Teden domačega filma resnično trdno zasidran v Ce|
najširšo podporo tako v združenem delu kot na občinski rai
sveta občinske skuščine, da ob letošnjem jubileju slovenskej
kulturna delavca - Franceta Štiglica in Jožeta Galeta znajvi^
Podeljena grba (vročil ju je predsednik izvršnega sveta Zvi
prispevek obeh uglednih slovenskih kulturnikov za rast in raJ
najpomembnejše slovenske filmske manifestacije. Na sliki:
Galetu, v ozadju filmski delavci, ki sta jih Teden domačei
delavcev ob'40-letnici slovenskega filma počastila s spomini
Zahvala za
lep film
Med 13. Tednom domače-
ga filma je prišlo v Celje blizu
osemdeset filmskih ustvar-
jalcev, ki so se po projekci-
jah premiernih filmov v kinu
Union predstavil obiskoval-
cem in v številnih pogovorih
in srečanjih z gledalci avtor-
sko stali ob strani svojih
filmov.
Med njimi so bili tudi reži-
ser filma Očka na službeni
poti Emir Kusturica, snema-
lec Vilko Filač in mladi igra-
lec Moreno Debartolli, kije v
filmu igral nepozabnega Ma-
Uka.
V Celju je bil film deležen
izjemne pozornosti, saj si ga
je med TDF ogledalo več ti-
soč gledalcev. Tudi dvorana
doma JLA, kjer so bili med
Tednom domačega filma vsi
pogovori kinoobiskovalcev z
avtorji premiernih filmov, se
je trla od navdušenih gledal-
cev, ki so se Kusturici zeleh
predvsem zahvaliti za izjem-
no_lep in kakovosten film.
Čeprav 31-letni sarajevski
režiser nerad govori o svojih
načrtih, je Celjanom v pogo-
voru povedal da že priprav-
lja nov film, ki ga bo delal po
literarni predlogi Iva An-
driča.
Teden domačega filma ni profesionalna institucija, kakršnih je za pripravo in izvedb
prireditev pri nas nič koliko. Za njim stoji trideset zagnanih ljudi, ki imajo v organizacijs
TDF točno določene naloge: ta skrbi za filmski program, oni za posvetovanja, natanko s
odgovoren za filmsko delavnico, kdo spremlja ekipe filmskih ustvarjalcev, kdo pripravi
kdo poskrbi za prevoze filmov v kraje izven Celja ... Nekaj članov organizacijskega odbor
TDF že od njegovega rojstva (Valter Leben, Meta Pokleka, Drago Medved, Alfonz Kumer),
jih tudi vsako leto menja, saj je podmladek tudi za tako manifestacijo nujen in dragod
odgovornost pa je med letošnjim Tednom domačega filma zagotovo nosil na svojih plečib
organizacijskega odbora Boris Rosina, sicer glavni urednik in direktor tozd Novi tednik.
PB1985
NOVI TEONIK - STRAN 13
jsko kulturno življenje in da ima
ikazala tudi odločitev izvršnega
nagradi dva ugledna filmska in
nskim priznanjem - grbom Celja,
kj) sta tudi priznanje za osebni
na domačega filma, te največje in
Hudej izroča celjski grb Jožetu
in Društvo slovenskih filmskih
Aetami.
Namesto zdravja - deževni tuš
Kako ne poteka obnova zdravstvenega doma na Polzeli
Neprijetno so bili prese-
nečeni krajani Polzele in
okolice, ki so v ponedeljek,
11. novembra (pa tudi že
kdaj prej), obiskali Zdrav-
stveni dom na Polzeli. V ča-
kalnicah zobne in splošne
ambulante je bilo nekaj
centimetrov vode, pacienti
so odpirali dežnike, s stropa
v čakalnicah, ordinacijah,
laboratoriju, patronaži in
novi lekarni pa je še kar
curljalo. Vzrok, velika za-
muda pri izgradnji strešne
konstrukcije, ki jo gradijo v
okviru adaptacije in dozi-
dave doma in pa seveda dež,
ki je tega dne tako neusmi-
ljeno lil. Zgodba, ki terji*
malce več pojasnil.
Zdravstveno postajo na
Polzeli, ki,sodi pod okrilje
tozda iz Žalca, so pričeli
adaptirati v začetku junija,
kajti pogoji dela so bili zelo
slabi, hkrati pa je to zadnja
zdravstvena postaja v občini,
ki je potrebna temeljite ob-
nove. Investitor, . TOZD
Zdravstveni dom iz Žalca se
je odločil za etapno izgrad-
njo, ki je v takšnih pogojih
edina mogoča rešitev. Obsto-
ječi objekt naj bi v prvi fazi
nadzidali v nadstropje, na
novo prekrili ter v zgornje
prostore preselili sedanje or-
dinacije, zatem pa adaptirali
še spodnje prostore. Na Pol-
zeli so bili gradnje veseli vsi,
še posebej pa delavci v
zdravstveni postaji. Nekako
v tem času bi se v nove pro-
store že morali seliti, a tega,
kot kaže, letos ne bodo doča-
kah. Vztrajati bodo morali v
sedanjih, ali pa se začasno
preseliti v nove prostore kra-
jevne skupnosti.
Škoda že tudi v novi
lekarni
Pokrivanje nove strešne
konstrukcije bi morali biti
zaključeno med 10. in 20. ju-
lijem, a žal ni niti do danes.
Ob vsakem deževju je zato
voda tekla v spodnje prosto-
re, dodobra namočila strope
v posameznih prostorih, de-
lovne pogoje pa privedla v
meje nemogočega. Močila je
staro, ne neuporabno, pa tu-
di novo, že kupljeno pohi-
štvo. Prepojen je tudi strop v
novi lekarni, kjer je zaradi
zatekanja padla tudi luč s
stropa. Zaradi plesnobe so
obratno ambulanto prestavi-
li v polzelski Dom upokoje-
cev, patronažno službo pa so
prestavili kar v čakalnico,
kjer sicer ob deževju voda še
vedno veselo kaplja po pisal-
nih mizah. V tem oddelku ta-
ko ne morejo izvajati svojega
rednega programa cepljenj
otrok, pa tudi posvetovalni-
ce za najmanjše v tem času
ni več. Zaradi vode in vlage
prihaja do kratkih stikov v
električni napeljavi, zato so
morali v domu zamenjati že
več kot sto varovalk, v tem
času pa se je pokvaril tudi
nov sterilizator. Nevarnost
torej, da pride do nesreče,
čemur pa lahko poleg elek-
trike botruje tudi dobro pre-
pojen sedem centimetrski
stropni omet, ki se lahko zru-
ši s stropa.
Ni treba poudarjati, da de-
lo v takšnih pogojih zahteva
tudi dodaten napor vseh za-
poslenih v domu, predvsem
pa sester in čistilk, ki so mo-
rale največkrat poprijeti tudi
za krpe in vedra. Dodatna
nadloga ob mokroti je tudi
mraz, pa tudi poljske miške,
ki so jih na srečo že odpravi-
li. Kljub temu so zaposleni
vse to za ceno boljših pogo-
jev v bodoče še nekako potr-
pežljivo prenašali, ne morejo
pa se sprijazniti z dejstvom,
da je s tem ogroženo zdrav-
stveno varstvo krajanov. Ne-
varnost kakšne epidemije je
v takšnih higienskih pogojih
nekajkrat večja kot v nor-
malnih delovnih pogojih, za-
to so predlagali premestitev
v druge, začasne prostore.
Je kriv dež?
Prav zaradi vsega navede-
nega meje malce presenetila
prva izjava, ki mi jo je dal
Boris Aleksovski, direktor
žalskega zdravstvenega do-
ma, ki je na vprašanje, kakš-
no je trenutno stanje v domu
in kakšna je škoda, odgovo-
ril: »Stanje v zdravstvenem
domu bi bilo popolnoma
enako, če bi bilo vse načrto-
vano pravočasno zgrajeno.
Vse kar se je zgodilo, je zara-
di dežja, klasične zamude v
gradnji in velikega spleta
okoliščin. O kakšni posebni
škodi ne moremo govoriti,
ker je oprema stara, vsi ti
prostori pa bodo v drugi fazi
na novo adaptirani. Tudi za
sterilizator recimo ni doka-
zano, da se je pokvaril zaradi
vlage. Pogoji dela res niso
idealni, vendar so s tem sez-
nanjeni vsi krajani in delav-
ci. Če bo potrebno, bomo
prisiljeni seliti dejavnost v
druge, začasne prostore.«
Ker direktor ni imel pri se-
bi podatkov in pismenih do-
kazil o vzrokih za zamude,
sva se zmenila še za en pogo-
vor, a o tem kasneje. Vmes
sem obiskal še predstavnika
izvajalca SGD Beton iz Za-
gorja ob Savi, vodjo gradbi-
šča, Marjana Petka: »Vzro-
ki, da še danes streha ni po-
krita, so zaradi zamude ko-
operanta pri dobavi pločevi-
ne (Obrt Celeia). Je pa to ne-
rodna gradnja z veliko teža-
vami, ki se bodo še pojavlja-
le. Takšno nadzidavo je zara-
di obstoječe instalacije zelo
težko izvajati. Investicija, v
kateri smo zatekanje predvi-
devali, ni bila dobro zasno-
vana s strani investitorja, pa
čeprav smo mi sprejeli po-
godbo pod takšnimi pogoji
in z vso pripadajočo odgo-
vornostjo. Sicer pa s strani
investitorja še ni bilo pri-
pomb glede škode, razen za-
radi zamakanja, kar moramo
odpraviti. Vse skupaj bo mo-
ral investitor predvideti in
preseliti dejavnost.«
Boris Aleksovski je, obo-
rožen s konkretnimi podatki
o poteku gradnje in zapiskov
Nadzorne komisije, naknad-
no dal še eno izjavo: »Zamu-
da pri gradnji je dejansko
ogromna. Po prvotnem ter-
minskem planu bi morali
imeti ob koncu tega meseca
primoprodajo prostorov, pa
še streha ni pokrita. S strani
investitorja so bile vse stvari
pravočasno urejene m izpol-
njene, saj smo že v začetku
maja plačali avans v višini
52,5 milijona dinarjev za ce-
lotni pogodbeni znesek. Edi-
ni krivec-za zamude je izvaja-
lec SGD Beton, tozd Grad-
benik Hrastnik s svojimi
subizvajalci. Ker smo vedeli,
da investicija v osnovi ni do-
bro zasnovana, smo pogla-
vitni del gradnje in pokriva-
nja strešne konstrukcije
predvideli v času dopustov,
poleti, kar je izvajalec, ki
smo ga izbrali zato, ker je bil
med vsemi najugodnejši po-
nudnik, tudi sprejel. Prva za-
muda je nastala zato, ker iz-
vajalec ni zgradil tako di-
menzionirane konstrukcije,
kot je navedena v pogodbi in
jo je moral po ukrepanju na-
še nadzorne službe poprav-
ljati. Prav tako do začetka te-
ga meseca ni bilo strešne kri-
tine, ki bi jo miorali položiti
že julija. Samovoljno so pri-
peljali drugo kritino iz alu-
minijaste pločevine, naša
nadzorna služba pa je ponov-
no zahtevala, da se spoštuje
pogodba in dobavi trapezna
plastificirana strešna kritina.
Ze konec avgusta je obrtnik,
kooperant izvajalca (op. avt.:
Aleksovski se ne spomni
njegovega priimka) naši nad-
zorni komisiji obljubil, da bo
streha gotova v nekaj dneh,
vendar izvajalca vse do
prejšnjega tedna ni bilo na
gradbišče.«
Direktor žalskega tozda je
k ternu še dodal, da vso ško-
do, ki je nastajala zaradi za-
makanja, vpisujejo v gradbe-
ni dnevnik in da bodo po
vseh zakonskih predpisih to
urejali po zaključku gradnje.
Zgodba, dolga nekaj mese-
cev in ki ji je razen zamud
botroval tudi nesrečni dež,
še torej ni zaključena. Da gre
za »splet naključij«, ne gre
oporekati. Vendar je vpraša-
nje, koliko teh je objektivne
narave. Se res gradnja enega
nastropja in takšna adaptaci-
ja lahko zavleče tako dolgo,
pri tem pa po treh sušnih
mesecih nihče ne predvidi,
da bo padla tudi kakšna kap-
lja dežja. Brez dvoma se je
kljub vsemu trudu najugod-
nejši ponudnik izkazal za ze-
lo nesolidnega izvajalca.
Stroški takšne gradnje bodo
ob vseh zapletih, zamudi in
škodi verjetno malce dru-
gačni od predvidenih. Zame-
ra pa tudi investitorju, ki mu
sicer ne gre oporekati inter-
vencij na gradbišču, kjer ga
je kljub vsem zapisnikom in
sklepom komisije izvajalec
vztrajno vlekel na nos, bolj
zato, ker ni s preselitvijo de-
javnosti hitreje in učinkovi-
teje ukrepal za izboljšanje
zdravstvenega varstva obča-
nov. To je namreč v vsej za-
devi še vedno najpomemb-
nejše. Ob takšnih ugotovi-
tvah in takšnemu ravnanju z
družbenimi sredstvi pa ne
moremo govoriti le o zameri,
temveč tudi o odgovornosti.
Obeh, izvajalca in investi-
torja.     RADO PANTELIČ
Novo ostrešje Zdravstvene postaje Polzela prejšnji petek še ni bilo prekrito. Tudi dva
dni pred izidom tega prispevka pokrivanje še ni bilo zaključeno
Zabeleženo v mesecu boja proti alkoholizmu
Namesto parol, neizpolnjenih obljub in dokaj medli skrbi naše
družbe za boj proti maliganom, smo tokrat nanizali dve zgodbi.
Napisalo jih je življenje, iztrgane so iz beležnice spomina, kjer ni
pozabljenja.
Naj ostaneta brez komentarja. Vsakdo ju bo doživljal po svoje.
Takšen pa je tudi naš namen.
Še bom doživela
srečo...
Zamolklo udarja dež v bolniš-
nična okna. Žena pri tridesetih,
visoka vitka, zdrava, jih šteje. Ni
jih več kot solz, ki jih je pretakala
za rešetkami.
Dva meseca se že osvešča, tretji
teče, se vleče v nedogled. Že v
drugo je tu. Zdaj ve, kaj mora sto-
riti, ko bo prišla na svobodo. Pre-
več je že izgubila. Moža, sina,
mamo.
Bo prišel danes kdo po njo, da
bo lahko šla na izhod? Mož, sin,
mati, že ne. Najbrž bo spet prišla
dvanajstletna hči, ali pa - oče. Če-
prav prihaja zaradi betežnosti ze-
lo težko, prihaja, ji verjame, od-
pušča.
Je greh, če si je hčerka življenje
vsak dan prekrivala s kopreno po-
zabe? Slabiči niso hudobni ljudje,
sploh ne. Le iz mehkejše gline so
zgneteni kot tisti, ki znajo brzdati
notranji nemir. Blodijo, razpoke v
takem mehkem glinenem srcu so
vsak dan večje. Da jih zakrpajo, si
pomagajo z močjo, ki jo najdejo v
strupenih jagodah.
Nemirno se prestopa po hodni-
'ku, v prstih gnete cigareto, ki si jo
kar naprej prižiga. Ugaša in priži-
ga. Čaka. Bo kdaj pričakala sina?
Ta ji ne more odpustiti, da je izti-
rila.
Ko je pomislila nanj, je začela
sunkovito dihati. V tem čakanju
se je utrudila. Pa ni, ni vzroka za
ta občutek, razen če te občutek
osamljenosti tako utruja; vendar
ne more trajati do konca življenja,
minil bo kakor zobobol. Kot na
zobobol bo pozabila tudi na to bo-
lečino, na ta nenadni občutek
praznine, ki traja že nekaj časa.
Zdaj je tako prepričana vase, da
bo pozabila vse, s čimer so jo pri-
zadeli. Tokrat je premagala samo
sebe in videli bodo, ko bo spet na
svobodi, da zna živeti tudi s tego-
bami. Povsod je videla samo beli-
no, nič senc.
Nikoli se ne pusti pohoditi, sije
govorila, in če me bodo vsi pustili
na cedilu, bom imela svoje delo.
To je tisto delo, ki ga čutim v
kosteh, tisto,,ki ga znam opravlja-
ti še vedno. Še bom doživela sre-
čo, ravno tako, kakor bom še gri-
zla obup.
Le kdo bo prišel danes po njo?
Da jo bodo videli, kako trmasto
dviguje glavo? Za začetek, pote
bo prišlo še vse ostalo.
Obljubil si, atek,
obljubil...
Vsako jutro, tudi če je vreme
tako, da bi nebesa klatil, se napoti
do najbližje gostilne. Dolga je nje-
gova pot, čeprav je v resnici krat-
ka. Z berglami pod pazduho in z
nogo v mavcu, počasi korak za
korakom meri stopinje, ki jim ni
konca. Mora, mora. Nuja po ru-
meni tekočini, ki se iskrivo sveti v
kozarcu je tolikšna, da mu ne
zmanjka moči do cilja.
Ko zvrne še drugi kozarček, je
moči še več. Ej, kako bo lepo. ko
bo izginila stvarnost vsakdana!
Jutri? Kaj bi mishl na jutri,
otipljiv je dandanašnji trenutek.
Tako pozabi, pozabi . . .
Še poleti je prisegal v bolnišni-
ci, kjer je preživel tri mesece in se
zdravil proti zlu, da bo začel novo
življenje. Starega se je otepal, ni
hotel misliti nanj, ker je v njem
izgubil ženo, poklic, otroka.
Lepotička, pri šestnajstih, je
obiskovala očeta. Ni je bilo sram,
včasih je pripeljala še sestrico.
Čebljanje v troje je bil zgovoren
dokaz, da so se »našh«. Velike oč-
ke dekleta so govorile - oče je
rešen, doma bo spet lepo.
S trdnimi sklepi, osveščen, da
ne bo nikoli več segel po kačji
slini, je prišel domov. Čakala ga je
soba, to pa je bilo tudi vse. Sreče-
val je ženo, le srečeval. V njenih
očeh je tlelo usmiljenje, drugega
nič.
To spoznanje gaje vleklo nazaj,
na stare sledi, ki so vodile v temo,
kjer ni prostora za spomine, za
streznitev.
Ko je proti večeru kolovratil do-
mov, gaje povozil avto. Ne hudo,
le toliko, da je obležal v mavcu.
Tudi to oviro bo premagal, mora,
prinesla mu bo olajšanje.
Zjutraj se oboroži z berglami in
krene. Vračanje proti večeru je
veliko težje. Včasih mu pomaga
hčerka. Z eno roko pelje svoje ko-
lo, z drugo roko pobira očetove
bergle. On stoji nemočen, zameg-
ljeni pogled ne razvozlja besed, ki
prihajajo iz dekletovih ust:
»Obljubil si, atek, obljubil,...,«
14. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 1985
Risarji!
v uredništvo pošiljate veliko lepih, lepših in najlep-
ših risbic. Z veseljem bi jih objavila, pa imajo povečini
eno veliko napako: niso enobarvne. Ker veste, da je
naš časopis zgolj črnobel, je metoda tiskanja takšna, da
risbic, narisanih z vodenkami ali voščenkami ali s
tempera barvicami, ne moremo objaviti. Zato vas,
dragi risarji, prosim, naj bodo vaše risbice enobarvne.
Najbolje je, če jih narišete s temnim flumastrom.
Upam, da bomo še naprej dobro sodelovali.
vaša Nadja
Učitelji in učenci
Na naši šoli je veliko osebic
vrednih opisovanja. Od učiteljev,
ki imajo svoje navade, do učen-
cev, med katerimi si niti dva ni-
sta podobna, ne po značaju, kaj
šele po zunanjosti.
Vsekakor pa je najbolj omem-
be vreden moj sošolec Zoran. Iz-
brala sem ga zato, ker se mi zdi
dolgočasno pisati o gospodičnah,
ki se trudijo na vse pretege, da bi
vzbudile pozornost pri fantih pa
tudi pri učiteljih.
Zoran pa je živa knjiga. Včasih
resen, drugič tak, da bi mu najra-
je dal dudo, pa mu rekel, daje za
vse skupaj še premajhen. Ko pri-
de skupaj s svojima prijateljema
Frančkom in Sabijem, nastane
pravi otroški vrtec. Vpitja, ska-
kanja, hihitanja je na pretek.
Fantje sanjarijo, kako bi prišli na
mesec, dajejo psevdonime učite-
ljem, se igrajo marsovčke pa še
in še. To je ena Zoranova plat.
Moram vam povedati, da zna biti
mnogo bolj pameten, če gre za
matematiko ali računalništvo.
Ob računalniku je že pravi moj-
ster. Odlično obvlada basic in
matematične naloge so zanj kot
malica.
Pa še nekaj je, s čimer se Zoran
rad ukvarja. To je kitara. Strune
tako lepo vibrirajo pod njegovi-
mi prsti. (Oh, kako romantično.)
Sicer pa ne vem, koliko jih je že
potrgal. Še ljubša (tako domne-
vam po njegovih izjavah) pa mu
je teorija. Vam rečem, to mu gre
od rok!
Po naravi je zelo počasen. Vle-
če se kot megla. Sicer je vesten
učenec. (Če ga bom preveč hvali-
la, se bo polenil). vendar so nje-
govi zvezki včasih tako počečka-
ni, da sem neki zapisek zamenja-
la za zemljevid Slovenije. Piše
kot kura.
To je nekaj besed o našem Zo-
kiju. Upam, da mi ne bo zameril.
PETRA GALIČ, 8. c
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Izlet na Kum
Planinska sekcija osnovne šole
Pranja Vrunča je pod vodstvom
priazdevnega mentorja, tovariša
Tomažiča, organizirala izlet na
Kum - Zasavski Triglav.
Planinci naše šole smo se zju-
traj zbrali na železniški postaji,
kjer smo se pridružili planincem
osnovne šole Polule in planin-
cem Prve osnovne šole. Z vla-
kom smo se odpeljali do Hrastni-
ka, od koder nas je na Kum vodi-
la dobro markirana pot. Po eno-
urnem vzpenjanju smo si privoš-
čili kratek počitek, da smo se od-
žejali, najmlajši med nami pa so
že načeli zalogo sendvičev.
Nadaljevali smo pot in občudo-
vali jesenske barve gozda, pod
nogami pa nam je šumelo suho
listje. Malo pred enajsto uro smo
le dosegli vrh, kjer smo imeli ves
trud bogato poplačan z lepim
razgledom na zasavsko hribovje,
vse tja do Kamniških Alp. Kljub
lepemu vremenu je pihal hladen
veter, zato smo se umaknili na
malico v kočo. Med nami je bilo
nekaj planincev, ki so bili prvič
na tisočaku, zato smo jih krstili
po starem planinskem običaju.
To je izzvalo veliko smeha in kar
neradi smo se poslovili od koče
ter jo mahnili nazaj v dolino, pro-
ti Trbovljam. Med potjo smo se
še ustavili in pogreli ob topli
krušni peči v smučarski koči Dol
pod Kumom in se nato iz Trbo-
velj spet z vlakom vrnili v Celje.
Tako lepih izletov si še želimo.
Planinci:
IGOR, HEDVIKA,
MLADEN,PETER
OŠ Franja Vrunča
HUDINJA-CELJE
Svet moje mlaitosti
Lep je svet moje mladosti. Je
moj dom, šola in igra.
Partizani so nam priborili svo-
bodo. Mnogi so žrtvovali življe-
nja, da mi živimo v miru. Moja
mladost je v kotu sobe, kjer se
igram s sestrico. Je doma pri ati-
ju. pri mamici in nani, kadar se
smukam po kuhinji, pri mojih
prijateljicah, pri knjigah, na ce-
sti, v avtobusu, vlaku, školskih
izletih, na morju ...
V svet moje mladosti pa mi
vdre tudi misel na vse lačne otro-
ke in vse, ki ne živijo v miru.
Vse to in še marsikaj je svet
moje mladosti.
LARA LIPOVEC, 4.c
OŠ I. celjske čete
CELJE
Mrtve reke
Včasih so po naši prijazni deže-
li žuboreli potoki, voda je bila
polna rib - življenja. Mladi rod se
je poleti hladil v bistrih vodah in
se učil plavanja. Na morju so od-
hajali le najbogatejši. A zdaj so
reke puste, brez življenja -
mrtve.
Oddaje na televiziji nas opomi-
njajo na umazanost travnikov in
gozdov. Sodobni človek pa še na-
prej onesnažuje, odlaga odpadke
in smeti ob potoke, reke, v goz-
dove.
V mojem kraju je javno odlaga-
lišče. V njegovi okolici so kupi
industrijskih odpadkov, smrad
se širi daleč naokrog. Tudi spre-
hod po gozdu in več zanimiv. Za
vsakim grmom namreč tiči polno
raznih pločevink.
Pred kratkim sem gledala na
televiziji oddajo o vse bolj uma-
zani Sori. Bila je majhna, a zelo
čista reka. Sedaj je mrtva. Vanjo
priteka umazana voda iz rudnika
in iz bližnjih tovarn. Tovarne ob-
ljubljajo čistilne naprave, a iz te-
ga ni nič, ker so predrage. Če pa
jih že nabavijo, jih je treba pogo-
sto popravljati.
Oddaja o mrtvi Sori se mi je
zdela zelo poučna, a tega bi se
morali veliko prej zavedati.
SABINA RAKUŠA, 6. b
COŠ ŠTORE
strah je votel
Bila sem na počitnicah pri se-
strični. Ves dan sva se odpravlja-
li na pokopališče, proti večeru,
ko ni bilo več vroče, sva odšli.
Med potjo sva se pogovarjali:
»Hitro morava iti nazaj, ker bo
kmalu noč. »Jaz se za to sestriči-
no govoričenje nisem zmenila.
Ko sva se vračali, je bila že sko-
raj noč.
»Sabina,« je dejala sestrična,
»kaj te ni nič strah?«
»Česa pa naj me bo strah, saj
strah je votel!«
Ko sva šli mimo gozda, je nena-
doma počilo. Zakričala sem:
»Joj, kaj pa je zdaj to?«
Tedaj sva zaslišali glas: »Au,
joj, pomagajta mi!«
Najprej sva se obe ustrašili, po-
tem pa sva spoznali obraz najine-
ga bratranca. Hotel je skočiti z
drevesa in naju prestrašiti, a mu
je počila veja in skupaj z njo je
padel na tla in si zlomil nogo.
Pozneje, ko sva bili s sestrično
pri njemu v bolnišnici, je sestrič-
na dejala: »Tako torej, ti si tisti
votel strah?«
Vsi smo se smejali, tudi bratra-
nec, čeprav ga je bolela noga.
SABINA DEČMAN, 7. r.
OŠ Frankolovo
Kdo varčuje
Ali ste se že vprašali kaj Ir za-
kaj varčujemo! Kako varčujemo?
Varčujemo z denarjem, elektri-
ko, vodo, obleko, hrano, zdrav-
jem, s šolskimi potrebščinami in
okoljem.
Z denarjem varčujemo tako, da
ga damo vsak teden v hranilnik
in ga ne zapravljamo brez potre-
be. Z elektriko varčujemo tako,
da ugašamo luči, in da ne ogreva-
mo preveč stanovanja z elektri-
ko. Z vodo varčujemo, če zapira-
mo pipe, in če je pipa pokvarje-
na, hitro pokličemo tistega, ki jo
zna popraviti. ^ obleko varčuje-
mo tako, da je, ko pridemo do-
mov, ne mečemo po tleh, da jo
čistimo in se preoblečemo, ko
pridemo domov. Dajo ne trgamo
in ne umažemo.
S hrano varčujemo tako, da po-
jemo vse in ne mečemo stran. Z
zdravjem varčujemo tako, da je-
mo sadje, da telovadimo in diha-
mo čisti zrak. S šolskimi potrebš-
činami varčujemo, če jih ne uni-
čujemo, čuvamo knjige in iz
zvezkov ne trgamo listov.
Tudi naše okolje, v katerem ži-
vimo čuvamo, ga čistimo, odpad-
ke pa odlagamo na smetišče.
Z vsemi temi stvarmi varčuje-
mo zato, da bomo zdravi, zado-
voljni in srečni. Če bomo ravnali
tako, bo pregovor: KDOR VAR-
ČUJE, SI SREČO KUJE, res
držal.
NATALIJA KRAMPERŠEK, 3. r
OŠ KOMPOLE
Smeh v klopeh
Zunaj je bilo kar precej stopinj
pod ničlo, ko sem pritekla oto-
vorjena s težko torbo v šolo. V
garderobi sem se preobula in že
hotela oditi, ko je prišel sošolec
Bogdan.
Rekel je: »Te kaj zebe?«
»Seveda,« sem odgovorila za-
čudeno, saj je bilo zunaj zelo mr-
zlo. Bogdan pa mi je rekel: »Tako
mi je vroče, da se kar znojim!«
Nasmejala sem se in odhitela v
razred in povedala sošolcem, kaj
je rekel Bogdan. Sprožil se je val
smeha in tovarišica nas je kar
precej časa mirila. Še sedaj se
kdo spomni in Bogdana vpraša,
ali mu je kaj vroče. On pa odgo-
varja: »Kai res ničesar ne morete
pozabiti?«
BERNARDKA MESTINŠEK,
COŠ Fran Roš
CELJE
Kdo je še tako
srečen?
Kača ima svoj dom v luknji,
zajec v grmu, šoja na drevesu,
lastovica v hlevu, sonček na ne-
bu, jaz pa v hiši.
Pa so vsi ljudje tako srečni kot
te živali in jaz?
Ne. Videla sem na televiziji, da
ljudje preganjajo ljudi, nekateri
■so lačni, drugi žejni, nekateri
brez strehe nad glavo. V moji do-
movini že 40 let sije svoboda in
mir. Nikoli nas nihfte ne prega-
nja. Zahvalimo se lahko borcem
in partizanskim ženam. Hvalež-
nost izkazujemo tako, da jih obi-
skujemo, da jim čestitamo, mr-
tvim prižigamo svečke in jim no-
simo šopke na grobove. Domovi-
no ljubimo in jo bomo branili.
PETRA KOLAR, 2. r
OŠ STRANICE
Aticina zanica
SIVNEPRG to ni bav-bav
pa čeprav se čudno sliši
Kaj je to, izvedel boš,
če postaviš črke prav.
Iz čudnega imena moraš dobiti geslo današnje Atkine
zanke. Če boš dopisnico z odgovorom poslal na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE, do torka. 26.
novembra, boš sodeloval tudi v žrebanju za nagrado
AERO.
V prejšnji številki si moral spreminjati besede. Če si
nalogo pravilno rešil, si dobil rešitev: KAMERA. Nagrado
pa tokrat dobi: Alenka Ciglar. 63305 Vransko.
21. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• V ponedeljek so milič-
niki pridržali do iztreznitve
Vita G. iz Ribarjeve ulice v
Celju, ker je razgrajal v In-
gradovi menzi. Vito se tudi
v prostorih za treznenje ni
[jiogcl pomiriti in je še dol--
go v noč razbijal po vratih,
zato se je zjutraj prebudil
precej utrujen.
• Albina V. je parkirala
osebni avto pred dvorano
Golovec, ko pa se je zvečer
hotela odpeljati, je opazila,
da so iz avtomobila izginila
oblačila. K sreči se je tatu
tako mudilo, da ni opazil
denarnice, ki je bila poleg.
Albina pa je imela tudi sre-
čo, ker so miličniki zelo hi-
tro odkrili novega »lastni-
ka« njene puhovke in dru-
gih oblačil; Marjanu G. iz
Delavske ulice v Celju je
bilo toplo samo nekaj dni,
verjetno pa mu bo še bolj
vroče pred sodniki.
• V nedeljo ob 2. uri zju-
traj se Budimir M. iz Nikši-
ča ni znal več sporazumeti
z vodjem strežbe v hotelu
Evropa, zato ga je napadel.
Bilo bi zanimivo zvedeti,
kako se bo Budimir spora-
zumeval s sodnikom za
prekrške.
• V soboto gutraj so mi-
ličniki pridržali do iztrezni-
tve Radoslava Z. in Maksi-
miljana R. oba iz Iršičeve
ulice, ker sta napadla in
pretepla Bogdana K. Rado-
slav Z. je bil bolj grob, zato
bo moral pred sodnike,
Maksimiljanu pa bo kazen
izrekel sodnik za prekrške.
• V petek je prenočil v
prostorih za treznenje Pe-
ter D. iz Pohorske ulice v
Celju, ker je razgrajal v Ko-
lodvorski restavraciji. Pe-
ter je ta večer krepko preti-
raval pri pitju, že naslednji
dan pa m.u je bilo žal, da se
je obnašal tako nesramno.
• Prejšnji torek pa sta
prenočila na postaji milice
Velimir M. in Besim R., ki
sta se prepirala in vpila na
avtobusni postaji ter na-
padla taksista.
S. Š.
Pojasnilo
v uredništvu se je oglasil
Kemal Z. iz Pucove, ki je bil
»gost« v rubriki »Nočne cvet-
ke« v prejšnji številki našega
časopisa. Kemal je pojasnil, da
si je gume z avtomobila, ki je
sicer last SO Celje, le sposodil,
daje lahko svoj avtomobil od-
peljal na tehnični pregled. Gu-
itie naj bi si sposodil s poprejš-
njim dogovorom z voznikom
lega fička oziroma z njegovim
sinom, sposodil pa si jih je, ker
platišča, ki jih ima na svojem
Wilu, ne ustrezajo tehničnim
predpisom.
Trčenle vlaka in tovornjaka
Na križišču v GroHeinem za 12,5 miiijona din škode
v ponedeljek zjutraj ob
6.10. sta na železniškem
prehodu v Grobelnem trčila
motorni potniški vlak in to-
vornjak s prikolico.
Iz Šmarja proti Šentjurju
je 30-letni Martin Štancer iz
Okroga 21 pri Šentjurju vozil
tovornjak s prikolico nalo-
žen s 25 tonami koruze. Pred
prehodom ceste čez železni-
ške tire je Štancer nekoliko
zavrl, potem pa zapeljal na-
prej, na tirih pa se je vozilo
ustavilo; voznik je kasneje
zatrjeval komisiji, ki je razi-
skovala vzroke nesreče, da
so zablokirala kolesa na pri-
kolici.
Ker so se takrat začele
spuščati zapornice, je Štan-
cer pohitel proti železniški
postaji Grobelno, da bi mo-
goče še pravočasno ustavili
vlak, ki je prihajal iz mari-
borske smeri.
Vendar pa je že bilo pre-
pozno. K sreči je strojevodja
motornega potniškega vla-
ka, 33-letni Bojan Bedžuh iz
Ptuja opazil tovornjak na ti-
rih, zato je takoj močno za-
vrl, potem pa sta se s pomoč-
nikom umaknila v potniški
del vlaka in potnike opozori-
la na nevarnost. Verjetno
prav zaradi tega opozorila v
silovitem trčenju ni bil ra-
njen nihče od potnikov.
V nesreči je nastalo za pri-
bližno 10 milijonov dinarjev
škode na motornem vlaku,
za 2,5 milijonov dinarjev pa
na tovornjaku, kije popolno-
ma uničen, razsul pa se je
tudi tovor. Zaradi trčenja so
bili nekaj več kot eno uro
zaprti železniški tiri, regi-
onalna cesta pa 90 minut, še
do 13. ure pa je bil promet
oviran.
S Š
Foto: EDI MASNEC

V soboto 9. novembra ne-
kaj po 23. uri so miličniki v
stanovanju na Bračičevi ce-
sti 3 v Titovem Velenju na-
šli huje ranjeno 44-letno
Marijo Ajdnik. Prepeljali so
jo v celjsko bolnišnico, kjer
je zaradi hudih ran umrla
devet dni kasneje. Umora je
osumljen njen mož, 50-letni
Jože Ajdnik.
Ajdnikova naj bi se že prej
večkrat prepirala, usodnega
večera pa naj bi Jože pogra-
bil kladivo in ženo, kije leža-
la v postelji, večkrat udaril.
Potem je telefoniral nekemu
sorodniku in ga prosil, da
pride v njegovo stanovanje,
ker naj bi bila njegova žena
hudo bolna. Ko so sorodniki
prišli, je bila Marija Ajdnik
vsa v krvi, Jože Ajdnik pa je
pobegnil. Osumljenec se je
potem 14. novembra sam
prijavil na Postaji milice,
preiskovalni sodnik pa je
zanj odredil pripor.
S. Š.
PROMETNE
NESREČE
Umrl šest dni po
nesreči
v celjski bolnišnici je šest
dni po prometni nesreči, ki se
je pripetila na Kersnikovi ulici
v Celju, umrl 60-letni JOŽE
DANJKO iz Celja. Danjka je
zbil voznik osebnega a\'lomo-
bila, ko je prečkal cestišče iz-
ven prehoda za pešce.
otrok neprevidno čez
cesto
Voznik osebnega avtomobi-
la LADISLAV KOVAČ iz Stra-
nic je v Arclinu dohitel dva
dečka, ki sta hodila po desni
strani proti Vojniku. Ko je bil
vzporedno z njima, pa je 11-
letni MATJAŽ L. iz Žalca ne-
nadoma stekel čez cesto. Ko-
vač je zaviral in zavil v levo,
kljub temu pa s sprednjim de-
lom zbil dečka, ki so ga hudo
ranjenega prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Prehitro po
zasneženi cesti
Iz Celja proti Šentjurju je vo-
zil z osebnim avtomobilom
ANTON GRAJŽL, 43, iz Šent-
jurja. V Vrbnem ga je zaradi
neprimerne hitrosti na zasne-
ženem cestišču zaneslo v levo.
Nasproti je pripeljal s tovor-
njakom RAFAEL DECIVL\N,
52, iz Cerovca, ki je sicer zavi-
ral, pa vendar trčil v osebni av-
to. Voznik Grajžl in sopotnica
sta bila huje ranjena, škodo na
vozilih so ocenili na 960.000 di-
narjev.
Padel z brvi
v približno pol metra globoki vodi v potoku v Tiro-
seku pri Gornjem Gradu je prejšnji teden utonil 74-
letni Tomaž Černevšek iz Miklavža. Zvečer se je vračal
od sosede, ko pa je šel po leseno brv brez ograje, je iz
neznanega razloga omahnil v potok. Soseda je prihi-
tela na pomoč, vendar ga sama ni mogla rešiti. Ko so
prišli še ostali vaščani, je bilo že prepozno.
16. STRAN - NdVI TEDNIK
21. NOVEMBER
^»)QA JE OKROGIA
Republiška liga: oba ligaša s celjskega območja sta na
svojih igriščih izgubila dragoceni točki. Kladivar, ki sc še
vedno drži repa lestvice, je doma po zadnjih solidnih igrah
(zmaga nad Olimpijo in remi v gosteh z velenjskim Rudar-
jem) napovedoval boljše trenutke v boju za obstanek med
najboljšimi. Razočaral pa je prav z ntOslabšim Aluminijem
iz Kidričevega, ko je igral samo 2:2 na Skalni kleti. Bevc je
bil dvakrat strelec za Kladivar, ki je s šestimi točkami na
predzadnjem mestu. Velenjski Rudar seje doma pomeril s
trboveljskim soimenjakom in igral 3:3. Jalušič je bil uspe-
šen dvakrat, bivši Celjan Marinčck pa enkrat. Zanimivo je,
da so domačini vse do 69. minute vodih 3:1, vendar jim
tako ugodnega rezultata ni uspelo zdržati do konca.
Velenjski Rudar je četrti s točko zaostanka z drugim,
Kladivar pa predzadfiji z velikim zaostankom za tistimi
ekipami, ki so sredi lestvice. V nedeljo, 24. novembra bodo
v republiški ligi odigrali predzadnje jesensko kolo. Kladi-
var mora na težko pot k drugouvrščenemu trboveljskemu
Rudarju, Velenjčani pa k novincu v Domžale, ki so šeste.
Medobčinska nogometna zveza Celje čjani 11. kolo
(zadnje jeseni): Kovinar - Papirničar 2:1, Žalec - OrUca
7:0, Gomilsko - Opekar 1:5, Rudar (Senovo) - Odred 1:2,
Olimp - Ponikva 4:1 in Vransko ^ Šmarje 2:8. Jesenski
prvak je tako postal Kovinar Štore pred Žalcem, Opeka-
jem, Papirničarjem Radeče itd.
Vzhodna republiška liga: jesenski prvak je postal
Elkroj iz Mozirja, kije v zadnjem kolu na domačem igrišču
odpravil Pekre 3:1. Dva gola je dal Hren, enega pa Kopu-
šar. Elkroj je dosegel osem zmag, en neodločen rezultat in
dva poraza ob odlični razliki v golih 37:15 ter tako zbral 17
točk in napovedal resen pohod proti končni osvojitvi
naslova in uvrstitvi v slovensko ligo. Zmagala je tudi>
Dravinja v Ptuj^u proti Dravi 0:3, strelca pa sta bila Gruden
2 in Bernik 1. Ce ne bi Dravinja igrala tako spremenljivo,
bi bila verjetno na vrhu lestvice, saj zaostaja za Elkrojem
samo dve točki in je na tretjem mestu. Ima tekmo manj,
vendar tudi v primeru zmage Elkroja ne bi prehitela zaradi
slabše razlike v golih. Ob koncu prvenstva se je razigral
tudi lanski slovenski ligaš Šmartno saj je zmagal v Dravo-
gradu nad Ojstrico gladko 0:3, strelca pa sta bila Kodre 2 in
Korber. Šmartno je četrto, za Elkrojem zaostaja tri in za
Dravinjo dve točki. j
LJUBITELJI SMUČANJA!
Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost
nakupa sezonskih smučarskih kart za smučanje na Rogli
za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500 dinar-
jev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v treh
obrokih do 10. decembra 1985.
Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985.
Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR!
Mladi Mitja Robida (3) je vse boljši v ekipi rokometašev Aera,
ki nastopajo v II. zvezni ligi. Na srečanju s Partizanom se mu
je priključil še drugi mladinec Tetty Banfro, katerega strel na
vrata gostujočega vratarja so komaj ukrotili soigralci.
Foto: TONE TAVČAR,
Pomembna
zmaga nad
Partizanom
v nadaljevanju II. zvezne
rokometne lige je Aero doma
dosegel pomembno zmago, ko
je premagal večno neugodne-
ga Partizana iz Bjelovarja
prepričljivo 31:25. Na lestvici
je Aero peti.
Drugo zmago so v II. zvezni
ligi zabeležile tudi igralke tre-
nerja Franca Ramskuglerja-
Velenjčanke, ko so doma ug-
nale ekipo Dubovca 21:19, na
lestvici pa so devete.
V republiški moški ligi sta
dve ekipi osvojih točko. Po-
membno je dosegel Šoštanj v
Kozini proti Astra Jadranu, ko
je igral 25:25 in je na lestvici
četrti. Tesno 29:28 pa je v Kr-
škem izgubila Minerva in se s
predzadnjega mesta, kjer je bi-
la samo teden dni, znova vrnila
na zadnje mesto.
TV
Atletske novice
Tudi po zaslugi celjske de-
lovne organizacije Aero so v
telovadnici atletskega društva
Kladivar izboljšali ogrevanje,
saj so napeljali toplovod. Ogre-
vanje bo tako cenejše in stal-
nejše, atleti pa bodo lahko ne-
moteno trenirali vso zimo in se
pripravljali na novo tekmoval-
no sezono.
Eden najboljših celjskih at-
letov, dolgoprogaš Stane Roz-
man je v teh dneh na turneji po
ZDA, kjer je na zadnjem tek-
movanju dosegel lep uspeh,
saj je bil med številnimi tek-
movalci na uličnem teku če-
trti.
Rok Kopitar je uspešno pre-
stal operacijo obeh tetiv v Hel-
sinkih na Finskem. Pri opera-
ciji je asistiral tudi celjski
zdravnik Vengust.
26. in 27. julija ob občinskem
prazniku prihodnje leto se
obeta Celjanom nov atletski
dogodek. Na sestanku medna-
rodne atletske zveze v Oslu,
kjer je bil prisoten tudi Celjan
Peter Drofenik. je bilo spreje-
to, da bo takrat v Celju meddr-
žavni dvoboj A moških in žen-
skih reprezentanc Jugoslavije
in Francije, obstoja pa tudi
možnost, da se jima priključi
še A reprezentanca ZR Nemči-
je. Tokrat gre resnično za naj-
boljše atlete.
Pri AD Kladivar imajo veli-
ko mladih atletov iz drugih
krajev celjske regije, ki se vozi-
jo v šolo v Celje ter tu tudi
trenirajo. Da bi jim izboljšali
pogoje za vadbo, želi AD Kla-
divar zagotoviti bivanje v Ce-
lju, zato vabi vse ljubitelje
športa, ki imajo možnost, da
tem mladim atletom odstopijo
sobo. Informacije sprejemajo
pri Kladivarju po telefonu 32-
151 ali 32-200 pa tudi pisno na
p.p. Celje za AD Kladivar.
V Celju se je mudila delega-
cija atletske zveze Jugoslavije,
ki seje s predstavniki atletskih
klubov Kladivar, TAM Mari-
bor, Velenje iz T. Velenja in
Ptuja pogovarjala o nadalj-
njem sodelovanju z atletsko
zvezo, problemih, ki jih je tre-
ba odpraviti in podobnem. V
Celju so pogovor ocenili za do-
ber, zdaj pa pripravljajo oceno
lanske sezone, kjer so z ekipni-
mi uvrstitvami zadovoljni, ne
pa tudi s posamezniki, kjer že
vrsto let nekih posebnih vr-
hunskih dosežkov ni.
TV
Pod koši
Moška republiška liga: v 6 j,
lu Libeli ni u.spelo pre.senetitij,
stojnskega Nanosa. Izgubili,
bitko pod košema in tako
tekmo v kateri .so v prvem poi^
su že vodili (32 : 28), v druj^eiT),
zaostajali že kar 22 točk, g'
koncu razliko le zmanjšali na-
me sedem točk (90 : 83). Tek^
je bila v.seskozi kvalitetna in,
namična, ko pa je bila izenače;
sta tehtnico v korist dorria^i
prevesila sodnika Burja in Loj
Pri Libeli sta ponovno najbo?
zaigrala Pipan (30) in Gole (2
razočarali pa so centri, ki so d
.segli le 10 točk. Omeniti velja
mladega Govca, kije končno j
gral pogumneje in odločneje)
dosegel 15 točk.
Libela ima po šestih kolih i
poraza in je na 4. mestu. V 7. ko
igra v soboto 23. novembra obi
uri doma s konjiškim Cometoi
Republiška ženska liga: j^,
ka je v 4. kolu gostovala v Žiri
in visoko izgubila proti domaj
mu Kladivarju 111 : 65. Metka
še brez zmage, v prihodnjem i
lu pa igra doma z Mariborom,
je na 6, mestu.
II. zvezna ženska liga: V 5. k
lu je Kors Rogaška gostovak
Zadru in izgubila z rezultatij
68 : 59. Na lestvici je Kors 4., v
kolu pa igra doma piroti vodej
mu Marles Braniku iz Mariboi
Košarkarji Kovinarja Štore
v 6. kolu v 2. skupini vzhoč
republiške lige gostovali v Ruš
in premagali domačine 101;
Največ košev so_ dali Benčan
Ramskugler in Šlatau po 19 it
Košarkarji Polzele pa so v;
ligi doma premagali Ko
92 : 82, najboljši strelci pa so t
Grobelnik 15, S. Turnšek 19
Poiauder 30, pri gostih pa Ča
19. V 7. kolu v soboto, 23. nove
bra bo ob 18. uri eden izmed d
bijev v Šentjurju med domač
in Polzelo.
V 5. kolu republiške lige zal
dete je Polzela doma premag
Zagorje 70 : 63, strelci Skrabe
Mlakar 20, Novak 12 itd. V 6.1
lu v nedeljo, 24. novembra bo
10. uri derbi na Polzeli med(
mačini in Elektro iz Šoštanja.
DEAN ŠUSTER-'
Tečaj za
košarkarske sodnih
Vse, ki bi radi postali košarki
ski sodniki bo verjetno zanim
poziv Zveze telesno kulturnih!
ganizacij Celje, ki razpisuje td
za košarkarske sodnike. Tečaji
brezplačen, pričel pa se bo vi
rek, 3. decembra ob 16. uri v tei
vadnici Tehniške šole. Prijavi
se lahko na Zvezi telesno kult
nih organizacij Celje ali na U
fon številka 23-278. Rok prija
je do četrtka 28. novembra, v p
javi pa morate navesti ime in p
imek, letnico rojstva in nasli
Pogoj za prijavo je starost H
manj 16. let.
GORAN OBRl
NA KRftIKO
Šport v Vrbju
Krajevna skupnost Vrbje vsa-
ko leto ob svojem prazniku po-
leg ostalih prireditev pripravi
tudi več športnih. Letos je v šti-
rih panogah nastopilo več kot
200 športnikov domačega kraja
in gostje. V malem nogometu so
zmagali pionirji Vrbja, ki so v fi-
nalu premagali Griže 3:1. Tretja
je bila ekipa Boruta iz Gotovelj
po zmagi nad drugo ekipo Vrbja
4:2. Med člani v malem nogome-
tu je slavila ekipa domačega Lo-
tusa, ki je v finalu premagala
Ložnico 5:0. V streljanju z zračno
puško je,tako kot lani zmagal
Zvonko Škoberne pred Matijo
Bobovnikom in Tonetom Hlupi-
čem, nastopilo pa je kar 40 strel-
cev. V namiznem tenisu je bila
najboljša rekreacijska skupina iz
Žalca v postavi Ivan Podpečan in
Adi Arzenšek pred Juteksom Ža-
lec in Partizanom Vrbje. Na hi-
tropoteznem šahovskem turnirju
je nastopilo 24 tekmovalcev.
Zmagal je Franc Brinovec pred
Mitjo Uriskom (oba ŠK Žalec),
Jožetpm Peternelom in Marti-
nom Štormanom (oba ŠK Savinj-
čan Šempeter) itd. V imenu Par-
tizana Vrbje je predsednik Mitja
Bobovnik najboljšim podelil za-
služena priznanja.
JOŽE GROBELNIK
Tri zmage za
karatelste Žalca
v Celju je bilo tekmovanje v
karateju. kjer je nastopilo 50
borcev iz Celja, Žalca, Maribora,
Laškega, Slovenskih Konjic,
Opiotnice in Ljutomera. Največ
uspeha so imeli predstavniki
Partizana Žalec (karate sekcija),
ki so dosegli tri prva mesta: v
karate katah za člane je zmagal
Branko Cimperman, v karate
borbah v zeleno-modri kategoriji
Ferdinand Šorli in v karate bor-
bah v rjavo-mojstrski kategoriji
Mirko Hudovernik, vsi Žalec.
Mlad! judoisti v
Celju
v telovadnici COŠ Fran Roš v
Celju so pripravili turnir v Ju-
du, kjer so se pomerili pionirji
in mladinci klubov Impol, Oli-
mija, Tacen, Titovo Velenje in
dve ekipi domačega Iva Reya.
Ekipno so pri pionirjih zmagali
predstavniki Im.pola pred Olim-
pijo in Ivo Reya I, med mladinci
pa prav tako Impol pred Ivo Re-
ya I in Tacnom. Med pionirji so
za najboljšega posameznika pro-
glasili domačina Kačičnika.
Drugo kolo
sindikalnega hokeja
v II. kolu drugega dela sindi-
kalne hokejske lige na ledu je
ekipa Grofije izgubila z Zlatar-
no 1:5, Opekarna pa premagala
Železarno 4:3. Vodi Kovinotehna
12 pred Zlatarno 10, Grofijo in
Opekarno po 6 ter Železarno, ki
je še vedno brez točk. 3. kolo bo
na sporedu v nedeljo, 24. novem-
bra na drsališču v Mestnem par-
ku, kjer se bosta ob 16.30 srečali
ekipi Grofije in Železarne ter uro
kasneje še Zlatarna in Kovino-
tehna.
Na keglaških stezah
v Doboju je bilo državno pr-
venstvo za mladinke, kjer je Ce-
Ijanlca Mira Grobelnik z enakim
številom kegljev kot zmagovalka
857 (vendar slabša igra na čišče-
nje) osvojila drugo mesto, med-
tem ko je bila druga Celjanka Zu-
pančeva solidna šesta (813).
V Ljubljanije bilo državno pr-
venstvo za mladince, kjer je
predstavnik KK Celje Mcsarec
osvojil osmo mesto.
Ob 40 letnici KK Gradiš so le
ti pripravili močen in kvaliteten
ekipni turnir, kjer so zmagali
slavljenci pred Medveščakom iz
Zagreba, Brodospasom iz Splita
in KK Celje v postavi Gmajner,
Urh. Čagalj, Šrot, Vanovšek in
Nareks.
Končno je člansko ekipno pr-
venstvo območne kegljaške
skupnosti Celje za sezono 1985.
Vrstni red: Partizan Šentjur (uvr-
stil seje v kvalifikacije za vstop v
II. republiško ligo vzhod), sledijo
Ingrad Celje, Partizan Šoštanj,
EMO Celje, Kovinar Štore, Kovi-
notehna Celje, Papirničar Rade-
če, ZKZ Mozirje, Obrtnik Celje,
Dobrna, TIM Laško in Resevna
(zadnji dve ekipi sta izpadli v II.
ligo). Tudi v II. ligi je nastopilo 12
ekip. zmagal pa je Konus Sloven-
ske Konjice pred Obnovo Celje
(obe ekipi sta se uvrstili v prvo
ligo), sledijo pa Avto Celje, Roga-
ška Slatina, Cinkarna, Izletnik,
Savinja, Klima (vsi Celje), Žele-
zarna Štore, Žična, Emajlirec in
Kamnosek OC (vsi Celje).
MARTIN OJSTERSEK - TV
Sedmi po prvem
delu prvenstva
Ne glede na rezultat, ki so ga
dosegli celjski hokejisti v tekmi
z Vojvodino v Novem Sadu (sre-
čanje je bilo v sredo zvečer), so
po prvem delu med desetimi
ekipami osvojili sedmo mesto
in se bodo od 15. decembra dalje
kot tretji v tolažilni skupini bo-
rili za končno uvrstitev. Startali
bodo s štirimi točkami iz pred-
tekmovanja ter bodo tako imeli
manjšo prednost pred ostalimi,
kot so Vojvodina, Medveščak in
Avtoprevoz. V zadnjem srečanju
v prvem delu so se doma dobro
upirali Kompas Ohmpiji, saj so
izgubili le 4:7.
Med 42 šahisti
zmagal Franc Pešec
Na turnirju v počastitev 40-
letnice osvoboditve in bližnjega
Dneva republike je v Celju na-
stopilo 42 šahistov, zmagal pa je
Franc Pešec pred Božom Stuc-
lom (oba ŠK Celje), Tonetom
Skokom (ŠK Savinjčan Šempe-
ter), Tinetom Prislanom (SK
T. Velenje), Janom Brvarjem
(ŠK Celje) itd.
PTT prvi v tretji ligi
v 3. sindikalni šahovski ligi
so zmagali predstavniki PTT
pred ekipo upokojencev, Plinar-
no in Novim tednikom - Radi-
om Celje. Tik pred koncem vodi-
jo v 1. ligi šahisti Ingrada pred
Libelo in EMO, v 2. pa Železarna
pred Zlatarno in sodiščem.
Šah v krajevnih
Skupnostih
Na turnirju šahovskih ekip
krajevnih skupnosti občine Ce-
lje je nastopilo osem ekip, zma-
gala pa je KS Savinja pred KS
Center, KS S. Šlander itd.
Rokometni veterani
znova v Celju
že več let zapored Trim team
fz Celja pred Dnevom republike
pripravi nadvse zanimiv turnir,
kjer se v posameznih ekipah
.srečajo nekdanji odlični sloven-
ski rokometni igralci in člani
državnih reprezentanc. Pri tem
ne gre samo za srečanje na igriš-
ču, pač pa tudi srečanje starih
prijateljev, ki so se pred leti na
podoben način vsak teden in tu-
di med njim borili za točke svoje-
ga kluba v različnih konkuren-
cah in kvalitetnih ligah. Letos bo
tekmovanje v šestih skupinah.
Skupine A, C in E bodo igrale v
hali Golovec, B, D in F pa v teh-
nični šoli. Tekmovanje se bo za-
čelo ob 8. uri zjutraj v soboto, 23.
novembra. To bo že IX. turnir
rokometnih veteranov!
V hali Golovec bodo nastopili:
skupina A Branik, Bakovci, Sev-
nica, C Trim Team Celje, Gornja
Radgona, Drava in E Krmelj,
Slovan, Impol Siov. Bistrica ter v
Tehnični šoli skupina B Peko Tr-
žič, Minerva Griže, Radeče, D In-
les Ribnica, Šoštanj, Izola in F
Polet Murska Sobota, Zagorje in
Nova Gorica. Finalni boji bodo v
hali Golovec od 15.40 do 17.00.
Zmaga Mojce
Anderle
v bazenu Golovca je PK Kli-
ma Neptun pripravil prvo med-
narodno tekmovanje kot uvod v
zimsko sezono 85/86. Nastopilo
je okoli 170 tekmovalcev iz jugo-
slovanskih in nekaterih tujih
klubov, katerih gostje so bili lani
in letos mladi celjski plavalci.
Rezultati so za uvod bili solidni
in od naših plavalcev lahko v bo-
doče dosti pričakujemo. Ekipno
je Klima Neptun osvojil četrto
mesto. Na 100 m prsno je zmaga-
la Mojca Anderle, kjer je bila Na-
taša Lavrič druga, tri tretja mesta
pa je osvojila Tanja Drezgič in
sicer na 100 in 400 m kravi ter
200 m mešano.
Zdaj že dve šahovski igri
v zadnji radijski šahovski oddaji smo zastavili kar dve ugaii
Prvega gosta znanega teniškega igralca Nikolo Pihča je spoZ
Leopold Sidej, Jenkova 39, Titovo Velenje, drugega skrivno
nega gosta pa je izbral Nikola Pihč, odkril pa gaje Drago Polši
Cesta na Ostrožno, Celje. »Skrivnostnik« je bil splitski repor
Edo Pezzi.
V šahovski nagradni igri preko Novega tednika pa je tok
sodelovalo 66 ljubiteljev šaha, 61 odgovorov je bilo pravili
(Vasja Pire). Tri nagrajence je izžrebal Marjan Leban iz celji
Cinkarne:
1.nagrada: Norbert Drugovič, Na Otoku, Celje,
2. nagrada: Marjan Breznik, Delovska 8 a, Celje in
3. nagrada: Tadej Korošec, Vodež 8, Slovenska Bistrica. ,
21. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
V kulturnem programu so nastopili člani libojske Svobode.
2900 delavcev na žalskih
sindikalnih športnih igrah
Zaključna slovesnost je bila v LIbojah
Okrog 3000 delavcev žal-
ske občine je letos sodelo-
valo na sindikalnih šport-
nih igrah občine Žalec. Tek-
movanja so bila vzorno or-
ganizirana, kar je dokaz
več, da v delovnih sredinah
namenjajo vedno več pozor-
nosti športu in rekreaciji.
Pohvalno je tudi to, da
vedno lepše uspehe na tem
področju dosegajo tudi v sre-
dinah, kjer do nedavnega te-
mu področju niso namenjali
nikakršnega posebnega po-
mena. To še posebej velja za
majhne delovne kolektive.
Letos pa so se posebej izka-
zaU tudi v večjih organizaci-
jah združenega dela, ki prejš-
nja leta praviloma niso dose-
gale kakšnih posebnih
uspehov.
Zaključna prireditev sindi-
kalnih športnih iger je bila v
soboto zvečer v dvorani v Li-
bojah. Pokrovitelj je bila Ke-
ramična industrija Liboje, ki
letos slavi 170 letnico obsto-
ja. Libojčani so pripravili lep
kulturni program, o pomenu
sindikalnih športnih iger pa
sta govorila predstavnik po-
krovitelja Mitja Vrisek in
predsednik občinskega sve-
ta Zveze sindikatov Žalec
Branko Povše.
In kakšni so rezultati?
Med mlajšimi člani so prvo
mesto osvojili športniki Sipa
iz Šempetra, drugo tekstilne
tovarne Prebold in tretje Mi-
nerva iz Zabukovice. Med
starejšimi člani so se najbolj
izkazali športniki Juteksa,
drugo   mesto   so   osvojili
športniki Sipa in tretje šport-
niki iz Garanta. Med članica-
mi so bile najboljše športni-
ce iz tekstilne tovarne Pre-
bold, njim so sledile športni-
ce Vzgojno varstvenega za-
voda in Juteksa. Med vetera-
ni je prvo mesto pripadlo Si-
pu iz Šempetra, drugo delav-
cem, zaposlenih pri zasebnih
obrtnikih in tretje Juteksu.
Sindikalne športne igre
postajajo tudi vedno bolj
množične. V skupini do sto
zaposlenih je prvo mesto
osvojila Postaja milice Ža-
lec, drugo Zavoda za načrto-
vanje in tretje Elektropreno-
sa Podlog. V skupini do tri-
sto zaposlenih je prvo mesto
osvojila Minerva, drugo
Vzgojno varstveni zavod in
tretje Gradnja iz Latkovc va-
si pri Preboldu. V skupini do
500 zaposlenih so najboljši
rezultat osvojili športniki Ju-
teksa, njim pa so sledili
športniki Garanta in Ferrali-
ta. V skupini od 500 zaposle-
nih je prvo mesto pripadlo
Tekstilni tovarni Prebold,
drugo Sipu in tretje mesto
tovarni nogavic Polzela.
JANEZ VEDENIK
Slike: TONE TAVČAR
V Libojah so letos prvič po-
delili tudi plakete najbolj
zaslužnim, ki delajo na po-
dročju sindikalnega športa
in rekreacije. Plakete so
prejeli Adi Vidmajer, Vinko
Banovšek, Janez Pirnat,
Marjan Goršek, Drago Bo-
žič, Franc Slokan in Ciril
Naprudnik, plaketo pa so
podelili tudi Keramični in-
dustriji Liboje.
Predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Branko
Povše izroča plaketo za dolgoletno delo na področju sindi-
kalnega športa in rekreacije Adiju Vidmajerju.
^o/no Cvikl iz Sipa prejema pokal za vseekipnega zmagu-
^Hlca letošnjih sindikalnih športnih iger občine Žalec.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 198$
bodeči
ioninoiK
Izziv predsedniku
Velenjski rudarji so ob nedavnem obisku pred-j
sednika slovenskih sindikatov Marjana Orožna:
povabili, da se jim pridruži 8. decembra, ko bodoi
imeli posebno udarniško delovno nedeljo. Pred-^
sednik je obljubil, da pride, če bo le lahko, sicer pa^
bo poslal svojega namestnika. \
Rudarji bi raje videli, da pride sam na delo, pa naj;
namestnika pošlje kam drugam na pogovore!
Mladi in čas
Slovenska mladinska organi-
zacija je v Celju že drugič pripra-
vila seminar o preživljanju pro-
stega časa. O organiziranem pre-
življanju prostega časa.
Zdaj so pač taki časi. Mladi
imajo vse več časa - prostega.
Pa čeprav bi raje videli, da bi ga
lahko zapolnili z delom!
Kratko leto
Sozd Merx je v ponedeljek po-
vabil na pogovor novinarje, da bi
jih - kot so zapisali - seznanili,
kako so zaključili letošnje leto.
To pomeni, da imajo merxovci
še en lasten koledar.
Naše leto bo namreč trajalo še
kar precej dni!
Riše Bori Zupančič
Upanje kot
rešitev
Predstavnik žalske
komunale je na pet-
kovem zboru povedal
dobro rešitev, da se
ne bo več ponovila le-
tošnja vodovodna su-
ša v Pirešici in sosed-
njih krajih. Rešitev
naj bi bila - upanje,
da se tako sušno po-
letje ne bo ponovilo.
Ob počasnem reše-
vanju nekaterih pro-
blemov res ostaja le
še upanje!
Dolga gradnja
v Bistrici ob Sotli so pred dnevi bolj na tiho
odprli nov obrat Gorenja. Nekateri pravijo, da je
zrasel res v kratkem času.
Seveda - če ne upoštevajo pravega začetka
gradnje.
Temeljni kamen so namreč s precejšnjim hru-
pom položili že pred dolgimi, dolgimi leti!
NEČIS TE RAZPRA VE POGOS TO
NAJBOLJ ONESNAŽIJO OZRAČJE!
Odlagališče
v Celju se zelo jezimo
nad odlagališčem Cin-
karne. Pa nekateri pravi-
jo, da je nevarnejše od
cinkarniškega odlagališ-
ča, komunalno odlaga-
lišče.
Za cinkarniškega ve-
mo kaj odlagajo, za ko-
munalnega pa ne.
Tam odlagajo vse na-
še stvari!
Še vedno preveč je strupa,
še vedno preveč je hrupa,
mi pa ob strani še stojimo
kot da se ničesar ne bojimo?
S papirjem za mir
Tudi na celjskem območju uspešno poteka
akcija zbiranja odpadnega papirja. Tako je tudi
prav. S tem tudi prispevamo za večji mir.
Saj še vedno pravimo, da imamo pri nas preveč
papirnate vojne!
FRAN SALESn-FINZCAR
Pod svobodnim soncem
Razveselil seje, ker je zvedel za gradišče, češ bo vsaj
nekaj junaškega dela. Tudi po Svarunu, poglavarju Slo-
vanov, se mu je zahotelo.
Šest stotnikov je takoj razporedilo čete. Hilbudijje šel
v šotor in si pripasal težki meč; na glavo sije del najtežji
in najlepši šlem. Treba je bilo glavo zavarovati pred
kamni, ki bodo padali čez okope z gradišča. Slem je bil
razdeljen na pet polj, ki so bila posrebrena in ločena z
zlatimi sponami. Na prednjem polju se je svetil križ,
sestavljen iz dragih kamnov. Na levi strani je bil vrezan
golobček z oljkovo vejico, na desni viseča krona. Pod
križem sta se bleščali zlati črki alfa in omega.
Ko je prijezdil iz tabora, so že stale čete pred mostom.
Zamahnil je z roko, vrste so se premaknile, plohi na
mostu so votlo zabobneli.
Hilbudij je hotel dospeti ponoči preko ravnine do
soteske, da bi ga Sloveni ne zapazili in ne odgnali čred v
skrite šume, kjer bi jih bilo težko zaseči. Prepovedal je
med potjo trombe, velel je paziti na ščite in meče, da bi
se ne zadevali drug ob drugega in ne delali hrupa. Čete
so z lahno nogo bredle visoko travo, ki se je drobila in
mečkala pod njihovimi koraki. Bojevniki so tiho šepe-
tali in si pripovedovali vesele vojne dogodke. Na vseh
licih veselje in brezskrbnost, kakor bi šli v gosti. Zakaj
verovali so v nepremagljivega Hilbudija, ki jih vodi že
tri leta od zmage do zmage.
V taboru Slovenov so se takoj po Iztokovem prihodu
zbrali sredi noči vsi starešine s Svarunom v posvet.
Zborovali so dolgo. Niso se mogli zediniti. Nekateri so
svetovali, naj se vsa vojska poskrije v gradišču, zažene
vanj goved in drobnico, da bi imeli zadosti hrane, ostalo
živino pa naj odženo daleč proč v skrivne gozdove in
soteske, kamor Hilbudij ne pojde. Za to misel so se
vnemah starešine Antov. Sloveni s Svarunom vred pa
so zahtevali, naj se takoj dvignejo čete in hite po strmih
potih Hilbudiju naproti ter ga zajamejo iz zasede. Mne-
nja so si nasprotovala, čas je bežal.
Tedaj se dvigne starešina Radogost in izpregovori:
»Možje, zvezde bežijo na zaton. Holbudij jaha nad nas,
mi pa besedujemo in čakamo bizantinskih mečev nad
svoje črepinje. Svetujem vam. naj se pokliče Iztok, ple-
meniti mladec, našega staroste Svaruna sin, s katerim •
so bogovi. Stopi naj sredi med nas, pa naj govori modro
besedo. Svetovit mu je pokazal sovraga v nočni temi,
Svetovit mu navdahne modro besedo in naše sive glave
se uklonijo žarki misli mladeniča, kateremu gori jasna
luč v glavi.«
Začudili so se vsi, začudil sam. Svarun. Da bi stopil
mladec v zbor starešin - nikoli tega! Spogledovali so se,
pa se nihče ni dvignil, da bi ugovarjal, nihče, da bi
prigovarjal.
In Radogost začne vnovič:
»Pa se čudite! In molčite! Ali rečem vam: bogovi
hočejo besedo Iztokovo!«
»Bogovi hočejo---« je završalo in zamrmralo v
zboru. Radogost je odšel sam po Iztoka.
Skoro plah, s ponižno priklonjeno glavo je stopil Iztok
v slovesni zbor. Svarun je povzel besedo:
»Sin moj, molče te je poklical zbor veljakov in izkuše-
nih bojevnikov iz slavnega rodu Antov in takisto Slove-
nov - molče, pravim, ker nas je pretresel nasvet stare-
šine Radogosta, da ti, mladec, ki imaš sulico krvavo
samo od krvi merjascev in medvedov, da ti rečeš
besedo, če ti jo vdahne Svetovit, kako naj sprejmemo
Hilbudija.«
Iztok je sklenil roke in se globoko priklonil.
»Jahal sem kot vihar. Spremljevalcev še ni za menoj.
Kdo mi je podpiral konja, če ne bogovi? Zakaj se mi je
zgrudil doma in ne daleč v soteski, da bi naša vojska
mirno spala in ne zvedela, kako se bliža bes vseh Slove-
nov, Hilbudij? Svetovit je prižgal mesec, da sem videl
blesk vojske, Morana je zbežala v hosto, da ni zatela
mojega konja - žrtvujem ji najlepšega ovna - in če ste
me poklicali vi, mislim, da vas je nagnil sam Perun. In
jaz vam pravim: Starešine in^velJald,Jirabribo^vniM^
udarimo z vso vojsko hitro proti Hilbudiju. Od štirih
strani ga zgrabimo in dosti mora biti naših sekir, da
razkoljejo vse ščite, dosti kopij, da prevrtajo oklepe,
dosti mečev, da razsekajo sleme na glavah Bizantincev.«
»Ti si govoril, možje, govorite vi!«
Na ta Svarunov poziv se dvigne vojni svet v en glas:
»Nad Hilbudija! Iztok je velik!«
Vsi so se takoj razpršili po taboru. Vsak je zbral svoje
borce. Vrhovno povelje je vodil Svarun. Krog njega so
dali najmočnejše junake. Od pasa gor so bih goli. Ne
enega ni bilo, ki bi bil brez obrunka na širokih prsih. Vsi
so se že cesto vojevali z veliko hrabrostjo. Ta zid sloven-
skih prsi je imel nalogo, da se napoti po dolini in udari
Hilbudiju v lice ter mu zabrani pot do gradišča. Oboro-
ženi so bili s težkimi kopji, katera so metali do trideset
in več korakov s tako silo, da so predrla vsak ščit in
prevrtala vsak oklep. Na debelih jermenih so jim viseli
mogočni meči, mnogi so imeli tudi sekire. Le malo jih je
nosilo majhne ščite. Vsi so hodili peš, samo starec Sva-
run je jezdil. Edino on je imel čez jagnječevino na prsih
oklep iz konjskega roga - dar Hunov.
Najtežjo nalogo so zaupali Iztoku. Prideljeni so mu
bili vsi mladci, katere naj bi vodil hitro po stranskih
stezah, po bregovih in gostem lesu ter napadel Hilbudi-
jevo vojsko s strelicami iz zasede. Mladež se je gnetla
krog Iztoka. Imeli so polne tule puščic, poskušali so
tetive na lokih in drhteli so poželenja po boju. Vsak je
imel za pasom kratek nož, da bi ga rabil, če bi se spopri-
jeli od blizu z bizantinskimi pračarji.
En oddelek je vodil Radogost, najvrlejši starešina. Tj
so imeli glavno orožje, kij, bojno kladivo, ki je strašno
gospodarilo po šlemih nasprotnikov. Kogar je zadel ki]
na glavo, vsak se je zgrudil, če ne mrtev, vsaj omamljen.
Ti so imeli nalogo udariti šele sredi boja, ko se prične
zmešnjava in nastane gneča.
Drugo vojsko je vodil Krok: trobilce. Imeli so razno-
vrstno orožje pa veliko rogov. Niso bili prida vojščakl
pač pa predrzni izzivači, hlapci in pastirji, pretepači ni
poljanah, ki naj bi z nenadnim hrupom, tuljenjem JJi
trobljenjem zbegali sovražnika. Poverili so jim tudi zelo
važno nalogo čuvajev. Vtem so morali najzanesljivejši
splezati na vse višine in stražiti, ali ne bo Hilbudij spre-
menil smeri ter udaril preko hriba nad gradišče. Zakaj
dobro so vedeli, da se Bizantinci ogibajo sotesk in dB
izpeljujejo celo ceste rajši čez gore kakor po ozkih doli-
nah, da so varni pred zasedami.
21. NOVEMBER t§S5
NOVI TEDNIK-STRAN 19
Nagradni razpis
1. nagrada 700.- din
5 nagrad po 300.- din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 26. 11. 85 do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: SAHARA, POEL,
AKADEM, OBTOK, BRAILA, ŠLO-
KA, BEOGRAD, TALAR, ANN, ATO,
AČ, IZOHIPSA, NI, DRETAR, NAPO-
TEK, AJVAR, KOLO, ARARAT, BA-
LEARI, PAM, NOVA, KROKI, ANE-
MONA, ADA, ALBIN, SAHALIN.
Izid žrebanja
1. nagrada 700.- din prejme: Vido-
slav Gošnjak, Celjska c. 39, 63250 Ro-
gaška Slatina
5 nagrad po 300.- din prejmejo: Mla-
den Mirkovič, Kajuhova 9, 63000 Celje,
Ljubo Lampret, Ul. talcev 5, 63310 Ža-
lec, Kari Vitanc, ul. V. Vlahoviča 51,
63320 Titovo Velenje, Kati Volavšek,
Gotovlje 101, 63310 Žalec, Venčeslav
Wagner, Na okopih 13, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti.
Italijanska križanka
Vodoravno:
1 - izvedenec za kakšno delo, (0),
2 - ena od nepregibnih besednih vrst,
predlog, (0),
3 - človek, ki se grobo obnaša, neoli-
kanec - slovenski zgodovinar
(Josip),(l),
4 - prebivalec Iberskega polotoka -
vojvodinsko mesto ob Savi, (1),
5 - nepospravljenost, zmeda - hrva-
ška SOZD, ki se ukvarja z nafto, (3),
6 - začetnici imena in priimka starej-
še hrvaške pevke zabavne glasbe - do-
mači praznik ob zakolu prašiča, (3),
7 - Frideric Taylor -ime pevke Keso-
vije, (3),
8 - zdravilna veščina - rimska števil-
ka 6, (2),
9 - mestece na indonezijskem otoku
Celebesu - Thomas Paine, (1),
10 - mestece v osrednji Srbiji, med
Arandelovcem in Čačkom - mitološki
letalec, (1),
11 - starejši izraz za stotino kilograma
- enourno delo po delovnem času, (1).
Navpično:
A - industrijsko mesto v Massachu-
settsu v ZDA, (0),
B - igranje na trobento, (0),
C - strm predel hriba - ukana, zvijača,
(2),
D - vrsta čaja, ko zelišča samo opari-
mo - zelena žaba, (1),
E - geometrijski pojem - dotikanje,
(3),
F - zadnji izraelski kralj - znameniti
francoski igralec iz 18. stoletja, ki je
nasprotoval patetični izgovorjavi, (1),
G - napev, melodija - Perzijka, (1),
H - Nicolas Chamfort - eksplozivna
telesa - nevarna strupena kača, (2),
I - španski lirični pesnik (Juan Ra-
men) - rutenij, (2),
J - avstralsko mesto - tvorec kakšnega
dela, (1),
K - starejši slovenski film - kratica
mednarodnega združenja za politične
vede, (3).
V križanki je nesimetrično razpore-
jenih 16 črnih polj.
NAGRADNO VPRAŠANJE
V začetku 30 let našega stoletja se je na Kubi
pojavil ples, ki ga še danes plešejo na vseh koncih
sveta. Kuba je sploh pravi izvir vedno novih ple-
sov in čeprav so od tam prihajali v Evropo plesi
kot po tekočem traku, pa njeno plesno bogatstvo
še zdaleč ni izčrpano. Kot zadnja sta na primer
prišla od tam mambo in cha-cha-cha. Vzrok za
plesno bogatstvo Kube najdemo v dejstvu, da sta
se tu srečali dve izredno muzikalni rasi: afriški
črnci s sinkopiranimi ritmi ter Španci z melodioz-
nimi pesmimi.
Ples označen z besedo, ki jo boste vpisali v
kupon, je pravzaprav sestavljen iz več kubanskih
plesov v parih in pomeni v prvi vrsti zabavo.
Starih oblik plesa ne poznamo več, vemo le, da se
je ples stalno ritmično in oblikovno spreminjal. K
popularnosti v Evropi so plesu precej pomagali
Francozi, ki so m.u okoli leta 1935 koreografsko
izdelali obliko. Poznamo več razvojnih stopenj do
današnjega bolera, kot tudi imenujejo ta ples.
Tako poznamo hitri guarache in kasneje počasni
begin. Razvoj pa se še nadaljuje in danes postaja
vedno bolj popularen takoimenovani kubanski
stil, ki vsebuje elemente mamba.
Za kateri ples gre vpišite v kupon, mi pa vam
pomagamo še z anagramom:
Ne BURMA, temveč Kuba je do-
movina tega plesa.
žreb bo med tiste s pravilnim odgovorom raz-
delil 6 nagrad: 700 din in petkrat po 300 din.
Rešitve iz 45. številke
KRIŽANKA
Vodoravno: PASTIR, TRAKT, ORBITA, TABOR, RG, SAŠI,
BALI, CO, KLIKA, KOC, ELA, ASANA, NI, LIRA, TRIM, IK,
ADAMO, OMIZJE, NASIP, SANDAL.
MAGIČNI KVADRAT
KLAVIR, LABORA, ABADAN, VODIČI, IRAČAN, KA-
NINA.
MAGIČNI LIK
PLANIKA, SALOMON, NOMAD, KIMAVEC, SKODELA.
HOROSKOP
• OVEN__21. 3.-20. 4.
Do sredine tedna ne pričakujte nič novega. Zatem pa se bodo vrstili
dogodki eden za drugim. Pri vsej zadevi se boste dobro znašli, še
posebej v zadevi osebnega značaja. Z nekom se boste zapletli v
prepir, končal pa se bo ugodno za vas. Še naprej bodite tako kre-
postni.
• BIK_21. 4.-20. 5.
Obdobje pred vami je bolj ugodno kot ste pričakovali. Prejeli boste
nemo priznanje. Počutili se boste dobro in prenašali dobro voljo na
delovno in domačo okolico. Najdite čas in obiščite starega prijatelja.
Obnovite staro zvezo.
• DVOJČKA 21. 5.-21. 6^
Vse, kar nameravate, storite takoj. Okoliščine so zelo ugodne, zato
boste uspeli v neki pomembni zadevi in tako še potrdili vaše spo-
sobnosti. Prejeli boste tisto, kar že dolgo čakate. Potovanje bo pri-
neslo nova poznanstva. Pazite, da se ne opečete.
• RAK 22.6.-22.7!
Obdobje pred vami prinaša prehodne težave. Bodite previdni pri
izjavah v službi in v pogovorih, ki se jim ne morete izogniti. Izogi-
bajte se vsem prepirom in nejasnim izjavam. Določen načrt se
ugodno razvija, čeprav ste ravnodušni. Ozrite se še za kom.
• LEV 23. 7.-23. 8.
Tisto, kar ste že dolgo slutili, vas bo spravilo v slabo voljo. S sode-
lavci bodite izredno previdni, da ne bo prišlo do spora, ki vam
trenutno ni najbolj potreben. Izognite se prepiranju tudi doma.
Dovolite si manjšo nepremišljenost.
• DEVICA 24. 8.-23. 9.
Pred vami je mirno obdobje. Ne preti vam nič hudega, razen mianj-
ših razburjanj. Ne prepuščajte ničesar naključju, ampak se lotite
dela takoj. Kmalu se bodo pojavile nove obveznosti, vezane na rok.
ki bodo zahtevale ves vaš čas. Čaka vas nekaj lepega.
^TEHTNICA 24.9.-23.10.
Obdobje iz preteklih dni še traja. Čakajo vas tudi manjši nespora-
zumi, nekateri načrti pa se dobro razvijajo. Kmalu se bo zgodilo za
vas nekaj pomembnega. Kljub vsemu pa se nečemu energično
uprite. Denarja bo več. S sumničenjem ne boste daleč prišli.
•^ŠKORPION 23.10-22.11.
intenzivno obdobje še traja. Vaše obveznosti in dolžnosti bodo
Pestre in uspešno jih boste realizirali. Pred vami je več ugodnih
^zultatov kot neuspehov, kljub vsemu pa pazite na izdatke. Nekaj
bo izredno ugodno vplivalo na vaše počutje.
^STRELEC_23. 11.-21.12.
^ naslednjih dneh boste uspešni v pomembnih poslovnih stikih,
Seveda pa boste zato porabili veliko energije. Čeprav se za potova-
"je ne boste odločili, vam pozneje utegne biti žal. Zaupajte vaše
težave osebi blizu vas, iskrena je. Poslušajte srce!
•JCOZOROG 22.12.-20. 1~
^aše počutje je iz dneva v dan boljše. Kljub vsemu pa vaše težave
bodo prešle čez noč. Za realizacijo neke zahtevne naloge imate
pogoje. Družabne stike omejite na služben nivo. Če boste
'Odločni boste imeli oboje.
M/ODNAR_21.1.-19. 2.
^bdobj e pred vami je ugodno. Odložite vse obveznosti, ki od vas
^htcvajo povečan napor. Bolj občutljivi boste kot sicer, zato se
Posvetite najnujnejšim nalogam. Ne ponovite napake iz preteklosti,
^''epustite vse času.
M^IBI_20. 2.-20. 3.
^'''pravite se na dogodke, ki vam ne bodo razumljivi. Omejite dru-
^bne stike na minimum in ne odhajajte od doma. Ko bo tekla
~^seda o najmanjšem članu družine ne popustite. Pokažite vso veli-
'^odušno.st in skrb. Ne podcenjujte tistih, ki dajejo vse.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER
HORTIKULTURNi KOTIČEK
O vrtnih poteh vemo vse premalo
Vrtna pot povezuje med seboj posamezne vrtne ele-
mente (dele) in ima zaradi tega pomembno nalogo. Biti
mora predvsem funkcionalna in usklajena s svojim
okoljem.
Funkcionalnost (uporabnost) poti ugotavljamo po
tem, aU je zmeraj prehodna, uporabna tudi ob dežju,
gladka, dovolj široka in ali najlepše povezuje vrtne
elemente.
Skladnost poti se kaže v tem, ali je bilo pravilno
izbrano gradivo, ali je smer ustrezna in ne nazadnje, ah
se pot dobro spaja z zemljiščem. Peščena pot (posuta)
je sicer najpreprostejša, toda hkrati dandanes že tudi
najbolj neprimerna. Zahteva drago vzdrževanje, celo
vrtne robnike. Pesek je treba pogosto pregrabiti in na
poti zatirati plevel.
Tlakovane steze so bolj primerne. Če izbiramo med
betonskimi ploščami in naravno lomljenimi, se odlo-
čimo na sodobno oblikovanem vrtu navadno za beton-
ske. Toda, pravokotno obdelane naravne plošče so
lahko mnogo lepše, so pa tudi precej dražje, ker gre pri
obdelovanju precej kamna v izgubo. Na naravno zas-
novanem vrtu so najprimernejše seveda naravne kam-
nite plošče, ki nimajo obdelanih robov.
Izrazito rustikalno zasnovan vrt prenese celo steze,
tlakovane z lesenimi čoki.
Klinker in opeka sta skoraj izginila iz naših vrtov, saj
je ta tlak predrag v primeri s svojo lepotno vrednostjo.
Pač pa se čedalje bolj širi raba betonskih vezanih
plošč. Tudi kombinacije raznih vTst materialov v
različnih oblikah je mogoče še videti, kar je večkrat
dobro, zlasti, če je po-v-ršina tlaka večja, ker so tako
manj enohčne. Toda. pri tem je treba paziti, cdi so
posamezni izdelki dovolj trdni. Kaj rado se nam.reč
zgodi, da se plošče obrabijo, obrobek granitnih kock
pa ostane, tako da hoja po takšnem tlaku ni prav nič
prijetna.
Vrtne poti so lahko razhčno široke, glede na to, čemu
so namenjene. Sprehajalna pot za dva sprehajalca pri
hoji vštric mora biti 1,20 do 1.50 metra široka. Na
manjšem domačem vrtu pa je dovolj 80 cm široka
steza.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
ZDRAVILNE RASTLINE
Marjetica
Marjetica je povsod znana, trpežna rastlina iz družine
košaric. Pozna jo vsak otrok in mala marjetica spada
med najbolj priljubljene rastline. Raste predvsem po
travnikih severne poloble, kjer so doma tudi druge vrste
tecra rodu. Rod šteje vseg:a 10 vrst.
Navadna marjetica je trajnica, kar pove tudi njeno latin-
sko ime - BeUis pereonis L. V zemlji ima koreniko s
koreninami, nad zemljo pa več šopov pritličnih listov in
nekaj betev s cvetnimi koški. Marjetica cvete od zgodnje
pomladi do pozne jeseni. Na robu dober centimeter širo-
kega socvetja so beU jezičasti cvetovi, v sredini pa rumeni
cevasti cvetovi. Ob deževnem vremenu, mraku pa tudi ob
znižani temperaturi, se jezičasti venec obodnih cvetov
zapogne, končno se zgrnejo vsi jezičasti venci nad osrednji
del socvetja. Zgleda, kot da je marjetica zaspala. V lepih
sončnih dneh pa so jezični cvetovi široko razprostrti in
majhna cvetlica sledi gibanju sonca od vzhoda do zahoda.
Za zdravila nabiramo cvetne koške in hste. Dobro drogo
dobimo, če jih posušimo čimprej v senci na prepihu. Cve-
tovi in listi vsebujejo saponine, čreslovine, hlapno ete-
rično olje, sladkor inulin, beljakovine, sluz, grenčine in
druge snovi.
Čaj iz listov in cvetov uporabljamo pri prehladu dihal,
posebno pri vnetju poprsnice, pri notranjih krvavitvah,
želodčnih težavah, slabokrvnosti, zlatenci in tvoravosti.
Ker odvaja, lajša bolečine in krče, topi sluz, či^i kri in
pospešuje prebavo, jo uporabljamo pri raznih kožnih
boleznih, pri bolečinah v prsih, krvavem kašlju, zaprtju,
vnetju črevesja, pri revmi in protinu posebno pa še pri
bolečem in premočnem krvotoku, jetrnih motnjah in pri
boleznih ledvic in mehurja.
Tudi sveža rasltina je spomladi odlična kot spomladan-
ska solata, ki čisti kri, žene na vodo. Zmečkane sveže liste
priporoča ljudsko zdravilstvo za zdravljenje tvorov, pa
tudi jih polcfgajo na rane, ki se težko celijo. Svež sok iz cele
rastline pa pospešuje izkašljevanje m ga pijemo nekohko
razredčenega pri obolenju dihal.
Navadno marjetico so uporabljali že naši predniki in en
tak zapis iz leta 1720 pravi, daje »ringelc« mehke ter gorke
narave. Njihove liste zaužij kot solato, kar čisti prebavila
in odpravlja golšo! Kadar otrokom grgra v grlu, jim daj
čaja iz marjetic in bo prec boljši.
BORIS JAGODIC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. WE DON T NEED ANOTHER HERO - TINA TURNER
2. WOODY BOOGIE - BALTIMORA
3. BOLJE BITI PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTAR
4. JA SAM LAŽLJIVA - DENIS-DENIS
5. CHERIE CHERIE LADY - MODERN TALKINO
6. SUSSUDIO - PHIL COLLINS
7. DANCING IN THE STREET - MICK JAGGER-DAVID
BOWIE
8. PJESMO MOJA - JASNA ZLOKIČ
9. DOBER DAN - BAZAR
10  FRANČEK PIROMANČEK - AGROPOP
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1. LJUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET
2. v KRALJESTVU ZLATOROGA - AVSENIK
3. ZDRAVICA OB VRNITVI - RŽ
4. SREČE SI VSAK ŽELI - STARE
5. TRIGLAVSKA ROŽA-MIHELIČ
6. ZIMSKA NARAVA - VESELI HMELJARJI
7. NAPITNICA- RUPAR
8. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - SLAK
9. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE -
ŠKOBERNE
10. SAVINJSKI GAJ - VESELI DRENOVCI
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
Nagrajenca: Merlak Marjetka, Tomšičeva 42, Slovenska
Bistrica
Mlačen Mirkovič, Kajuhova 9, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a. Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RAZGIBAJMO TELO
Vaje za trebušne mišice
1. Ležimo na tleh, roke damo pod
glavo, skrčimo kolena in stegnemo
stopala na prste.
2. Skrčimo trebušne mišice in poča-
si dvigujemo kolena proti komolcem.
Vajo ponavljamo 8 krat. Na koncu še
stegnemo noge na tla in se nekaj se-
kund sprostimo.
3. Skrčimo desno nogo na prsa
medtem ko levo stegnemo proti stro-
pu. S skrčitvijo trebušnih mišic dvigu-
jemo glavo podprto z rokami proti ko-
lenu.
4. Medtem ko levo nogo držimo
stegnjeno proti stropu pa desno skrče-
no spuščamo z rahhm dotikom prstov
na tla in spet dvigujemo s skrčenimi
trebušnimi mišicami na prsa proti ko-
molcem. Vajo ponavljamo 8 krat. Za-
menjamo nogo.
5. Za najbolj vztrajne še malce zah-
tevnejša vaja, ki poteka po istem prin-
cipu kot prejšnja le da noge, kije steg-
njena proti stropu rahlo spustimo nož-
je (ca 45^") in 8 krat dvigujemo glavo
proti skrčenemu kolenu. Nogo spet za-
menjamo.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 21. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto
10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila
15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.31
Kronika, 17.00 V živo, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 22. 11.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmei
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek spfr
reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in poz
dravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.1:
Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek
sporeda.
SOBOTA, 23. 11.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.15 Koleda
prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.45 Kulturn
feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 24. 11.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.3i
Kekčovi prijatelji, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.30 Kmetij
ska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna^oddaja, 12.30 1:
domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključel
sporeda.
PONEDELJEK, 25. 11.: 8.00 Poročila, 8.05 Športn«
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lO.Ol
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0]
Čestitke in pozdravi, 16.30 Ponedeljkova reportaža, 16.4;
Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih vii
17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 26. 11.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vrne
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek spo
reda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in poZ
dravi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva
resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključel
sporeda.
SREDA, 27.11.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vm«:
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prired'
tev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti
16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.4'
Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek sp"
reda.
^1. NOVEMBER 1985
NOVr TEDNfK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 198^

KUHINJO S štedilnikom in vgraje-
nim hladilnikom, dobro ohranje-
no, prodam. Inf. dop. na tel. 22-
369.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prevo-
ženih 75.000 km, ugodno pro-
dam. Inf. tel. 35-522.
FIAT 750, februar 85, prodam. Gu-
zej, Prekorje 98.
KOBILO staro 10 let in žrebičko
staro 6 mesecev, Brodovnik,
prodam. Franc Breznik, Lopata
16, Celje.
MOTOR TOMOS, 5 brzin, starejš
tip in pony express Puch, pro-
dam ali menjam za klavno ali
plemensko živino. Branko Brez-
nik, Lopata 16, telefon 33-940.
POCENI prodam posteljo z jogi
vložkom, električni štedilnik in
dva fotelja. Telefon 31-194.
MOLZNI STROJ prodam. Telefon
831-318.
PRAŠIČE za zakol prodam. Terezi-
ja Smodej, Brezova 25, Šmartno
v R. D.
PRAŠIČE, Švede, za zakol, nad
100 kg, po izbiri, prodam. Leveč
št. 1.
VIŠINSKO SONCE - Astralux, mo-
derni lestenec (prešan kristal),
visoke ženske semiš skorje 37,
prodam. Telefon 25-247.
KOMBINIRAN štedilnik in Termo-
akumulacijsko peč 3, prodam.
Podgorje 57, Celje.
MLADO KRAVO, brejo 6 mesecev,
drugega teleta, prodam. Martin
Zorko, Medlog 36, Celje.
FIAT 850 (1966), nevozen, prodam
po delih ali v celoti. Telefon 31-
153 v večernih urah.
MIZO in belo omaro z mostom
(Meblo) prodam. Informacije na
32-258.
TV Gorenje 107, črnobel - senzor-
ski, star 19 mesecev, prodam.
Ogled možen v soboto in nede-
ljo, ostale dni dopoldan. Anton
Eberlinc, Vransko 130/B-blok.
PEČ FEROTERM FF 40 prodam. Vi-
li Ulaga, Gotovlje 92, Žalec.
FIAT 126 ugodno prodam. Vlado
Komar, Poljane 2, Rečica ob Sa-
vinji.
KOMBINIRAN stroj Hobi 76 (cirku-
lar, skoblič in mlin), prodam.
Ljubečna 17 c.
KRAVO, mlado frizijko po telitvi,
prodam. Majda Kolenc, ZakI 4,
Gomilsko.
TRAVNIK 7000 m' na katerem stoji
podkletena hiša blizu Atomskih
toplic, vsa dokumentacija ureje-
na, ugodno prodam. Šifra:
SONČNA LEGA.
KUNCE PLEMENSKE kastor rex,
stare 5 mesecev, prodam. Edi
Cehner, Polzela 201, telefon
(063) 720-137, informacije od 14.
do 15. ure ali od 19. do 20. ure.
NOV CIRKULAR, kompleten, novo
prikolico za osebni avto in dnev-
no garnituro z raztegljivim tro-
sedom, prodam. Telefon zjutraj
27-259.
AVTO FIAT 1300 in še rezervne
dele za celi avto, prodam. Vlado
Arzenšek, Šmarje 232.
ALKATEN cevi 0 90 milimetrov,
120 m in Peltonovo turbino,
ugodno prodam. Kosec, Ginsko
7 a pri Ljubečni.
ŠTIRI KRAVE simentalke, dobre
mlekarice, po izbiri ter traktor-
ski čelni nakladač za gnoj, ter
za razne materiale, potrebna
moč traktorja nad 50 KM, pro-
dam. Ivan Oset, Črnolica 16,
Šentjur pri Celju.
DIANO letnik 79, 52.000 km, pro-
dam za 20 SM. Telefon od 14.
(063) 713-271, od 17. ure dalje
(063) 714-790.
FIAT 126 P, letnik 79, ugodno pro-
dam. Telefon (063) 741-419 po-
poldan.
1300 kom betonske strešne ope-
ke, dognojevalnik za koruzo,
kvalitetno koruzno silažo 30 m^,
simentalko za zakol, prodam.
Anton Vrisk, Ivenca 16, Vojnik,
telefon 772-135.
SALONITKE, znižana cena, pro-
dam. Informacije telefon (063)
778-084.
SVINJSKO KORENJE in koruzo v
zrnju, prodam. Franc Oečman,
Lipovec 3 pri Ljubečni.
PRAŠIČA težkega 150 kg, prodam.
Nunčič, Grobelno 4.
PEVSKO      OZVOČENJE      FBT
2 X 120 W prodam. Stanko La-
pornik. Cvetke Jerin 1, Štore.
Telefon od 6. do 13. ure 730-712,
int. 67.
GS 1220, letnik 1973, ugodno pro-
dam. Anton Hrovat, Lokovina
41, Dobrna.
KOMBI ZASTAVA letnik 1981, ce-
na 45 SM, prodam ali zame-
njam, Franc Tomažič, Škofleko-
va 2, 63212 Vojnik.
VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1975,
dobro ohranjen, prodam. Vinko
Zapušek, Ložnica 12, Žalec.
STREŠNO OPEKO Bobrovec pro-
dam. Milan Zeme, Svetli dol 3,
Štore.
BULDOŽER 50 in prikolico za pre-
mike prodam. Branko Salobir,
Leveč 26 a.
NOVO HIŠO, takoj vseljivo, z
2300 m^ zemlje v bližini Celje,
prodam. Informacije 857-647,
popoldan.
5 ha zemlje, voda, elektrika, cesta
iz Loke, prodam v Babni gori št.
10. Anton Belej, Babna gora 10,
Loka pri Žusmu.
NOVO SOBNO POHIŠTVO in ku-
hinjsko opremo, ugodno pro-
dam. Vprašati med 13. in 14. uro
na telefon 27-992.
POGRAD posteljo z jogijema,
ugodno prodam. Ogled sobota,
nedelja dopoldan, na naslov
Urankar, Trubarjeva 53/B, X.
nadstropje.
KRZNEN plašč nutrija Panafiks št.
42. prodam. Ogled pri krznarju
Pavič, Zidanškova 4, Celje.
DIATONIČNO, HARMONIKO
B. S. A prodam. Alojz Breg, Zi-
danškova 8 b, Šentjur.
STOENKO letnik 79, obnovljeno,
prodam. Feketija, Spominska
23, (Golovec-Faraoni).
ZELO UGODNO prodam radiator-
je, rabljene »Trika«. Ciril Špes,
Arciin 41, Škofje vas.
GARAŽO NA Otoku, prodam. Tele-
fon (062) 20-462.
ŠPORTNI VOZIČEK, italijanski za
8000 in črn krznen plašč za 1.5
SM, prodam. Telefon 26-885.
CIRKULARKA s pomično mizo za
rezanje desk ali slično-doižina
ogrodja za mizo 2.25 m, širina
0,30 m, v sredini trofazni elektro
motor 2.2 KW in 2820 obratov,
komplet. Cena 140.000 din, pro-
dam. Telefon (063) 21-311.
TOVORNI AVTO MAN - 635 HK,
reg. maj 1986, ugodno prodam.
Informacije telefon 707-101.
ZDOMCI POZOR! Prodam novo hi-
šo z elektriko in 2 ha zemlje na
lepem sončnem kraju blizu Vir-
štajna. Informacije Franci Ja-
ger, Tratna 14, Grobelno 63231.
KRAVO s 3 teletom prodam. Vinko
Arzenšek, Razgor 20, Vojnik.
TELICO, staro 15 mesecev, godno
za osemenitev, prodam. Ivan
Klep, Šempeter 134, telefon
701-120.
NAKLADALKO PPR 16 prodam.
Kocman, Svetli dol 5, Štore-Sve-
tina.
OSEBNI AVTO Zastava 1300, let-
nik 77, prodam celega ali po de-
lih. Mihael Potočnik, Babna go-
ra 23, Vinski vrh/Slivnica.
ZASTAVO 750, letnik 79, prodam.
Informacije po telefonu 36-381.
EMO CENTRAL 23 prodam. Infor-
macije na telefon 36-381.
ZAKONSKO POSTELJO, belo,
ugodno prodam. Telefon 25-490
popoldan.
NOVO KUPPERSBUSCH peč
ugodno prodam. Vprašati na te-
lefon 884-144, Letuš.
NALITE ZIMSKE gume za Lado, še
nerabljene, ugodno prodam.
Vprašati na telefon 22-402.
ZASTAVO 101 letnik 1974
(65.000 km), neregistriran, pro-
dam. Kolar, Lokarje 13 a,
Šentjur.
STANOVANJSKO HIŠO v V. grad-
beni fazi s 50 a zemljišča, 12 km
iz Sevnice v smeri Bučka-Škoc-
jan, prodam. V račun vzamem
enosobno stanovanje ter novej-
ši kamion do 2.5 t nosilnosti.
Vse informacije na telefon (063)
785-216.
KOSILNICO »FIGARO« in obračal-
ni plug, ugodno prodam. Zvone
Satler, Latkova vas 51, Prebold.
BMW 2000 ugodno prodam. Ogled
od 12. do 16. ure, Ivakič, Robova
1.
FIAT 126 P, letnik 1977, gume
135 X 13, prodam. Alojz Povše,
Zidani most 9.
KARAMBOLIRAN GOLF, letnik 80,
prodam. Ogled možen vsak dan,
Ulica 29. novembra 49.
KRAVO 4 mesece brejo, 2 tele,
prodam. Jože Blumenšajn,
Strmca 93, Laško. Ogled po-
poldan.
SEDEŽNO GARNITURO, kavč, dva
fotelja, staro dve leti, prodam.
Cena 65.000 din. Tel. 26-054, od
12. do 14. ure.
ZASTAVO 101, letnik 78, prodam.
Marica Zidanšek, Bukovžiak
103, Celje, telefon (063) 32-202.
PRALNI STROJ GORENJE PS 201,
cena 45.000, prodam. Telefon
28-440, nedelja ves dan, ob de-
lavnikih od 16. ure dalje.
VEČJE ŠTEVILO solčavskih ovc z
mladiči, prodam. Franc Kramer,
Pepelno 5, Šmartno v Rožni do-
lini, telefon 27-528 dopodlan.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje pro-
dam. Informacije na tel. 33-008.
OPEL REKORD 1700 zelo ugodno
prodam po delih ali celega. Ivan
Bajde, Mirna pot 11. Celje.
13 tednov starega kozlička in peč
na trdo gorivo, prodam. Mast-
nak, Cerovec 2, Šentjur.
PO UGODNI CENI prodam dva »B«
klarineta. Branko Paulovič, Do-
briša vas 41 a, Petrovče (Ribo-
gojnica), ali telefon 712-897 od
17. do 19.ure.
DVANO letnik 78, R 4 TL, letnik 79
ter FORD 17 M, letnik 66, potre-
ben manjšega popravila, pro-
dam. Boris Čater, Zadobrovo
100, Škofje ves.
ONKA NOVA, z roletami, širina 100
in 80 cm, zelo ugodno prodam.
Ponudbe pod »POCENI«.
ZASTAVO 1300 careven, letnik 73,
reg. do 28. 3. 86, prodam. Ogled:
Kovinarska 7, pri Leskovšek,
cena 6 SM.
PEČ ze centralno kurjevo 35.000
ccel, novo, prodem. Irene Krelj,
Celjska 39, Vojnik.
NOV OBRAČALNIK Sip Eksakt 3,
širina 220, prodam. Telefon
(063) 701-379.
GRADBENO PARCELO 3600 m' z
gradbenim dovoljenjem etrijska
in staro hišo primerno ze obrtno
delevnico ob cesti Šentrupert-
-Perižlje  prodem.  Jože  Štor-
man, Šentrupert 24, 63303 Go-
milsko.
DVOSOBNO stenovanje prodem.
Šifra: SEPTEMBER 86.
DVODELNO OMARO, novo in to-
aletno omaro, novo z ogleda-
lom, prodam. Milko Jamnišek,
Milčinskega 14, 5. nedstropje
41, Hudinje.
POHIŠTVO ze dnevno sobo in
spelnico prodem. Telefon 27-
246, od 16. ure dalje.
Z 750, letnik 1974, registriren, do-
bro ohrenjen, poceni prodem.
Brenko Klenovšek, Šešče 8,
Prebold, telefon 701-165.
KRZNENO JAKNO - dolgodlake
ovca, prodam. Telefon 32-220.
FORD CORTINO, LETNIK 73, v ce-
loti ali po delih in motor ze es-
corta in plinsko nepravo, pro-
dem. Miklevc, Pondor 9, Tebor.
TOVORNI AVTO MB - 306 D S ce-
redo, 14 m' prostornine, nosil-
nost 1950 kg, vozen z B ketego-
rijo, generelno obnovljen, ugod-
no prodam. Telefon (063) 25-
937, 25-816.
AVTO GOLF DIESEL letnik 79 pro-
dam. Kličite na telefon 26-917.
DIATONIČNO HARMONIKO, tri-
vrstno, ugodno prodam. Zebu-
košek, Slance 16, Teharje.
FORD TAUNUS 17 M, za 8 SM in R
4, letnik 80, dobro ohrenjen, pro-
dam. Telefon 34-137, Šturm.
FENDER OJAČEVALEC za bas ki-
taro 135 s štirimi vhodi prodam
ze 140.500 Slevko Trnovšek,
Dremlje 8 a, pri Šentjurju.
TOVORNO PRIKOLICO nosilnosti
800 kg, kason 1x1,5 m, pro-
dam. Informecije 31-658, po-
polden.
ŠTEDILNIK KEKEC, 2 plošči plin,
pomivetno emejlirano eno kori-
to (novo), hladilnik, dve psotelji
in omerici, prodam. Ogled v so-
boto Kerševe 8, Vojnik, Gumilar.
DOBRO OHRANJEN KUPERS-
BUSCH štedilnik in termoeku-
mulecijsko peč 4 KW prodem.
Telefon 711-510.
KOMBI ZASTAVA 435 F, letnik 78,
ugodno prodam eli menjam za Z
750. Informacije 36-312, po-
poldan.
NOV ŠIVALNI STROJ, kovček, Ru-
ža Step »S« elektronik, ugodno
prodem. Informacije na telefon
36-938.
MANJŠO stanovanjsko hišo pro-
dam. Informacije po telefonu
857-557 po 15. uri.
126 P, letnik 79, prodem po delih.
Telefon 26-833, 27-841.
TERMOAKUMULACIJSKO peč
AEG 3 KW, 22 m' perketa moza-
ik, prodem. Željko Novak, tele-
fon 713-131, int. 71.
V PARIŽLJAH tekoj prodem stano-
venjsko hišo, zgrajeno do prve
feze.  Dokumentacije  urejene.
Informacije in ogled možen
vsak dan. Pevič Gebriele, Polze-
la 232, Polzele.
R 5, letnik 1974, 75.000 km, ter
Škodo 105 I, letnik 78,
58.000 km, prodem. Telefon 831-
007.
ZASTAVO 101, letnik 75-76, ugod-
no prodam. Vprešati od 16. do
17. ure ne naslov Trusk, Zegete
4, Celje.
HLADILNIK 120 1, belo dolgo po-
ročno obleko št. 38, ter lestenec
primeren ze kmečke sobe ali
gostilne, prodam. Pokličite na
telefon 35-266 med 9. in 10. uro.
ZASTAVO 101, letnik 1976, neregi-
striran, poceni prodem. Darko
Videč, Tumove 29, Škofje, vas,
Šmarjeta.
KOMBINIRAN BOJLER, drva-elek-
trika, 50 I, skoraj nov, prodam.
Ogled popoldan. Zora Turnšek,
Ostrožno 142,
KRAVO, teličko in 5 t siedkega se-
na, prodem. Rezar, Rezbor 27,
Dremlje.
ZELO UGODNO prodam, sedežno
garnituro, mizo ter preprogo
3,5 X 2,5 m. Petrušič, Čopove
23, telefon 27-070.
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK,
uvožen, en mesec rabljen, pro-
dam. Informecije telefon 22-595.
PRAŠIČA okoli 160 kg težkega,
prodam. Telefon 741-965.
TRAKTOR DEUTZ 4006, 800 delov-
nih ur, prodem. Inf. 748-067.
JAKNO iz bele ovce prodem za
40.000 din. Naslov: Trevner-Sa-
vič, Okrogarjeva 3, telefon 34-
147.
P 126, letnik 80, prodem. Merta
Turnšek, Perižlje n. h.
min
OKNA kupim. Širine nejveč 80 cm.
Ponudbe pod: OKNA ali na tele-
fon 26-797, med 20. in 21. uro.
MOPED kupim. Ponudbe pod:
OHRANJEN eli na telefon 26-
797 med 20. in 21 uro.
GRADBENO BARAKO, lehko malo
večjo, kupim. Ponudbe ne tele-
fon 741-253, od 8. do 18. ure,
vsek den.
KLAVIR dunajske mehenike, lah-
ko potreben menjšega poprevi-
la, kupim. Telefon 26-885.
GRADBENO BARAKO kupim. Je-
nez Pustivšek, Grobelce 25, Vin-
ski vrh.
MANJŠI vikend v okolici Celja,
15-20 km, do 150 SM, kupim,
lehko nedokončen. Šifra: LEPA
LEGA.
GARAŽO ne Hudinji kupim. Tele-
fon 34-818.
TOVORNI AVTO znemke TAM
2001 kupim. Branko Klenovšek,
Šešče 8, Prebold.
STANOVANJA
ZAKONCEMA brez otrok oddaj
ogreveno enosobno stanov^
nje. Šifra: PREDPLAČILO.
NUJNO POTREBUJEM v Celju sU
rejše stanovanje - enosobnoa
gersoniero. Informacije 35-540
ODDAM ogreveno sobo z uporab
kopelnice. Poklicati zjutraj ode
do 8. ure na ime Dragica, tele
fon 770-025.
IŠČEM ogrevano sobo s soupor;
bo kopalnice. Helena Bezjaj
Knjižnice Edvarde Kardelja, M
zejski trg 1.
SAMSKI MOŠKI, išče garsonie
eli stenovenje. Šifre: NUJNO.
ŠTIRIČLANSKA družine nujno p
trebuje sobo in kuhinjo ali vi
me v nejem enosobno stenovi
nje eli gersoniero. Šifn
GRADNJA.
SOSTANOVALKO k učenki sprij
mem. Jenkova 5.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO KV izoleterja za nt
določen čes, osebni dohodel
okoli 80.000 din. Ponudbe pisn
ali na naslov Franc Štor, Podgi
6, Ponikva ali ustno po 20. uri«
telefon 748-008.
DEKLE ze pomoč v gostinstv
sprejmem takoj. Možnost stan»
vanje v hiši. Osebni dohodek pi
dogovoru. Vse ponudbe na tel«
fon 741-185, po 15. uri, vsakdan
ZAPOSLIM elektrikerja eli elektro
tehnika za izvejenje elektroi«
stalacijskih del ter povezavo ko
mandno razdelilnih omar. Pi
goj: odslužen voješki rok, deloi
ne izkušnje ne navedenih delil
Interesenti nej se zglasijo osel
no ne naslov: Daniel Medve
Elektroinstalacije, Pot na Grl
1, Lesko.
ZAPOSLIM instalaterje centraln
kurjeve. Telefon zvečer 34-59!
TAKOJ ZAPOSLIM mlajšega fart
za delo pri instalacijeh na teK
nu. Pogoj: odslužen vojaški rol
Telefon zvečer 34-598.
TAKOJ ZAPOSLIM stavbnega KK
parja. Veselove 3, telefon 3
805.
TAKOJ ZAPOSLIM KV eli priui
nege slikopleskerje v Celju, t
dolf Kodrič, SlikopleskarsI
Celje, Čuprijske 2.
OBRTNIKI! Kakršnokoli delo
domu sprejmeta fenta s sred
izobrezbo. Imeve lasten previ
stenovenje in delovni prosto«
Celju. Šifra: POŠTENA IN ZAM
SLJIVA.
KOVINOSTRUGAR s prakso \^
službo. Šifra: MIKROMETER.
NAJAMEM garažo, nejreje v N0<
vesi. Telefon 32-735.
POPRAVLJAM vse vrste šivalni
strojev. Kličite telefon 724-01*
po 10. uri.
MLADA kmečka zekonca, ki imal^
veselje do kmečkege dela, ^
oglasita starejši osebi, ki i>^'
delno mehanizirano posestv*
Sledi dedovanje. Šifra: 1986.
NA KRIŽIŠČU Cenkarjeve in Guf
čeve ulice smo v petek, 15. 1'
ob 15.30 uri našli hišni račun«''
nik. Dobite ga z dokezilom '
lastništvu ne tel. št. 33-15*
zvečer. i
ZAHVALA
Ob hudi prometni nesreči najinega sina ŠTEFANA
ŠIBANCA iz Trnovelj pri Socki 29. septembra letos,
izrekava najglobljo in iskreno zahvalo vsem
zdravnikom, medicinskim sestram in ostalemu
osebju INTENZIVNE NEGE poškodbenega oddelka
bolnišnice Celje, ker so ga z neizmerno
požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in velikimi napori
ohranili pri življenju. Najtopleje se tudi zahvaljujeva
vsem nepoznanim prijateljem za nadvse hitro in
uspešno prvo pomoč na kraju nesreče v Arciinu.
Tega plemenitega dejanja ne bova nikoli pozabila.
Vsem res iz srca iskrena hvala.
Hvaležna starša
Alojzijajn Alojz ŠIBANC
ter sin Štefan
Komisija za delovna
razmerja pri
VIO Žalec
TOZD osnovna šola
Slavko Šlander
objavlja
prosta dela in naloge
čistilke
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom..
Rok prijave 8 dni po objavi.
Obvestilo o izbiri 15 dni po
poteku roka. Nastop dela
takoj.
PRIVATNA ZOBNA ORDINA-
CIJA dr. Čurkoviče v Zagrebu,
Marjanovičev prehod 6 (pri trž-
nici Utrine), zdrevi zobe in pe-
radentozo, hitro in kvelitetno
izdeluje plombe in protetične
pripomočke iz porcelene, viro-
nite in drugih meterialov.
Delovni čas: ponedeljek, sre-
da in petek od 15. do 20. ure,
torek in četrtek od 9. do 14. ure.
Po potrebi ordinira tudi ob kon-
cu tedna. Informacije pismeno
ali po telefonu (041) 674-921 ali
(041) 415-530.
21. NOVEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
TV SPORED
^EDEUA, 24. 11.
.30-22.25 TELETEKST RTV UUBLJANA; 8.45 POROČILA; OTROŠKA MATI-
?l£jA 8.50 ŽIV ŽAV. Risanka, Smrkci 11; 9.45 SOKOLI, ponovitev 4. dela
laleške lutkovne nadaljevanke; 10 10 M de Cervantes: CERVANTES. 4. del
flanske nad ; 11.05 XVI FESTIVAL NARODNE GLASBE - PTUJ 85, 3. oddaja,
625, oddaja za stik z gledalci; 11.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 12.00
i^llETIJSKA ODDAJA; 13.00 POROČILA (do 13.05), 1440 PRISLUHNIMO
<IŠiNI, oddaja za slušno prizadete, 15.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 15.30
C McCulIough: PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 6. dela avstralske nadalje-
jnKe; 16.15 POROČILA; 16.20 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Morje - iskanje
naše prihodnosti, ameriški film; 17.15 MLADI MLADIM (B Smetana: VLTAVA);
,7 30 PASJA ZMEDA, kanadski film; 19.05 RISANKA; 19 15 CIK CAK; 19.24 TV
L RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME;
9 52 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.00 J. Vipotn;k-J. Drozg: RODNA LETINA, 1.
jlel nadaljevanke; 20.55 ŠPORTNI PREGLED; 21.40 PROPAGANDNA ODDAJA;
21 45 BESEDA DA BESEDO - pogovor z učiteljem Janezom Prestorjem; 22.15
PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
1520 GLASBENO POPOLDNE; 16.30 JUGOSLOVANSKI POKAL V ŠPORTNO-
RlTMIČNI GIMNASTIKI, reportaža, 17.00 Ada: PJ V ROKOMETU (Ž) - HALAS
JOŽEF : RADNIČKI, prenos (slov. komj, v odmoru . . .; 18.25 UDELEŽENEC IN
PRIČA oddaja iz kulture; 19.10 NA ŠTIRIH KOLESIH, oddaja o prometu in
lurizmu; 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 DOKUMENTARNA SERIJA; 20.45 VČERAJ,
DANES, JUTRI; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.05 FESTOVA KINOTEKA:
SOMRAK BOGOV, italijanski film (do 22.45)
PONEDELJEK, 25. 11.
8.50 TV V ŠOLI; 10.35 TV V ŠOLI: Tednik, Realizem v književnosti: JANKO
VESELINOVIČ, Risanka, Angleščina, Mali program, Risanka, Poklic logoped.
Zadnje minute; 12.30 POROČILA (do 12.35); 17.15-22.55 TELETEKST RTV
LJUBLJANA; 17.30 POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.35 POSTOJNSKA
JAMA, 17.50 VSAK PETEK NOV ZAČETEK - 1. del nanizanke TV Sarajevo; 18.20
PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.45 SLOVENSKA
UIUDSKA PESEM - GORENJSKA (poje Koroški akademski oktet); 19.15
RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.10
p Andreota: NEUNIČLJIVA MARIJA, 3. del francoske nanizanke; 21.00 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 21.05 AKTUALNO; 21.45 GLASBENI VEČER: JAKOB PETE-
LIN GALLUS IN NJEGOV ČAS; 22.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.40 TV
DNEVNIK II
TOREK, 26. 11.
950 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALP-
SKEM SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), prenos prvega teka (do 11.00/15); 11.50
PROPAGANDNA ODDAJA; 11.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM
SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), prenos drugega teka (do 12.40); 15.15-22.05
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 15.30 ŠOLSKA TV: Rokomet, odbojka, Poklici v
elektrogospodarstvu. Rdeče, zeleno pa tudi rumeno; 16.30 POROČILA^ 16.35
PROPAGANDNA ODDAJA; 16.40 SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU
-VELESLALOM (Ž), posnetek z Bjelašnice; 17,40 JESENSKA SERENADA V
TRUBARJEVEM ANTIKVARIATU - V. Projan: CESARJEV SLAVEC; SPORED ZA
OTROKE: 18.05 MITI IN LEGENDE - Biblijski miti: SAVEL IN DAVID, nanizanka
TV Beograd; 13.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 KOROŠKI OBZORNIK;
,18.40 RDEČI CVET, dokumentarni film; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24
llV IN RADIO NOCOJ: 19.26 ZRNO DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55
IfREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.05 J. Hubač: PTICE SELIVKE,
irama češkoslovaške TV; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 TV DNEVNIK
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 MALI SVET, otroška oddaja; 18.15 KNJIGE IN MISLI;
18.45 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 NARODNI
PESMI NAPROTI, glasbena oddaja; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 VČERAJ,
DANES, JUTRI; 21.05 ČAS PODVIGOV, dokumentarna oddaja; 21.50 IZOBRA-
ŽEVALNA ODDAJA (do 22.20)
SREDA, 27. 11.
9.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALP-
SKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M), prenos teka (/ do 11.00/15); 11.50
PROPAGANDNA ODDAJA; 11.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM
SMUČANJU - VELESLALOM (M), prenos drugega teka (do 12.40); 16.05-23.00
TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.20 POROČILA; 16.25 PROPAGANDNA'
ODDAJA; 16.30 SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM
(M), posnetek z Bjelašnice; SPORED ZA OTROKE: 17.30 PRGIŠČE PRIUUB-
UENIH PRAVLJIC: Ostržek, 1. del; 9. det lutkovne nanizanke; 17.50 L. Suho-
dolčan: NAOČNIK IN OČALNIK - Veseli robot, 5. del nadaljevanke; 18.20
PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 POMURSKI OBZORNIK; 18.40 ŠČEPEC ŠIR-
NEGA SVETA: Začimbe Indije, 7. del angleškega izobraževalnega niza; 19.05
RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00
TRUE MOŽJE, finski film; 22.40 PROPAGANDNA ODAJA; 22.45 TV DNEVNIK II
tETRTEK, 28. 11.
850 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALP-
SKEM SMUČANJU - SLALOM (Ž), prenos 1. teka (do 11.00/15); 11.50 PROPA-
SANDNA ODDAJA; 11.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČA-
JO - SLALOM (Ž), prenos 2. teka (do 12.40); 15.10-23.20 TELETEKST RTV
^UBUANA; 15.25 ŠOLSKA TV: Rokomet, odbojka; Poklici v elektrogospodar-
5'vu, Rdeče, zeleno pa tudi rumeno, 16.25 POROČILA; 16.30 PROPAGANDNA
ODDAJA, 16.35 SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (Ž),
posnetek z Bjelašnice; SPORED ZA OTROKE: 17.35 V. VVmkIer: PETELINJE
;ERO; 17.50 Paul Stroyer: PEPE S TROBENTO; 18.05 ZAKAJ, ZAKAJ, oddaja
7 Zagreb; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 POSAVSKI OBZORNIK;
840 CAS, KI ŽIVI: Slovenci, domovina kliče; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK;
'9.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK I; 19.55
•REME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.10 FESTIVAL REVOLUCIJA IN
'jLASBA, prenos osrednje republiške prireditve iz Žalca; 21.00 PROPA-
l^ANDNA ODDAJA; 21.05 TEDNIK; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10
1^- P. Snow: TUJCI IN BRATJE, 5 del angleške nadaljevanke; 23.00 PROPA-
'^ANDNA ODDAJA; 23.05 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17 25 TV DNEVNIK, 17 45 LUTKOMENDIJA, otroška serija; 18.15 POUUDNO-
ZNANSTVENA SERIJA. 1845 GOLI Z EVROPSKIH NOGOMETNIH IGRIŠČ;
19.00 MALI KONCERT; 19.30 TV DNEVNIK, 20.00 UMETNIŠKI VEČER: Partizan-
sko gledališče; 22 00 POROČILA; 22.05 40 LET SKUPŠČINE JUGOSLAVIJE -
slavnostna prireditev, 23 05 PESMI NAŠIH NARODOV (do 23.35), OPOMBA:
9 55-11.00 Beograd: SLAVNOSTNA SEJA OB 40-LETNICI SKUPŠČINE JUGO-
SLAVIJE
PETEK, 29. 11.
8 OS-00 25 TELETEKST RTV UUBLJANA; 8.20 POROČILA; 8 25 PRAZNIČNI
ZVOKI Z RUDARSKO GODBO IZ TITOVEGA VELENJA; 8.55 ŽIV ŽAV: Risanke.
Smrkci II, 9 50 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Bjelašnica: SVETOVNA SERIJA
V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 1. teka (do 11 00/15); SPORED
ZA OTROKE: 11.05 BOLNIŠNICA FRANJA; 11.25 SOKOLI, 5 del angleške
lutkovne nadaljevanke; 11.50 PROPAGANDNA ODDAJA, 11.55 Bjelašnica:
SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM (M), prenos 2. teka (do
12.40); 12.40 LUCIJA STRAH IN TREPET ULICE, 1. del češkoslovaškega mladin-
skega filma; 13.55 POROČILA (do 14.00); ... IZ SPOREDA DNEVOV JRT -
85: . . .; 15.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 15.30 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE:
Nova doba, 3. del angleške dokumentarne serije; 16.20 POROČILA; 16.25 GALA
KONCERT OB KULTURNEM FORUMU V BUDIMPEŠTI, posnetek; 17.25
POSLADKANA VODICA, jugoslovanski film; 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK;
19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50
VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 S. Pavič: ODHOD VOJAKA. 1.
del drame TV Beograd; 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.35 NE PREZRITE;
21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50 C. McCulIough: PESEM PTIC TRNOVK,
8. del avstralske nadaljevanke; 22.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.45 PETRI-
JIN VENEC, jugoslovanski film; 00.20 POROČILA
SOBOTA, 30. 11.
7.45-23.50 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 8 00 POROČILA; OTROŠKA MATI-
NEJA- ponovitev oddaj: 8.05 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Ostržek, 1.
del; 8.25 V. VVinkler: PETELINJE PERO; 8.40 ZAKAJ, ZAKAJ, oddaja TV Zagreb;
8.55 POSTOJNSKA JAMA; 9.10 OTROŠKA REPORTAŽA; 9.40 VSAK PETEK
NOV ZAČETEK, 1. del nanizanke TV Sarajevo; 10.10 MITI'IN LEGENDE -
Biblijski miti : SAVEL IN DAVID, nanizanka TV Beograd; 10.25 L. Suhodolčan:
NAOČNIK IN OČALNIK - Veseli robot, 5. del nadaljevanke; 10.55 RDEČI CVET,
dokumentarna oddaja; 11.25 SPET TA LUCIJA, 2. del češkoslovaškega mladin-
skega filma; 12.45 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Nova doba, ponovitev 3.
dela angleške dokumentarne serje; 13.35 POROČILA; 13.40 IZ SPOREDA
DNEVOV JRT 85; 14.05 SUPERMAN, ameriški film; 16.25 ZGODBE IZ ŽIVLJE-
NJA RASTLIN: Sporazumevanje med cvetovi in žuželkami, 9. del francoskega
dokumentarnega niza; 16.55 POROČILA; 17.00 Beograd: PJ V ROKOMETU (Z)
- RADNIČKI : BUDUČNOST TITEX, prenos, v odmoru . . .; 18.25 40 LET JUGO-
SLAVIJE (delovni naslov), dok. odd. TV Bg; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK;
19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50
VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 S. Pavič: PRIHOD MARŠALA,
2. del drame TV Beograd; 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.35 ZRCALO
TEDNA; 21.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.00 SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL.
jugoslovanski film; 23.45 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15.45 DNEVI AVNOJA, 3. del dokumentarne serije; 16.40 PREKINJENE IGRE;
17.10 TRGATEV, dokumentarna oddaja; 17.55 HENRIK Vlil, 2. del angleške
nadaljevanke; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BALETNA ODDAJA; 21.15 POROČILA;
21.20 PRIJATEUt dokumentarna oddaja; 22.05 KONCERT SKUPINE BIJELO
DUGME; 23.20 CE ZRASTEMO DO ZVEZD, glasbena oddaja (do 00.05):
OPOMBA: 14.30 VATERPOLO - PARTIZAN : KOTOR; 15.30 ROKOMET (Ž) -
RADNIČKI : BUDUČNOST; 17.00 KOŠARKA - BOSNA : PARTIZAN
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Do 24. 11.: OGNJENE ULI-
CE - ameriški film
Od 25.11.: dalje: BRAZGO-
TINEC - ameriški film
MALI UNION
Do 23. 11.: PASJI SINOVI -
ameriški film
Od 25. 11. dalje: KIKLOP -
jugoslovanski film
KINO METROPOL
Do 24. 11.: RESNIČNE
ZGODBE 4. del - nemški
film
Od 25. 11. dalje: SPECIALNI
AGENT - francosko-nemški
film
MATINEJA - KINO
METROPOL
3. 11.:  POLICIJSKA  AKA-
DEMIJA - ameriški film
KINO DOM
Do 24. 11.: PRINC PROSA -
sovjetski film
Do 24. 11.: PET ŽIGOSANIH
- italijanski film
Od 25. 11. dalje: POLICIJ-
SKA AKADEMIJA - ameri-
ški film
KINO VOJNIK
24. 11.: LJUBEZEN V RIU -
ameriški film
KINO DOBRNA
24. 11.: SPECIALNI AGENT
- francosko-nemški film
KINO ŽALEC
21. 11.: PARTNERJA - ame-
riški film
22.11. in 24.11.: BREAK-
DANCE - ameriški film
23. 11.: ALI JE PROSTOR
ZA LJUBEZEN - ameriški
film
26. 11.: SMOKY IN BANDIT
- ameriški film
27. 11.: BANKIRKA - franco-
ski film
KINO PREBOLD
21. 11.: ZELJNATA JUHA -
francoski film
22. 11.: PARTNERJA - ame-
riški film
24. 11.: PIRANHA - 2. del -
ameriški film
26.11.: ALI JE PROSTOR
ZA LJUBEZEN - ameriški
film
KINO POLZELA
21.11.: DEKLETA GREDO
V MUNCHEN - nemški film
23. 11.: PIRANHA - 2. del -
ameriški film
24. 11.: ZELJNATA JUHA -
francoski film
26. 11.: BANKIRKA-franco-
ski film
KINO VRANSKO
21. 11.: PIRANHA - 2. del -
ameriški film
23.11.: DEKLETA GREDO
V MUNCHEN - nemški film
24. 11.: PARTNERJA - ame-
riški film
KINO GRIŽE
24. 11.: BANKIRKA-franco-
ski film
KINO BRASLOVČE
24. 11.:     BOJEVNIK     IZ
BRONXA - italijanski film
27. 11.: ZAMOLKLI ODMEV
- ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
21. 11. in 22. 11.: BOJEVNIK
IZ BRONXA - italiianski
film
22., 23. in 24. 11.: INDIANA
JONES - ameriški film
25. in 26. 11.: NAVADO
GROM - ameriški film
27. in 28. 11.: OKRUTNI KA-
LIGULA - ameriški film
KINO KOM KULTURE
21. 11.: INDIANA JONES -
ameriški film
25. 11.: OBSODBA - ameri-
ški film
KINO ŠOŠTANJ
23. 11.: BOJEVNIK IZ
BRONXA - italijanski film
24. 11.: NAPAČNA VRATA-
nemški film
25. 11.: INDIANA JONES -
ameriški film
27. 11.: NAVADO GROM -
ameriški film
KINO MOZIRJE
21.11.:   BOKSAR  ZA  DO-
LARJE - ameriški film
23. in 24. 11.: STRUP ČRNE
MAMBE - angleški film
26.11.: VODJA APAČEV -
nemški film
KINO LJUBNO
23. in 24. 11.: PODGANE Z
ASFALTA - mehiški film
KINO NAZARJE
23. in 24. 11.: RAZBOJNIKI
NEŽNEGA SRCA - italijan-
sko-francosko-španski film
27.11.:   NOROSTI   GOSPE
ELODI - francoski film
KINO LAŠKO
23. in 24. 11.: SLUGA SVO-
JIH GOSPODARJEV - itali-
janski film
KINO RIMSKE TOPLICE
23. 11.: PLAVI GROM - ame-
riški film
27.11.:   POROČNO   POTO-
VANJE NA ŠVEDSKI NA-
ČIN - švedski film
KINO RADEČE
24.11.: SMEŠNA PLAT
ZGODOVINE ameriška ko-
medija
KINO SLOVENSKE KONJICE
21. 11.: BEG V ZMAGO -
ameriški film
22. 11.: MLADI BOJEVNIKI
- ameriški film
23. in 24. 11.: BREZ ZLOBE-
ameriški film
24. 11.: DOBRI STARI Pl
ANINO - slovenski film
26. 11.: ZVEZDNE STEZE -
ameriški film
KINO ZREČE
22.11.:   VELIKO   TVEGA-
NJE - ameriški film
23. in 24. 11.: MIDVA - fran-
coski film
KINO ŠENTJUR
23. in 24. 11.: OFICIR IN
GENTLEMAN - ameriški
film
KINO ŠMARJE
21 11.: KRILATA KAČA -
ameriški film
22. 11.: ZAFRKANTI - ame-
riški film
23. in 24 11.: OBDOBJE
NEŽNOSTI - ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
21. in 22. 11.: VROČA CECI-
LIJA - francoski film
23. in 24. 11.: HERKUL- ita-
lijanski film
24. 11.: SREČNO KEKEC -
slovenski film
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 32 dečkov in 26
deklic
POROKE
Celje
Poročilo se je 5 parov, od teh
Stanko VOZLIČ iz Šmartnega v
Rožni dolini in Romana ROTAR
iz Lopate.
Šentjur
Poročila sta se dva para.
Titovo Velenje
Poročili so se: Drago JELEN iz
Laz in Bojana REBERNIK iz Si-
love, Miran CENTRIH in Blanka
LAKOVŠEK, oba iz Titovega Ve-
lenja.
Zlata poroka Celje
Zlato poroko sta sklenila Ma-
tevž in Alojzija JEVNIŠEK iz Pa-
roža 11.
SMRTI
Celje
- Umrii so: Alojz ARCAN, 50,
Otiški vrh, LjudmUa LJUBIC,
86,  Celje,  Ivan  POTNIK,  82,
Frankolovo, Marija ZAVERS-
NIK, 60, Celje, Zofija CVIKL, 80,
Celje, Rozalija KRNC, 67, Mala
Hubajnica, Martin PLAVČAK,
70, Žahenberc, Zora ČUŠ, 66. Ce-
lje, Amalija DEŽELAK, 76, Veli-
ke Grahovše, Ifeta ZELENKIČ.
26, Titovo Velenje, Ljudmila
URANA, 69, Zagorje, Ferdinand
BRAČEK, 65, Zadobrova. Ljud-
mila WEDLIN, 72, Celje, Angela
MRAMOR, 77, Gradišče pri Voj-
niku, Franc ROMIH, 73, Ka-
njuce.
Titovo Velenje
Umria je Ana NOVAK, 82, Ti-
tovo Velenje.
Šmarje
Umria sta: Franc HUZAR, 65.
Vonarje 22, Janez ORAČ. 80, Za-
drže 25.
Šentjur
Umrli so: Rudi BERGLEZ, 70,
Črnolica 5, Angela ČAUŠ, 79, Lo-
ka pri Žusmu 37, Ana FIDER-
ŠEK, 79, Proseniško 17, Roza
POLUTNIK, 76, Dobrina 63, Jo-
žef ANDERLUH, 71, Okrog 3.
Silvester PEČEK, 63, Straža na
gori 5.
Laško
Umrli so: Justina PINTER, 75,
Modric 3, Laško, Alojz VO-
GRINC, 85, Trobni dol 22, Breze,
Amalija HLADIN, 91, Mrzlo po-
lje 13 a, Jurklošter, Marija BRE-
GAR, 34, Močilno pri Radečah.
Dežurstva zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Dopoldanske in popoldanske ordi- ;
nacije, dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne,
ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Ambulantno ;
nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delovnem '■
času, v času dežurstev pa v dežurni ambulanti. Telefon: 22-334.       >
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba jej
vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo je organizirano od j
19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka ]
zjutraj. Telefon: 741-551. I
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v i
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se i
prične ob 20. uri in traja do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutraj. :
Telefon: 831-934. ]
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom je od 20. do 7. ure
naslednjega dne, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu
tedna in ob praznikih. Telefon: 751-522. ]
ZDRAVSTVENI DOMOVI V ŠMARSKI OBČINI: Redna dejav- i
nost - dopoldanske in popoldanske ordinacije od 7. do 19. ure v \
zdravstvenih postajah Šmaije, Rogaška Slatina, Kozje, dopoldanske ;
v Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Podčetrtku in obratna ambulanta Ste- ;
klame. Dežurstvo je organizirano v zdravstvenih postajah Šmarje in ;
Rogaška Slatina ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutraj, ob koncu ;
tedna pa od sobote od 14. do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Stalna 1
pripravljenost je organizirana za področje zdravstvenih postaj Kozje, j
Bistrica ob Sotli, Podčetrtek ob delavnikih po vseh zdravstvenih;
postajah izmenično, ob koncu tedna pa po razporedu. Telefoni: ■
Šmarje: 821-012, Rogaška Slatina: 881-621, Rogatec: 826-015, Kozje: i
770-010, Podčetrtek: 882-018, Bistrica ob SoUi: 784-110. i
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska \
ambulanta je od 7.30 do 13.30 ure. popoldansko dežurstvo traja do 20. j
ure, zdravnik je v sprejemni ambulanti. Dežurstvo v dežurni ambu-^
lanti se prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj naslednjega dne, i
neprekinjeno dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih.'
Telefon: 856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v j
zdravstvenih domovih Laško, Rimske toplice in Radeče v dopoldan- i
skih in popoldanskih ordinacijah. Nočna dežurna služba je vsak dan
od 20. do 7. ure naslednjega dne v zdravstvenem domu Laško. Ob
petkih se prične dežurstvo ob 15. uri in traja do ponedeljka do 7. urej
zjutraj. Telefon: 730-078. •
Veterinarsko dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30 |
ure, redna dopoldanska ordinacija 7.a male živali je od 8. do 10. ure, i
sicer pa imajo neprekineno dežurstvo v popoldanskem in nočnem <
času. Telefon: 34-233. \
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni \
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled-,
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob \
praznikih. Telefon: 751-041. ]
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 15. ,
ure, od 15. do 7. ure naslednjega dne je neprekinjeno dežurstvo. Od j
22. do 28. novembra bo dežural dipl. vet. Janez Horvat na veterinar- i
ski postaji, telefon: 741-041. :
VETERINARSKO DEŽURSTVO MOZIRJE: Delovni čas na veteri- i
narski postaji je vsak dan od 7. do 14. ure, razen ob nedeljah, redna :
dopoldanska ordinacija je vsak dan od 7. do 9. ure. Do 25. novembra I
bo dežural dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179, od 26. i
novembra dalje pa bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, Ljubno, telefon: j
840-112.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občim Laško poteka delo \
veterinarjev v delovnem času od 7. do 15. ure vsak dan v Laškem in v \
Radečah. Dežurna služba je vsak dan od 15. do 7. ure zjutraj na'
veterinarski postaji Laško. Do 24. novembra bo dežural dipl. vet. j
Slavko Hren, od 25. novembra dalje pa dipl. vet. Edvard Staroveški. i
Telefon: 730-068. i
Uredništvo: Celje. Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic.
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
21. NOVEMBER 1985
Razstava malih živali
Med 28. novembrom in 1. decembrom bo v hali Golovec v Celju velika razstava malih
živali, ki jo pripravlja Društvo gojiteljev malih živali iz Celja. Razstavljenih bo približno 450
kuncev različnih pasem, perutnina vseh vrst, 150 golobov in čreda koz. V soboto, 30.
novembra bomo pripravili tudi razstavo pasemskih mačk. Del živali bomo prikazali tudi v
naravnem okolju.
Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure. Za vse, ki jih zanima reja kuncev,
pripravljajo v soboto, 30. novembra ob 10. un v dvorani Golovec predavanje mg. Jožeta
Jurgeca o reji kuncev. ^ PLANINŠEK
Rejci malih živali se že pripravljajo na razstavo^
Pričeli so se smučarski sejmi
Prvega na našem območju je pripravil smučarski klub Gozdnik iz Žalca, kjer sc je v
petek popoldne v Hmezadovi dvorani trlo obiskovalcev, tako pa je bilo tudi ostale dni.
Rabljeno robo, predvsem za najmlajše, so obiskovalci iztrgali iz rok prodajalcem že prj
vhodu, kar priča, daje nova smučarska oprema letos zelo draga. Podobno je bilo v začetkii
tedna tudi v Golovcu, verjetno pa bo tako tudi povsod, kjer takšne sejme pripravljajo. Teli
pa bo očitno letos zelo veliko. EDI MASNECI
Še znajo stare ljudske pesmi
Kar precej časa je minilo odkar smo imeli leteče uredni-
štvo v Vojniku, kjer smo obiskali več ljudskih godcev in
pevcev. Med njimi so bili tudi Barbara in Anton Medved ter
Lenika Žlavs iz Ilovice, ki so nam takrat zapeli pesem o
Pečenem mačku, županu in fajmoštru. Anton Medved je
tudi povedal, da znajo še več starih pesmi, le da jim zdravje
ne dopušča, da bi jih večkrat zapeli. Zato smo jim obljubili,
da se bomo še vrnili in zapisali ali posneli stare ljudske
skladbe, da ne bi šle v pozabo. \
Še o TDF
Kot ljubezenska pisma z naklepom so mnogo-
krat delegatska vprašanja. Tistim, ki so name-
njena, nanje sploh ne odgovorijo.
Le redki so doktorji, ki mislijo na narod tudi
takrat, ko delajo proti njemu.
Naš človek je kot mačka. Vedno pade na
noge, pa naj ga vrže s stolčka kdorkolL
Mnogi kritiki našega filma so »zasmrčali« v
klopeh. Prebudil jih ni niti Cristoforos.
OBAD
Ena sadika, pa
toliko cvetov
Takole so še prejšnji teden
cvetele rožice na oknu naše
bralke Štefke Končan iz Pe-
čovnika 46 v Celju. Kako zna
Štefka okrasiti z rožami
okna svoje hiše je razvidno iz
priložene fotografije, čeprav
za letos pravi, da jih je veliko
uničila tudi toča, vendar so
najbolj odporne vendarle do-
čakale Martina.
Zanimivo je, da je v vsaki
posodi samo ena rastlina, ki
seje razrastla 160 cm v dolži-
no i 120 cm na široko.
UM
Prijateljice
Kar pogosto se pripeti, da so starejšim edine prijatelji'^^
domače živali, ki jim kraj.šajo dolge in dolgočasne dneVC;
Tudi Mariji Skornšek, ki jo sicer vsi kličejo kar za Mici in 1^
preživlja starost v Domu Nine Pokornove v Grmovju, ^
usta kar sama razlezejo v nasmeh, ko jo pozdravijo njeP^
muce. Vsak dan jim Mici prinese kaj za pod zob, muce paJ'
vsak dan v pozdrav skačejo v naročje. .
_________ _________________EDlMASm
Običajno
nanavadno
tekmovanje
Hladno sobotno popoldne
ni preprečilo članov društva
za nenavadne športe pri
TVD Partizan Rimske Topli-
ce, da ne bi pripravili tekmo-
vanja z navadnim lokom. Po-
večini so si tekmovalci,
kakšnih 20 se jih je zbralo
pod opuščenim mostom, lo-
ke napravili kar na prizoriš-
ču, namesto tarč pa so imeli
narisanega srnjaka. Člani te-
ga društva pa se tudi že pri-
pravljajo na novoletno vater-
polo tekmo na letnem kopa-
lišču in da bodo njihovi užit-
ki popolni pričakujejo seve-
da veliko snega in hladno
vreme.
EDI MASNEC