^ = = = L. VIII.
ŠT. 17

GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDU-' STRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Potrošnik naša deveta skrb?
NEZAINTERESIRANOST NEKATERIH NAŠIH TOVARN ZA SEJEMSKO DEJAVNOST PSO ŠKODUJE UGLEDU CELOTNEGA PODJETJA
[ Princip absolutnega poslovnega prilagajanja tržišču, Id smo ga tako cesto in slovesno označevali kot edini imperativ našega prihodnjega celotnega razvoja ostaja kot vse kaže papirnata deklaracija brez slehernega življenjskega smisla, ker ga nekatere naše tovarne, vziic naporom PŠO, ne morejo ali hočejo priznati za življenjsko nujo. Vsaj, kar se tiče reklamno propagandne dejavnosti in s tem načrtnega, tesnejšega in neposredne jšega kontakta s potrošniki. Naše sodelovanje na pravkar minulem spomladanskem velesejmu v Zagrebu je praktičen in otipljiv dokaz za to porazno Ugotovitev.
Posnetek iz enega izmed številnih volišč v tovarni »Elektromehanika«, ki so bila na dan volitev lepo okrašena
•Res, da spomladanski zagrebški velesejem ni največja in najpomembnejša sejm-ska prireditev v državi, je pa!'specializirana razstava izdelkov splošne - rabe, to je panoge, ki je najbolj izpo-1 stavljena konjukturnemu nihanju na-tržišču.
Kot ' največje' in najpomembnejše 'podjetje' elektrotehničnih izdelkov šibkega to-; ka pa si sploh ne moremo predstavljati, da - ne bi ■ sodelovali ria 'takšnem sejmu, že zaradi tradicionalnega ugleda. Ta ugled, ki smo si ga z leti pridobili s solidno in- sodobno proizvodnjo izdelkov, urejeno poslovnostjo.; in avantgardističnim oblikovanjem zdaj na široko za-: pravljamo.
' Za- vsakega obiskovalca sejmov ih poslovnega človeka je razstava vsakega , uglednega ; Podjetja zrcalo jajegoe splo-spe poslovno« ti, in .merilo za ugled. Tega še ne da zanikati. •
Naša razstava izdelkov splošne rabe. v hali VI zagrebškega 'velesejma pa je vsilila že površnemu obiskovalcu vtis zaostalosti zaradi docela neprimernih im zasta-relih stojal. Oblikovalci sej-iz . propagandne službe PSO so storili vse, da bi bila' celotna razstava za oko pri-, jetna, vendar te pomanjkljn vosti pač niso mogli zabrisati, ker so bili elementi — ¡no-,.,,, sdci osrednje in najbolj opazni del* celotnega razstavnega kompleksa. Kdaj bodo na vo-uo potrebna finančna sredstva: iz tovarn za ta del, ki sodi v institucionalno propagandno dejavnost, .je že 'ne-..
vprašanje z'neznanim °dgpvorom.
■ ^aradi nezaintaresirahosti nekaterih posameznih tovarn sm°-t0 Pot razstavljali na ža-Bhbskam velesejmu le malo, izdelkov. Tako sta le diva te-
dejavnost telefonije, števcev kot izrazitih predstavnikov splošne rabe pa sploh ni bilo.
SPREJEMNIKI, tovarna radijskih sprejemnikov je v vsej naglici pripravila Sortiment, novih sprejemnikov, izredno čedne zunanjosti, od katex/-h.^3£rf.^-bil -za- -radijski-sprejemnik (SAVA UKV).
. razstavljeno.", samo: njegovo; ohišje brez* šasije.
« (Dalje na 8. strani)
Koristna spodbuda
ODBOR RS ZSS ZA TISK IN INFORMIRANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH SE ZAVZEMA ZA USTANAVLJANJE PODOBNIH KOMISIJ PRI OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETIH
Na seji .odbora RS ZSS za tisk i-n ! informiranje v. delov- -nih. organizacijah,, ki je bjla v -sredo/ 2. aprila, so prisotni •
sklenili spodbuditi vodstva občinskih. sindikalnih svetov in osnovnih organizacij sindi- . kata v'. delovnih organizaci- • jah; naj. bi čimprej ustano- -vili posebne komisije za informiranje oziroma' za -obve- -ščanje, Z ustrezno analizo te dejavnosti, bomo spoznali stanje informiranosti in s tem omogočili nadaljnje prizadevanje, da bomo končno le dobili argumentiran in jasen odgovor na vprašanje, kakšna so . glasila delovnih orga- • nizacij v Sloveniji.
Na seji so se/člani odbora in povabljeni predstavniki.' občinskih sindikalnih svetov Celje, Koper, Maribor, Novo mesto in Velenje pogovarjali o okvirnem programu komisij za tisk in informiranje
pri občinskih sindikalnih, svetih. in komisij za obveščanje v delovnih organizacijah. Na-njen. takih komisij je zagotoviti-čim popolnejšo, informiranost sindikalnega . članstva, 'oziroma / zaposlenih v delovnih organizacij ah. Za-' vzemale se bodo za kar najbolj ustrezno normativno ureditev informiranja, v samoupravnih aktih delovnih organizacij (v statutih, pravilnikih) in J za; popolnejšo opredelitev obveščanja občanov in delovnih organizacij (statut občine, statut oziroma poslovnik ali pravila ObSS itd.) v prvih aktih občinskih skupščin. Komisije za tisk in informiranje se bodo zavzemale tudi za učin-(Dalje na 6. strani)
tefom
a predstavljala oelotno
Naša razstava merilnih inštrumentov na JUREMI je imela dokaj obiskovalcev, čeprav je bila postavljena na sorazmerno neugodnem in odmaknjenem prostoru
Pan Iskre — 4. julija pri Novi Gorici
Na; seji Komisije ZB združenega podjetja je bilo 24. aprila t. 1. med drugim sklenjeno, da bo letošnja proslava dneva Iskre pri Novi Gorici. V ta namen, je že tudi bil imenovan, glavni pripravljalni odbor, katerega sestavljajo: Franc Hutter, predsednik in člani: gen. dir. Vladimir Logar, Jože Eržen, dir. tovarne »Avtoelektrika«, Jože čuk, predsednik ZB »Avtoelek-trika«, Jože Juretič, vodja propagandne službe PSO, ing. Tone Nedog, sekretar konference ZK ZP, Franc Križnar, tajnik ZB ZP, Pavle Gantar, sekretar ZP, Jože Čebela, predsednik sindikata ZP, predsednika DS in UO ZP, Franc Lavrič, predsednik mladine ZP, Janez Šilc (strok, službe ZP), Slejko Humbert (N. Gorica) in Mirko Ljubič (PSO). O natančnejšem programu te proslave in vsem v zvezi z njo bomo še poročali.
Nekaj informacij o patentni zaščiti
ZZA ima v splošno tehniškem sektorju oddelek za patentno zaščito, ki po svojih maloštevilnih močeh urejuje naloge s tega področja za združeno podjetje ISKRA. V delokrog oddelka spadajo prijave lastnih patentov, modelov in znakov, evidenca o tujih patentih in vprašanja tehničnih izboljšav, ki jih pa sedaj rešujejo posamezne organizacije združenega podjetja. V današnjem članku se bomo omejili na patente.
Za vsako razvojno raziskovalno delo, zlasti če se lotimo kakega novega proizvoda, je potrebna predvsem ugotovitev sedanjega stanja tehnike, ki ga predstavljajo strokovne knjige, članki v strokovnih časopisih, predvsem pa zbirka patentov in patentnih prijav iz dotičnega področja Pri tem nam starejši patenti pokažejo, kaj lahko izkoristimo za svoj proizvod brez odškodnine.
Patenti veljajo v Jugoslaviji največ 15 let od dneva objave, pri tem je pa treba vsako Jeto plačati ustrezno takso, ki z leti narašča. Drugod je trajanje veljavnosti podobno, morda kako leto ali dve več. Približno 90 % patentov se podaljšuje največ 6 let, ostala desetina pa deloma doživi večjo ali tudi vso življenjsko dobo. Tako že iz datuma izdaje patenta lahko približno ocenimo, ali je patent še veljaven ali ne. Če seveda hočemo kako konstrukcijo te vrste uporabiti, se moramo prej dokončno prepričati, ali patent še velja. Včasih je možno zastarele izvedbe uspešno izkoristiti zaradi napredka tehnoloških postopkov. če pa je patent še veljaven, se mora razvijalec odločiti, ali bo uporabil zaščiteno konstrukcijo, v katerem primeru mora plačati lastniku patenta licenčno odškodnino. V nasprotnem primeru je pa treba najti novo konstrukcijo, ki bo bistveno drugačna od patentirane izvedbe.
V Jugoslaviji je prijavljenih razmeroma malo inozemskih patentov. Razlog za to je naš manjši industrijski potencial. Lastnik patenta se namreč odloči za zaščito v drugih- državah, če je tam razvita taka industrija, ki bi lahko proizvajala patentirani proizvod.
ali pa če je predvidena poraba proizvoda tako velika, da bi se njegova fabrikacija izplačala. S takimi prijavami si lastnik patenta zagotovi dohodke iz drugih držav, bodisi v obliki licence ali pa z izvozom svojih proizvodov, če zaradi licenčne odškodnine ni prišlo do proizvodnje.
V okviru združenega podjetja so se že marsikateri obrati odločili, da stalno nabavljajo novo izhajajoče patentne spiske s svojega področja, petem ko so si osnovno zbirko nabavili ob priliki razvoja novega proizvoda ali pa nove izvedbe starejšega proizvoda. V prvih letih po ustanovitvi Iskre namreč nihče ni mislil na patente. Proizvodnja je bila namenjena samo za notranje jugoslovansko tržišče, kamor niso prihajali v prvih povojnih letih inozemski proizvodi zaradi velikih težav pri nabavi deviz. Ko se je pojavila potreba po izvozu, da bi sd podjetje s tem zagotovilo devize za nabavo . materiala, strojev in instrumentov iz inozemstva, pa se je pokazala tudi nujnost raziskave patentne zaščite, ker v nasprotnem primeru ne bi bil možen izvoz.
Odprto še ostane vprašanje, ‘ iz katerih držav naj se nabavljajo patenti. Velika večina važnejših patentov je prijavljena v glavnih industrijskih državah in se zato isti patenti pojavljajo v Angliji, ZR Nemčiji, Franciji, Italiji, ZDA, Japonski, pa tudi v švedski, Švici, Nizozemski, Belgiji in v zadnjem času tudi v Sovjetski zvezi, ki je šele pred nekaj leti pristopila k mednarodni konvenciji glede patentne zaščite. Glede nabave se razvijalci odločajo po znanju jezikov, načinu izdajanja patentov, ker je postopek v nekaterih državah kraj-
ši, drugod pa daljši, in po predvidenih možnostih izvoza ustreznega proizvoda.
če je razvojno raziskovalno delo za novo izvedbo proizvoda prineslo nove rešitve, pa pridemo do druge faze v patentni zaščiti. Novo konstrukcijo je treba patentirati in sicer predvsem doma v Jugoslaviji, ker s tem dobi prijavljeni izum takozvano prioritetno pravico, ki jo prijavitelj izuma lahko izkoristi v teku enega leta po vložitvi jugoslovanske prijave. Prioritetna pravica obstoji v tem, da se kot dam prijave izuma za so bile vložene najpozneje eno leto po vložitvi jugoslovanske prijave, šteje dan jugoslovanske prijave. Ce je torej ISKRA vložila jugoslovansko prijavo 8. aprila 1969, in vloži potem v Italiji prijavo istega izuma na primer 7. aprila 1970, ima ta prijava prednost pred prijavo italijanskega izumitelja, ki je bila vložena 10. aprila 1969. Ta pravica pa ugasne eno leto po dnevu vložitve jugoslovanske prijave. Vendar je možno izum v inozemstvu prijaviti tudi še pozneje, toda najpozneje do takrat, ko se v Patentnem glasniku objavi jugoslovanska prijava.
Naš zakon o patentih in tehničnih izboljšavah iz leta 1960 s spremembami iz leta 1962 zahteva podobno kakor patentni zakoni drugih držav kot pogoj za patentiranje izuma, da je izvedba in konstrukcija nova im da se da uporabiti v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti. Novost konstrukcije pa je podana s tem, da izum ni bil javno objavljen ali opisan, niti ni bil drugače dostopen javnosti (na pr. na kaki razstavi). Zato se mora predmet izuma čuvati v tajnosti tako dolgo, dokler patentna prijava hi dospela v Zvezni zavod za patente v Beogradu. Po tem času se izum lahko opiše v strokovnih revijah ali pa v prodajnih prospektih, vendar se s tako objavo onemogoči prijava v inozemstvu po preteku prioritetnega leta. Pa tudi sama objava jugoslovanske prijave onemogoči prijavo v inozemstvu po poteku prioritetnega leta, ker z objavo prijave postane izum znan in ni več »nov«.
Za obliko in besedilo patentne prijave veljajo določeni predpisi in mora zato izumitelju pomagati patentni strokovnjak, da dobi prijava izuma predpisano obliko.
Večkrat beremo, da se v Jugoslaviji prijavlja premalo izumov. To drži, vzrok pa je po eni strani pretirana skromnost naših izumiteljev, ki se jim njihova ideja ne zdi dovolj imenitna za patentiranje, zato ostanejo nezaščiteni
(Dalje na 7. strani)
V »Avioelektrlkf« so bali odlikovani
Za izredne dosežke pri delu je predsednik republike odlikoval 4 naše delavce, in sicer:
Pelikan Gabrijela, vodjo proizvodnje in Primožič Gabrijela, VŠ konstrukterja z redom dela s srebrnim vencem ter Ambrožič Ivana, vodjo Unije brusilnih, rezkalnih in vrtalnih strojev in Martinuč Emilijo, delavko na navijanju rotorja, z medaljo dela.
Podelitev odlikovanj našim članom kolektiva ni samo ponos za njih same, temveč za cel kolektiv, ki s pomočjo takih delavcev dosega iz leta v leto večje rezultate. Želimo si, da bi bilo tudi v bodoče vedno več takih kandidatov, ki s svojim vztrajnim delom pripomorejo k izpolnjevanju postavljenih proizvodnih nalog in ki so deležni tudi zunanjih priznanj.
Kako so potekale volitve v DS ZP
Dne 25. aprila 1969 so bile volitve v delavske svete v organizacijah ZP ISKRA, 9 organizacij pa je volilo tudi kandidate za DS ZP. Volitve v DS ZP so potekale v redu, volilna komisija ZP pa je prejela do 28. aprila ves volilni material z rezultati za volitve v DS ZP od volilnih komisij organizacij, ki so volile v DSZP.
Potek volitev v DSZP in udeležbo prikazuje naslednja tabela:
	Volilna enota	Mandati	Potrjene kandida-		tura	Volivci			Nevelj. glasov- nice	Š
						po spis.	volilo	£ '		
	Elektromeh.	7.		10		4.593	4.068	88,6	253	62
	Elementi	3		3		1.736	1.573	90,6	108	6,8
	Aparati	1		1		759	658	86,7	101	15,3
	Avtoelektrika	2		7		LOGI	915	91,4	26	28
	Avtomatika	2		4		741	655	88,3	30	4,6
	Elektronika	1		1		318	283	89,6	80	28,3
	RIZ	3		4		2.679	2.323	86,8	46	1,8
H	PSO	1		2		1.082	903	83,4	31	3,4
■ B	ZZA	1		3		776	670	86,3	22	3,2
B B	SKUPAJ:	21		35		13.685	12.048	88,0	697	5,7
Volilna komisijá ZP
Zaključki koordinacijske konference ZMS ZP Iskra Kranj
1.	Koordinacijska konferenca ZMS ZP Iskra je posvetovalni odn. koordinacijski organ, ki skrbi za izvajanje skupnih akcij mladine v ZP Iskra Kranj.
2.	Sodelovali bomo na mladinski delovni akciji SAVA 69 v Zagrebu.
3.	Sodelovali bomo na 2. majskem srečanju mladine elektroindustrije Jugoslavije v Nišu.
4.	Predstavo KK mora predvsem posvečati pozornost mladinskim aktivom organizacij, ki jih tarejo ekonomske težave in so zato manj aktivni.
5.	Vse tovarniške konference morajo izdelati »pravila« o delu ZMS tovarne najkasneje do 1. 6. 1969.
6.	Naloga mladinskih vodstev po organizacijah je, da zahtevajo od samoupravnih organov in vodstev, da se dosledno izvaja pravilnik o pripravnikih.
V organizacijah, kjer tega pravilnika še nimajo, naj se doseže, da se tak pravilnik čimpreje izdela.
7.	Podpiramo prizadevanja mladincev »Elektromeha-nike«, da se skrajša 4-letna doba zaposlitve, kot pogoj za pridobitev pravice do plačevanja šolnine za izredni študij. Večjega pomena naj bo uspeh v predhodni šoli in uspeh na delovnem mestu.
8.	Priporočamo strokovne ekskurzije z namenom spozanavanja proizvodnje ostalih tovarn ZP ISKRA.
9.	Glede na izredno težko stanje tovarne »Sprejemniki« v Sežani, ki je bilo prikazano na konferenci, smatramo, da mora uprava podjetja podvzeti odločne ukrepe za sanacijo.
10.	V organizacijah je treba poživiti sodelovanje mladine z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami in samoupravnimi organi.
Komisija za zaključke koordinacijske konference ZMS ZP ISKRA KRANJ
»ISKRA« Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, obrat keramičnih kondenzatorjev Žužemberk
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	STROJNI INŽENIR — TEHNOLOG
2.	ELEKTRO INŽENIR — ŠIBKI TOK.
Za delovno mesto pod L je zagotovljeno družinsko, za delovno mesto pod 2. pa samsko stanovanje. Praksa zaželena.
Ifismene prijave z opisom dosedanjih delovnih mest naj pošljejo kandidati najpozneje do 15. maja 1969 na gornji naslov.
Razglas rezultatev volitev
v vse organe delavskega upravljanja delovnih skupnosti v združenem podjetju »ISKRA« Kranj, ki so bile 25. aprila 1969
I.
Izvoljeni člani v DS združenega podjetja
Volilna enota:
tovarna
elektrotehničnih
IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ
1.	Fatur Slavko (1922)
2.	Kobal Peter, d. inž. (1939)
3.	Kuhar Ludvik, d. oec. (1940)
4.	Orel Franc, inž. org. (1922)
5.	Planinšek Lojzka (1925)
6.	Planinšek Vili (1933)
7.	Šarabon Konrad (1930)
Volilna enota:
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
1.	Bregar Avgust (1938)
2.	Levstik Miroslav (1934)
3.	Miloradovič Miodrag (1925)
Volilna enota:
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA J. Koser Janez (1916)
Volilna enota:
TOVARNA
AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA
1.	Mermolja Pavel (1941)
2.	Pelikan Gabrijel (1932)
TOVARNA ELEKTROMEHANIČNIH TEHNIČNIH IZDELKOV, KRANJ Enota:
OBRAT ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV
1.	Bozoviear Tone (1927)
2.	Keše Peter (1934)
3.	Maček Franc (1927)
4.	Ovsenik Nace (1930)
5.	Krivec Vili (1922)
6.	Eržen Marjan (1932)
7.	Trobec Franc (1929)
Enota:
OBRAT ŠTEVCEV
1.	Kem Stane (1924)
2.	Petač Janez (1948)
Enota:
OBRAT MEHANIZMOV L Debeljak Marija (1929)
Enota:
OBRAT STIKAL L Kolman Rudi, d. inž. (1935)
Enota:
OBRAT ORODJARNA L Pintar Franc (1933)
2.	Potočnik Ciril (1935)
3.	žontar Janez (1930)
Volilna enota:
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, LJUBLJANA-PRŽAN
1.	Butina Jurij, d. inž. (1935)
2.	'Horvat Štefan (1932)
Volilna enota:
TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, HORJUL
1.	škopac Fabio, d. oec. (1938)
Volilna enota: . .
RIZ ZAGREB ELEKTRONIKA — TELEKOMUNIKACIJE — AVTOMACIJA
1.	Fadljevid Nebojša (1929)
2.	Naumski Vjenceslav, d. inž. (1921)
3.	Plaček Zvonimir (1925)
Volilna enota:
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA
1.	Blenkuš Gojmir,: d. inž. (1926)
Volilna enota:
ZAVOD
ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
1.	Pirc Dušan, d. inž. (1931)
Enota:
MERILNE NAPRAVE
1.	čuk Anton (1943)
Enota:
VZDRŽEVANJE
1.	Novak Jože (1930)
2.	Štefe Anton (1931)
Enota:
TEHNIČNE SLUŽBE
1.	štrukelj Anton
Enota:
PLAN, NABAVA, PREVOZ
1.	Dolenc Maks (1922)
Enota:
FINANČNA SLUŽBA
1.	Mušič Jožica (1929)
Enota:
ORGANIZACIJSKA SLUŽBA
1.	Možina Alojz, inž. org. (1936)
Enota:
OBRAT ATN
1.	Cegnar Andrej (1940)
2.	Avsenik Anton (1943)
|	3. Zorman Jože (1941)
j 4. Humar Stojan (1947)
5.	Renko Slavko (1933)
6.	Potočnik Ivan (1930)
7.	Omejc Jože (1941)
TOVARNA
ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA, STEGNE
1.	Ajdinovič Božo (1941)
2.	Derstvenšek Martin (1947)
3.	Dolničar Karel (1925)
4.	Gamberger Milan, inž. (1937)
5.	Intihar Franc (1941)
6.	Jordan Hrabroslav, inž. (1931)
7.	Laznik Milan (1931)
8.	Močnik Ljudmila (1941)
9.	Oček Teodor (1934)
10.	Taurer Adolf, inž, (1930)
11.	Vadnov Henrik, inž. (1925)
12.	Zajec Jože (1933)
TOVARNA
AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA
1.	Ambrožič Dušan, d. iur. (1940)
2.	Arčon Danilo (1944)
3.	Faganel Anka (1948)
4.	Gorkič Kazimir (1939)
5.	Gruntar Jože (1938)
6.	Keber Vojko (1944)
7.	Kokelj Marija (1945)
8.	Leban Marjan (1939)
_9. Mavrič Silvan (1941)
10.	Mihelj Kvirin (1941)
11.	Mozetič. Edvin (1936)
12.	Mudri Ivan (1931)
13.	Orel Bojana (1943)
14.	Pirec Vincenc (1940)
15.	Simčič Anton (1931)
16.	Spačal Silvo (193T)
17.	Vodopivec Jože (1933)
TOVARNA
ELEKTROMOTORJEV,
ŽELEZNIKI
Za mandatno dobo 2 let
1.	Bernik Lovro (1932)
2.	Kramar Marjan (1932)
3.	Lušina Franc (1931)
4.	Suva Janez (1948)
5.	Mlakar Franc (1938)
6.	Šmid Franc (1940)
7.	Šmid Marjan (1947)
TOVARNA
USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO
1.	Kmet Marjan (1948)
2.	Kunčič Jože (1942)
3.	Mihalič Alojz (1935)
4.	Novak Mladen (1932)
5.	Ogulin Ivan (1939)
6.	Pajk Rafael (1928)
7.	Potokar Štefanija (1940)
TOVARNA
POLPREVODNIKOV,
TRBOVLJE
l.,Hacin Pavie (1945)
2.	Kovačič Stane (1941)
3.	Levičar Janez (1947)
4.	Krautberger Roman (1942)
5.	Korbar Rajko (1925)
6.	Peitl Adi (1941)
7.	Žagar Miha (1943)
8.	Štern Ivan (1939)
9.	Lebar Robert (1936)
10.	Malgaj Olga (1942)
11.	Grmadnik Vanda (1949)
TOVARNA
KONDENZATORJEV, SEMIČ
1.	Avpič Ivan (1942)
2.	Dragovan Nada (1943)
3.	Jakša Jože (1937)
4.	Kočevar Marjan1, d. inž. (1943)
5.	Lenič Štefka (1938)
6.	Pečavar Marija (1932)
7.	Plut Anton (1947)
8.	Poč Anton (1942)
9.	Vidmar Vera (1931)
TOVARNA
ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE
1.	Baškovič Anton (1939)
2.	Čampa žarko (1947)
3.	Fajfar Milan (1941)
4.	Koren Peter (1940)
5.	Mokorei Andrej (1940)
6.	Novak Josip (1931)
7.	Praprotnik Franc (1946)
8.	Rejc Anton (1936)
9.	Sluga Anica (1947)
10.	Udir Janez (1936)
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, LJUBLJANA - PRŽAN Za dobo 2 let
1.	Androjna Drago (1946)
2.	Beravs Anton (1927)
3.	Cimerman Andrej (1948)
4.	Majer Ignac (1941)
5.	Oblak Milica (1930)
6.	Radanovič Ivan, d. inž. (1940)
7.	Sojar Slavko (1926)
8.	Sussinger Franc (1934)
9.	Trotošek Jože^ inž. (1941)
10.	Us Peter (19218)
Za dobo 1 lata
1.	Gajšek Anton (1949)
2.	Huber Geza (1927)
3.	Kalan Meri (1947)
4.	Korent Jaka (1920)
5.	Kovačič Anton, d. inž. (1940)
6.	Žabkar Ivan (1943)
Enota: VIŠNJA GORA Za dobo 2 let 1. Petrič Marjan (1943)
Za dobo 1 leta 1. Struna Marinka (1947)
Enota: MOKRONOG
Za dobo 2 let
1.	Bizjak Rudolf (1927)
2.	Jagrič Franc (1925)
Za dobo 1 leta
1.	Kotar Anton (1927)
TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, HORJUL
X. Bradeško Alojz (1942)
2.	čelešnik Emanuel (1943)
3.	Intihar Ludvik (1946)
4.	Jazbec Francka (1932)
5.	Kavčič Marko ml. (1944)
6.	Smrtnik Izidor (1946)
7.	Zdešar Matko (1940) j 8. žagar Marija (1942)
II.
Izvoljeni elani v DS organizacij združenega podjetja »Iskra« Hiranj
IN ELEKTRO-
TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA
1.	Cesar Alojz (1939)
2.	Držan Daniel (1937)
3.	Krmavnar Jože (1944)
4.	Artelj Andrej (1927)
5.	Jakopič Andrej (1943)
6.	Kovačič Dušan (1947)
7.	Leskovar Franc (1921)
8.	Bizjak Jože (1938)
9.	Novak Janez (1941)
10.	Lipovšek Milan (1940)
11.	Girandon Janez (1948)
TOVARNA
ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA
1.	Bogataj Anton (1940)
2.	Brulc Anton (1938)
3.	Grujakovič Miroljub (1926)
4.	Gačnik Janez (1931)
5.	Kogovšek Vinko (1942)
6.	Lazar Karel (1935)
7.	Malovrh Stanislav (1938)
8.	Saksida Ivanka (1919)
9.	Zorec Pavle (1939)
10.	Žitko Stanislav (1937)
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Za mandatno dobo 2 let Enota:
UPORI
1.	Janževič Franc (1933)
2.	Tominc Blaž, d. inž. (1940)
Enota:
KERAMIČNI KONDENZATORJI
1.	štor Petčr, d. inž. (1940)
2.	Kocmur Jože (1930)
Enota:
KERAMIKA
1.	Trampuž Franc (1933)
Enota:
FERITI
1.	češnovar Andrej, d. inž. (1933)
2.	Japelj Janez (1941)
3.	Merše Franc, d. inž. (1941)
Enota:
MAGNETI
1.	Zrimšek Drago (1910)
2.	žerjav Jože (1928)
Enota:
ŽARNICE
1.	Šketa Edvard (1943)
Enota:
ORODJARNA
1.	Debeljak Pavel (1936)
2.	Dešman Zvone (1932)
Enota:
SKUPNE SLUŽBE
1.	Pavlin Franc, d. inž. (1928)
ZAVOD
ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA — SVET ZAVODA
1.	Ahačič Janez, d. iqž. (1926) BAE
2.	čerpič Milan (1926) S. službe
3.	Dekleva Sašo, d. inž. (1942) BAE
4.	Lavrenčič Marjan (1915) S. službe
5.	Levovnik Vera, d. inž. (1930) STS
6.	Omejc Janez (1929) TPS
7.	Pavšek Janez (1939) RS II
8.	Pleško Stane (1934) BAI
9.	Štefančič Franc, d. inž. (1925) RS II
10.	Verbič Božo (1940) RS III
PRODAJNO
SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA
1.	Bobera Bogoljub (1934)
2.	Dolinar Jože (1930)
3.	Jereb Peter (1925)
4.	Košuljandič Lovro (1926)
5.	Leskovar Martin (1941)
6.	Michler Zoran, inž. (1920)
7.	Novljan Julij (1925)
8.	Pongračič Nada (1936)
9.	Popovič Miroslav (1929)
10.	Remic Andrej (1936)
11.	Stegnar Miro, inž. (1939)
12.	šoukal Vito, dipl. oec. (1941)
13.	Štetič Mane (1935)
14.	Žerjav Minka (1936)
TOVARNA
ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ
Enota:
OBRAT ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV
1.	Naglič Franc (1948)
2.	Teran Ambrož (1941) •
3.	Šemrlj Marjan (1948)
4.	Premru Srečko (1926)
5.	Štern Jože (1923)
6.	Smuč ‘Marko, d. inž. (1935)
7.	Poljanec Marjan (1933)
8.	Burmaz Ivo (1922)
9.	Hafner Drago (1933)
Enota:
OBRAT ŠTEVCEV
1.	Mohar Jože (1945)
2.	Bevk Niko, inž. (1942)
3.	Kuhar Franc (1946)
4.	Rozman Jože (1950)
5.	Polajnar Janez (1938)
6.	Prelovšek Jože (1940)
7.	Napokoj Marta (1931)
8.	Udir Franc (1928)
9.	Jenkole Ivanka (1949)
10.	Furlan Ivan (1925)
11.	Mugerli Anica (1932)
12.	Mileč Heda (1947)
Enota:
OBRAT MEHANIZMOV
1.	Debeljak Janez (1932)
2.	Dornik Franc (1928)
3.	Lukan Miha (1941)
4.	šolar Jože (1934)
5.	Varl Ivan (1920)
6.	Vilhar Janez (1937)
7.	Kalan Mihaela (1937)
Enota:
OBRAT STIKAL
1.	Gartner Jože (1927)
2.	Ažman Nežka (1934)
3.	Grilc Franc (1936)
4.	Triler Edo (1942)
5.	Kalan Mirko (1942)
6.	Verbič Stane (1928)
7.	Pagon Valentin (1935)
Enota:
OBRAT ORODJARNA
1.	Arzenšek Jože (1932)
2.	Bernard Stane (1937)
3.	čuk Slavko (1947)
4.	Grandovec Jerica (1948)
NABAVNA ORGANIZACIJA, KRANJ
1.	Barborič Anton (1936)
2.	Bizaj Stane (1944)
3.	čmilec Jožica (1949)
4.	Kastigar Vlado (1940)
5.	Kranjc Ludvik (1930)
6.	Križnar Mirko (1915)
7.	Prešern Marija (1946)
8.	Vimik Peter (1945)
9.	Ziherl Marjan (1919)
STROKOVNE SLUŽBE ZP ISKRA KRANJ
1.	Ančik Mitja (1923)
2.	Čolnar Janko (1921)
3.	Stare Stane (1935)
4.	Velkavrh Marija (1931)
5.	Vodnik Janko (1921)
5.	Hiti Ivan (1938)
6.	štupnikar Marjan (1946)
7.	Rus Miran (¿943)
8.	Robežnik Franc (1946) •.
9.	Hrnčič Ciril (1948)
Enota:
MERILNE NAPRAVE
1.	Oberster Janez (1942)
2.	Humer Emil (1944)
3.	Udir Zoran, d. inž. (1928)
4.	Zorko Rudi, d. inž, (1942)
5.	Rozman Stane (1941)
6.	Birk Marjan (1930)
7.	Šegula Marjan (1930)
8.	Plestenjak Stane (1948)
Enota:
VZDRŽEVANJE
1.	Kalan Franc (1943)
2.	Bitenc Franc (1929)
3.	Božič Janez (1922)
4.	Jenko Peter (1941)
5.	Jeler Alojz (1925)
6.	Hudovernik Tone (1939)
7.	Vesel Slavko (1936)
8.	Gros Janez (1912)
Enota:
TEHNIČNE SLUŽBE
1.	Weiseissen Marjan (1940)
2.	Robas Marjan (1929)
3.	Škofič Jože (1925)
4.	Tomažič Roman (1939)
Enota:
PLAN, NABAVA, PREVOZ
1.	Gorjanc Marjan (1930)
2.	Glač Janez (1925)
3.	Fende Jože (1936)
Enota:	j
OBRAT ATN
1.	Avbelj Ciril (1936)
2.	Janc Jože (1946)
3.	Jereb Anton (1938)
4.	Jugovič Marjan (1935)
5.	Erce Franc (1920)
6.	Vrtačnik Tine (1947)
7.	Kajzar Alojz (1944)
8.	Žirovnik Antonija (1949)
9.	Bregar Jože (1949)
10.	Golob Milka (1946)
11.	Vrhovnik Jože (1919)	" I'
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA , Za mandatno dobo 2 let
1 Enota:
UPORI
L Hrovat Jože (1948 )
2.	Kuhar Marija (1944)
3.	Premru Jože (1932)
4.	Košak Ana (1941)
5.	Trogrlič Jože (1939)
6.	Medic Anica (1947)
7.	Zeher Jože (1946)
Enota:
Keramični kondenzatorji
1.	Bavdek Peter (1943)
2.	Pajk Roman (1943)
3.	Hribar Jože (1940)
4.	Milojevič Drago (1947)
5.	Strojin Slavko (1933)
6.	štupar Zmaga (1927)
7.	Erjavec Drago (1946)
Enota:
KERAMIKA
1.	Rozman Kristina (1935)
2.	Klemenčič Julijana (1920)
3.	Kotnik Stane (1910)
4.	Minodraž Anton (1947)
' 5: Trampuž Franc (1933)
6.	Konjar Helena (1927)
7.	Možek Vika (1925)
Enota:
FERITI
1.	Kušar Marjan (1946)
2.	Češnovar Alojzija, d. inž. (1934)
3.	Zor Borivoj, d. inž. (1937)
4.	Primar Janez (1947)
5.	Rudolf Boltežar (1943) i 6. Koren Breda (1947) .
7.	Grden Ljudmila (1944)
8.	Klopčar Ivanka (1937)
Enota:
MAGNETI
1.	Berke Majda (1949)
2.	Gorič Branko (1942)
i 3. Ogrinc Srečko, d. inž. (1943)
'	4. Remetič Milan (1939)
j 5. Beseničar Silvo (1944)
V 6. Vidovič Lucija (1941)
]	7. Vincetič Mato (1947)
|	8. Vujčič Boški) (1946)
| ■	*	ŠI \ ^ H	. g I .
\ Enota:
i
j ŽARNICE
i 1, Jugovič Vlado (1926) i 2. Filipič Ivan, d. inž, (1936)
!	3. Urbanc Peter (1946)
j 4. Hribar Monika (1935)
5.	Udovč Terezija (1941)
6.	Cunk Ana (1927)
7.	Fajgelj Kristina (1924)
Enota:
ORODJARNA IN REMONT
1.	Cimerman Anton (1945)
2.	Kastelic Franc (1942)
3.	Kerec Feliks (1940)
4.	Šešek Marjan (1934)
5.	Suzan Alojz (1927)
6.	Rožič Andrej (1942)
7.	Seme Janez (1929)
Enota:
SKUPNE SLUŽBE
1.	Gorup Julij (1906)
2.	Kaučič Franc (1936)
3.	Vider Verena (1924)
4.	Senegačnik Emil, d. inž. (1936)
5.	Stubelj Peter (1934)
6.	Potokar Lojzka (1944)
7.	Stančič Ana (1925)
8.	Piki Franc (1916)
III.
Izvoljeni člani v DS delovnih enot v organizacijah ZP »Iskra« Kranj
prodajno servisna
ORGANIZACIJA,
LJUBLJANA
¡ga mandatno dobo 2 let
Enota:
UPRAVA
j Drašler Janez (1930)
1.	Hočevar Majda, d. iur. (1931)
3] Ilič Katarina (1922)
4' Janša Marija (1945)
5.	Javornik Marta (1934)
Peklaj Anton (1911)
7! Šebenik Elizabeta, d. oec. (1939)
t.	Zavašnik Darinka (1947)
Enota:	. , ar
PRODAJA
1.	Ambrožič Albert (1920)
2.	Barač Tonka (1935)
3.	Košmrl Štefka (1925)
4.	Klemenc Peter (1943)
5.	Makovec Karel (1934)
4.	Pflaum Dominik (1934)
7.	Rebernik Marija (1938)
8.	Rožič Janez, inž. (1935)
9.	žargar Anton (1939)
Enota:
MONTAŽA
1.	Aljančič Marjan (1934)
2.	Cvetkovič Milan (1928)
3.	Lampič Vladimir (1938)
4; Logar Silvestra (1941)
51 Miloševič Stevan (1935)
61 Prebil Janez (1934)
71, Radovanovič Vladeta (1923) 8. Rismondo Olga (1930)
Za mandatno dobo 1 leta 1. Milavec Franjo (1931)
Enota:
BIRO ZA AVTOMATIZACIJO ŽELEZNIC 1 ’
1.	Balon Vlado (1935)
2.	Benedik Metod, inž. (1939)
3.	čapelj Zdravko (1938)
4.	Dolničar Marija (1933)
5.	Gorjanc .Franc (1926)
6.	Lampret Anton (1941)
7.	Potza Tomaž, inž. (1936)
8.	Turk Miklavž, oec. (1939)
ZAVOD
ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
SVETI DELOVNIH ENOT
ZAVODA
Enota: RS II
1.	Bogataj Franček (1935)
2.	Divjak Adolf (1941)
3.	Mrzlikar Jože (1938)
4.	Vrhovnik Janez (1940)
Enota: RŠ III
1.	Eržen Jure (1931)
2.	Mandelj Marjan (1938)
3.	štuiar Marko, d. inž. (1940)
4.	Škofič Vida (1941)
Enota: BAI
1.	Krmelj .Franci (1940)
2.	Kofler Andrej, d. inž. (1939)
3.	Ravnikar Peter (1937)
4.	Šinkovec Peter (1923)
5.	špicar Marjetka (1937)
Enota: BAE
1.	Baša Anton (1944)
2.	Cvilak Martin (1942)
f 3. Hribšek Karl, d. inž. (,940)
4.	Klemenc Roman, d. inž. (1933) I 5. Kunstek Marij, d. inž. (1928)
*, Noe Rajko, d. Inž. (1942)
7.	Peterlin Peter, d. inž. (1938) Enota: CENTRALNE DELAVNICE
1.	Kosmač Bojan (1936)
2: Mlakar Franc (1934)
3.	Stubičar Anton (1935)
4.	Škrlec Franc (1932)
Enota: TPS
1.	Marušič Jože, d. inž. (1939)
2.	Mozetič Marjan (1933)
3.	Osolnik Stanka (1937)
4.	Šmalc Mateja, d. inž. (1927)
5.	Trojar Marjan, d. inž. (1940)
Enota: STS
1.	Gnamuš Marjan, d. inž. (1930)
2.	Kink Zdenka (1929)
3.	Pirc Marija, d. inž. (1935)
Enota: SMK
L Lahajner Niko, d. inž. (1940)
2.	Pogačnik Jože (1933)
3.	Zavrl Žarko, d. inž. (1926)
Enota: SKUPNE SLUŽBE
1.	Kogoj Lojzka (1936)
2.	Mandelj Franc (1940)
3.	Stojan Julij (1914)
4.	Urbanec Anica (1941)
5.	Vernik Marjan (1936)

Po našiti voliščih
AVTOELEKTRIKA V Novi Gorici je bila volilni kampanja temeljito pripravljena. Delavci. tovarne so bili obveščeni o volitvah in izbiri posameznih kandidatov na zborih delovnih ljudi in še posebej prek tovarniškega ozvočenja.
Volilnih upravičencev je bilo 1001, volitve pa so potekale na devetih voliščih; razdeljenih po posameznih enotah oz. delonih grupah.
Do 8. ure je volilo 48 %> do
10.	65% in do 12 ure 69 % voli vmih upravičencev. Dve volišči sta po 12. uri že za-ključili z delom poprečno 87 odstotno udeležbo, preostala volišča pa so bila odprta še za drugo, popoldansko in delno nočno izmeno.
PSO LJUBLJANA Tudi PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA se lahko pohvali s temeljitimi pripravami za volitve v samoupravne organe. Poleg zborov dednih ljudi so bili volivci seznanjeni o vsem kar zadeva volitve prek internega glasila PSO, kjer so po posameznih delovnih skupinah podrobneje obravnavali pomen in namen volitev.
čeprav je PSO najbolj dislocirana organizacija celotnega ZP so potekale volitve hitro, hkrati na vseh voliščih in disciplinirano. Volišča so odpili zjutraj ob šesti uri, po treh urah je volila že večina volivcev. Edina težava pri PSO je bila: dokajšnje' število službeno odsotnih, kar pa se pri tej organizaciji glede na način dela ne da preprečiti.
RIZ — ZAGREB
Tudi RIZ je imel ta dan' tako v Zagrebu, Burctevcu in Slunju volitve v samoupravne Organe. Ker imajo .svoj časopis Iskra RIZ, pisan seveda v,njihovem jeziku, srno V našem poročilu ó-izidu volitev objavili le člane DS združenega podjetja ISKRA. ,Kot poročajo naši dopisniki, so imeli po vseh volilnih enotah lepo okrašene prostore in tudi vzdušje je bilo dokaj praznično. Poprečje udeležbe vo-lilcev je bilo 87 %.
INSTRUMENTI OTOČE
Že v dopoldanskih urah je večina že volila Kot vsako le-leto, so imeli tudi letos lepo okrašen prostor. Z glasova-
njem so zelo pohiteli; udeležba je bila zelo dobra, izbira kandidatov pa je dala volivcem zadosti možnosti izbire, saj je od 17 kandidatov izbrala 10.
ELEKTROMOTORJI
ŽELEZNIKI
Tudi kplektiy,i Železniki; ni, zaostajal' " Za 1 slavnostnim vzdušjem pri volitvah v organe upravljanja. Niso sicer imeli take izbire kandidatov kot v nekaterih drugih tovarnah, vendar, kot vse kaže, so pač izbrali, z večjim preudarkom. Udeležba je bila na dokaj šj m višini. Pretežna ve-..cirna delavcev, ki dela v dopoldanski izmeni, je že volila takoj po prihodu na delo ali vsaj y prvih urah, pa tudi tisti člani, ki delajo na po-pbidanški iziheni so z volitvami pohiteli, tako da še Volitve niso po nepotrebnem zavlekle. Na splošno so potekale volitve mirno, spontano in disciplinirano, kar kaže na visoko moralno — politično zavest vseh delavcev, čeprav jim nekateri problemi, ki jih niso v stanju sami odpraviti, delajo dokaj preglavic.
ELEKTROMEHANIKA
April bi upravičeno lahko imenovali mesec volitev. To se pozna tudi na" rezultatih obiska na volitvah, saj je bila v Eiektromehaniki volilna udeležba 88,6 % — torej slabša za 1,5% od splošnih volitev, kljub temu, da so volivci ki so bili na dan volitev odsotni, imeli možnost voliti že dan prej.
Volivci so imeli možnost izbire kandidatov in pokazalo se je; da so to tudi izkoristi-
li.	Le malokateri so volili kandidate po abecednem redu. Tako se je dogodilo, da kandidati, ki so bili prvi na volilni listi, niso bili izvoljeni.
Tudi v najbolj dislocirani delovni enoti PSO — PRODAJA so Potekale volitve v samoupravne organe hitro in disciplinirano
(Dalje na 6. strani)
Z volišča v tovarni instrumentov v Otočah
Z volišča v tovarni elektromotorjev v Železnikih
Z volišča v obratu »Urni mehanizmi« v Lipnici
Udeleženci prve konference ZK v JLA, med katerimi je tudi bivši član naše tovarne »Avtomatika« Pržan — Ivan Beznik (drugi z desne prva vrsta). Ivan Beznik je bil rojen 26. 4. 1948 v Ljubljani, za orodjarja pa se je izučil v Iskrini poklicni šoli. Delal je v orodjarni tovarne »Avtomatika« Pržan. Bil je aktiven član DS tovarne in član sekretariata mladine. V ZK je bil sprejet v oktobru 1968. Isto leto je odšel na odsluženje vojaškega roka v Valjevo. S svojo aktivnostjo nadaljuje tudi v JLA. V marcu letos je bil izvoljen za člana konference ZK, ki je novost v JLA. Člani kolektiva »Avtomatika« Pržan, kot tudi prijatelji in znanci mu k izvolitvi iskreno čestitajo in želijo čim več uspehov.
Koristna spodbuda
(Nadalj. s 1.-strani)
kovito organizacijo sredstev in sistemov informiranja, analizirale stopnjo informiranosti članov sindikata oziroma delavcev na področju občin ter predlagale samoupravnim organom ustanavljanje komisij za obveščanje v delovnih organizacijah.
Na seji odbora RS ZSS za tisk in informiranje so se pogovarjali o organizacijskih oblikah informiranja v delovnih organizacijah. Področje informiranja urejajo v nekaterih delovnih organizacijah s posameznimi določili svojih statutov ali pa s posebnimi pravilniki. To je sicer v redu, nesprejemljivo pa je, da v nekaterih delovnih organizacijah še vedno niso opredelili in zapisali v ustreznem internem aktu pravic in dolžnosti do informiranja, oziroma da niso normirali, kdo, kdaj, o čem in na kakšen način naj informira posamezne člane ali ves kolektiv. Pri normativnem urejanju obojesmernega obveščanja se bodo delovne organizacije vsekakor, med seboj razlikovale tako po obliki kakor tudi po sredstvih in metodah obveščanja, ker je to odvisno od številnih čini-teljev (npr. področje dejavnosti, velikost delovne organizacije, število zaposlenih, organizacija dela, itd.).
Za organizacijo, izvajanje in razvijanje sistema celovitega obveščanja v delovni organizaciji mora po mnenju odbora RS ZSS za tisk in informiranje v delavnih organizacijah skrbeti najvišji organ upravljanja v okviru svoje celotne politike. Določiti mora torej »politiko« na področju obveščanja, ki je izražena v sprejetih in zapi-
sanih načelih oziroma določilih internih aktov. Za izvajanje tako določene in zapisane splošne politike obveščanja pa bi bilo v delovnih organizacijah z več kot 300 zaposlenimi smotrno zadolžiti komisijo za obveščanje. Ta naj bi v okvirih sprejetih načel (na primer delavskega sveta, sveta delovne skupnosti) samostojno odločal in uresničeval naloge v okviru samoupravne delitve dela..
Kakšne in katere pristojnosti naj bi imela komisija za obveščanje v delovni organizaciji, je stvar najvišjega organa upravljanja in delovnega kolektiva. Vsekakor bi bilo bolj racionalno, če bi dobila kar največ pristojnosti (tudi pravico do odločai-nja), kajti potem bi lahko skrbela za celovito obveščanje. Za svoje delo pa naj bi zato odgovarjala neposredno
Po naših
(Nadaljevanje s 5. strani)
Za presenečenje pred volitvami je poskrbela organi, zacija ZMS, ki je v obratu ATN razdelila med ljudi svoj volilni program ih poleg tega poimensko navedla kandidate, ki jih predlaga za izvolitev. To dejanje je spravilo v neugoden položaj ostale kandidate ih zato bo prihodnjič treba bolj pazljivo izbirati sredstva za popularizacijo svojih kandidatov.
Kadrovski sestav kandidatov je zelo dober, saj so zbrani kandidati iz vseh področij dela in bodo torej lahko zastopali skupne interese volivcev. Izvoljenih pa je bilo. zelo malo žena, npr. .za DS tovarne samo dve od
delavskemu svetu. Sklepe take komisije bi morali uresničevati direktor in njemu odgovorne osebe prek strokovnih služb in ob sodelovanju posameznih sodelavcev.
člani odbora so menili še, da bi kazalo pri oblikovanju določil o obveščanju članov kolektiva, ki naj bi bila zapisana v statutu, pravilniku ali poslovniku, podrobno določiti pravice in dolžnosti ter tudi sankcije za tistega, ki ne bi izpolnjeval dogovorjenih norm o informiranju. Kazalo bi upoštevati tudi predlog, da bi opredelili spodbude (na primer priznanja, nagrade) za tiste, ki dosegajo pomembne uspehe glede učinkovitosti, celovitosti, pravočasnosti, objektivnost in razumljivega informiranja članov delovne skupnosti.
DR
■m m voh
voliščih
skupno 28 članov. Ta napaka se v bodoče ne sme več ponoviti.
Uspešno in dobro organizirano so potekale volitve tudi v tovarnah »Avtomatika«, »Aparati« ter »Elementi« ter v ZZA, Povsod so bila volišča dostojno okrašena in potek valitev zagotovljen vsestransko.
Na voliščih je bil naj večji naval volilcev v zgodnjih urah, le kjer imajo po dve ali tudi nočno izmeno, so se volitve zavlekle dlje. Ponekod so bile volitve končane že do
12.	ure, prav tako pa je bil zelo majhen tudi odstotek neveljavnih glasovnic. Lahko rečemo, da so tudi tu volitve dobro uspele.
...........................................................- ■■ ■■■■»,.
OBJAVA
Zaradi velikega zanimanja, ki ga je pri bralcu vzbu. dilo nekaj uspešno rešenih primerov detektivske hiše »Holmes-Watson«, se je veliki detektiv — navzlic preobremenjenosti — odločil, da stavi na voljo svoje sposobnosti bralcem revije »Spark« in sicer brezplačno.
Zato vabimo vse naročnike, naj sporočijo primere ki naj bi jih raziskal veliki detektiv, po svojem sistemu dedukcije in eliminiranja vsega odvisnega, njegovemu zastopniku Connan Horvvpoldu na naslov:
E:
SINDIKALNI ODBOR ZP ISKRA šifra »SPARK«
Ljubljana, Miklošičeva 28/1
Prejem posameznih vprašanj ali prispevkov ob detektivska hiša »Holmes-Watson« sproti potrdila z objavo v reviji »Spark«.
¡1 a m
a s
a e si ■ H B
i B I B g H
H n
i a
B H 9 B
i s
B H
B “ H H
b m
B B B B H B
B
a b a a
TOVARNA ORODJA — LJUBLJANA v sestavu združenega podjetja ISKRA KRANJ zaradi razširitve proizvodnje OGLASA
prosta delovna mesta za:
1.	VODJO KONSTRUKCIJE
2.	VODJO PROIZVODNJE
3.	KONSTRUKTORJA - PROJEKTANTA
4.	VODJO STROJNE DELAVNICE
5.	KONSTRUKTORJA I
6.	TAJNICO DIREKTORJA
7.	KONTROLORJA ORODJA
8.	VEČ REZKALCEV
9.	VEČ REZKALCEV — ZAČETNIKOV
10.	VEČ ORODJARJEV
11.	KOORDINATNEGA VRTALCA
12.	KOORDINATNEGA REZKALCA
13.	KOORDINATNEGA BRUSILCA POGOJI:
pod 1.: II. ali I. stopnja strojne fakultete za strojništvo; s petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; . - ^ pod 2.: I. stopnja fakultete za strojništvo — lahko začetnik, s predhodnim poklicem kovinske stroke in naj; manj pet let delovnih izkušenj v orodjarstvu, ali TSŠ -strojni oddelek, s predhodno delovodsko šolo in petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; pod 3.: I. stopnja fakultete za strojništvo ali TSŠ -strojni oddelek, s' petletnimi. delovnimi izkušnjami v samostojnem konstruiranju orodij; pod 4.: delovodska šola z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu;
pod 5.: T$š BS strojni oddelek, z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami v samostojnem konstruiranju orodij;
pod 6.: končana srednja šola, s popolnim obvladanjem strojepisja in aktivnim znanjem nemščine, ali administrativna šola z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami in aktivnim znanjem nemščine;
pod 7.: VK ali KV delavec kovinske stroke, z najmanj triletnimi izkušnjami na takih delovnih mestih; , /, pod 8.: VK .ali KV rezkalec, orodjar ali strojni ključavničar, z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami na rezkalnih strojih;
pod 9.': KV delavec — rezkalec	. ' tis
pod 10.: VK ali KV orodjar z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu;
pod 11.—13.: VK ali KV delavec kovinske stroke, z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami na takih delovnih mestih1.	' : :	_	i.
Za vsa prosta delovna mesta je poseben pogoj — odslužen vojaški rok.	,
Za objavljena prosta delovna mesta, razen pod zaporefl-no številko 7. in 9., ima tovarna na voljo določeno
število sob — po dogovoru.
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Oglas velja do zasedbe delovnih mest.
»ISKRA« Tovarna elektrotehničnih in finomebaničnili
izdelkov Kranj
RAZGLAŠA
;r prosto delovno mesto VODJA SKLADIŠČA KOVIN v DE — Plan, nabava, prevoz POGOJI: metalurški ali ekonomski tehniki s štiriletno prakso
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek j vame 15 dni po objavi na naslov: Iskra — Elektron hanika Kranj, Savska loka 4.
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
i|(imn,,,|l,|,|,,,,,|,n,..,.,..,.|.,i.i.,,.|,.,.n|iiHliHiiiiiiiiiiiii|iHiiiiiiifiiiiii|'|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'ii|iiiii|iiiiii|it||miiiii..
i -SKLEPI 16. SEJE UO (25. 4. 1969.)_______________
£ Upravni odbor ZP je v 1 nadaljevanju razprave v zve-, zj z »odprtimi problemi ZP ISKRA z določenimi finanč-| „¡mi posledicami« sprejel še naslednje sklepe: a) Orodjarna
j UO ZP ugotavlja, da je iz-delan sanacijski načrt za To-I varno orodja Ljubljana, ki bo predložen ožjemu in raz-i Siljenemu kolegiju ter orga-, nom upravljanja v naslednji mandatni dobi, zato k temu poglavju UO ZP ni zavzel konkretnih Zaključkov.
UO ZP priporoča, da uprava izdela varianto priključitve Tovarne orodja k Elektro-mehaniki Kranj. Ta varianta po mnenju UO ZP zagotavlja . realno perspektivo .razvoja orodjarne.
b)	Generalni remont
UO ZP smatra, da je potrebno takoj razprodati stroje in opremo generalnega remonta po tržnih cenah najugodnejšemu ponudniku, pri čemer UO ZP zadolžuje upravo podjetja, da stroje ponovno ponudi organizacijam v Sestavu ZP po ponujenih cenah najugodnejšega ponudnika. V kolikor organizacije pod takimi pogoji strojev niso pripravljene odkupiti, naj se pred prodajo najugodnejšemu ponudniku poskuša stroje zamenjati pri dobavitelju za take, ki bi jih bile pripravljene odkupiti organizacije v sestavu ZP.
Razlika med tržno in knjižno vrednostjo strojev se brije iz skupnega rezervnega sfkalaida podjetja.
Sklep se predlaga delavskemu svetu ZP v potrditev.
c)	Avtomatika
UO ZP sprejema na znanje problematiko Avtomatike Priam.
UO ZP zaradi ekonomi situacije Avtomatike pripo ča organizacijam ZP, ki Avtomatiko predčasno bre tirale zaradi pokrivanja iz “*> _da ji podaljšajo roke vračilo kreditov. V zvezi tem naj Avtomatika skl< ^strežne pogodbe s priza tuni organizacijami.
• K celotnerfiu gradivu naslovom »Odprti probk » ISKRA z določenimi ®sečnimi posledicami« je ZP sprejel naslednji sklep
UO ZP naroča upravi p btja, da v najkrajšem č; izdela konkreten realni pr log za poravnaivo obvezno ki .izhajajo iz poročila » ■Ptti problemi ZP ISKRA določanimi finančnimi po vicami«, izdela razdelili stroškov na posamezne or mzacije ter ga predhod
preden ga bodo obravnavali organi upravljanja ZP, po možnosti uskladi z organizacijami v sestavu ZP.
UO ZP meni, da je za plačilo obveznosti/ ki so navedene v poročilu »Odprti problemi ZP ISKRA z določenimi finančnimi posledicami«, nujno najti kredit pri ustreznih bančnih organizacijah. Le na ta način bo po mnenju UO ZP možno v ZP ISKRA poravnati te obremenitve, ki bodo padle na organizacije v sestavu ZP.
• UQ ZP sprejema na znanje poročilo o financiranju elektronskega računskega centra, ki se nanaša na 56. sklep 6. zasedanja DS ZP z dne 31. 1 1969, in ga predlaga delavskemu svetu ZP v obravnavo.
9 UO ZP sprejema ostavko dipl. ing. Franca- Vršnaka na delovno mesto v. d. direktorja programsko-telmičnega področja in odpoved delovnega razmerja v strokovnih službah ZP ISKRA KRANJ. Glede odpovednega roka UO ZP pooblašča generalnega direktorja ZP, da z ing. Vršna-kom najde ustrezen sporazum.
9 Vsled razširitve nalog komisije za ugotovitev odstopanj od predloženega sana-cajskega programa za Tovarno radijskih sprejemnikov Sežana za leto 1969 in za ugotovitev tržnih posledic takih odstopanj UO ZP podaljšuje prvotno postavljeni rok 30.
3.	1969 na 15. maj 1969.
9 V zvezi s službenimi potovanji v inozemstvo UO ZP ponovno opozarja na svoj 48. sklep 6. seje z dne 30.10. 1968 glede 'dostave pismenih poročil o izvršitvi potovanja upravnemu odboru ZP. v obravnavo.
9 V zvezi s poročili o delu komisij UO ZP za preteklo mandatno dobo je UO ZP sprejel naslednje sklepe:
a)	UO ZP sprejema na znanje poročilo o delu gospodarske komisije in ugotavlja, da je svoje delo v redu opravila. UO ZP daje razrešnico gospodarski komisiji.
b)	UO ZP sprejema na znanje poročilo o delti komisije za spremembe in dopolnitve statuta ZP in ugotavlja, da je komisija svoje delo v redu opravila. Bodočemu upravnemu odboru se priporoča, da pri izbiri nove komisije imenuje odgovarjajoče strokovnjake, ker bodo naloge te komisije glede na predvidene sprememb statuta ZP zahtevne in je zato primemo, da je sestavljena iz ustreznih strokovnih sodelavcev iz vrst organizacij ZP. UO ZP zaradi kontinuitete priporoča, da se v novo komisijo imenuje vsaj nekaj sodelavcev iz dosedanje komisije.
UO ZP daje razrešnico komisiji' za spremembe in dopolnitve statuta ZP.
c)	UO ZP sprejema na znanje poročilo o delu komisije za organizacijo in ugotavlja, da je svoje delo v redu opravila. UO ZP daje razrešnico komisiji za organizacijo.
č) Kadrovska komisija ter komisija za nagrajevanje izrednih dosežkov se v pretekli mandatni dobi nista sestajali in jima UO ZP daje razrešnico. !
d)	UO ZP sprejema na znanje poročilo o delu komisije za dejavnost I in II in ugotavlja, da je svoje delo v redu opravila.
SKLEPI 25. SEJE UO (21. aprila 1969).
9 Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, naj odor bri gradnjo prizidka obj. 08. Novi prizidek bo omogočil razširitev obratnih prostorov produkcije, namestitev novih strojev za mehanografijo in delno razširitev razvoja telefonije. Gradbena dela bo izvajalo podjetje PROJEKTin bodo predvidoma končana do
30.	novembra 1969.
9 Upravni odbor je obravnaval poročilo o opravljenih nadurah v letošnjem letu, iz katerega je razvidno, da je bilo v prvih treh mesecih opravljenih 93.086 nadur, ali 84,3 % letošnjega plana nadur.
Da bi se problem nadurnega dela uredil v skladu s politiko dobrega gospodarjenja, in da se zaščitijo koristi posameznikov kot tovarne, je komisija za osebne dohodke pripravila dve varianti za ko-rekijo dodatka za nadurno delo.
Upravn odbor je sprejel I. varianto in predlaga delavskemu svetu naslednjo spremembo:
a)	dodatek za nadurno delo se zniža od dosedanjih 50 odstotkov na 20 %;
b)	dodatek za nadurno delo se plača po obračunski postavki, povečani • za 20 %;
—	za delavce na produktivnih delovnih mestih, vzdrževalce in kontrolorje, do opravljenih 30 nadur
—	za ostale delavce, do opravljenih 15 nadur
c)	vse nadure prek postav-vljendh limitov se plačujejo samo po obračunski postavki.
Po tej varianti se znižuje dodatek na 20 %, odpade pa plačevanje dodatka prek postavljenih limitov.
9 Upravni odbor je razpravljal o predlogu za zvišanje mesečnega prispevka za kolektivno zavarovanje in
predlaga delavskemu svetu, naj odobri, da se iz sredstev tovarne prispeva za vsakega zavarovanca 2,00 din, in sicer poleg zavarovančevega prispevka, ki naj bi se istočasno zvišal od 3,00 na 4,00 din.. Skupni prispevek bi po tem predlogu znašal za vsakega zavarovanca 6,00 din mesečno, kar bi ob nastopu nezgodnega primera znatno zvišalo zavarovalne premije.
V Informativnem listu je potrebno seznaniti člane delovne skupnosti o vseh tozadevnih podrobnostih, s priporočilom, naj se jih čim več kolektivno zavaruje.
9 Upravni odbor je obravnaval predlog Počitniške
Od 160 glasil je 77 časnikov, 52 biltenov, 19 revijskih vezanih biltenov in 12 revij. S stroji za knjižni tisk tiskajo 70 glasil, z rotacijskimi stroji tiskajo 19 glasil, 37 glasil ša-pirografirajo, 7 ciklostigrafi-rajo, 27 pa jih tiskajo na ofsetnih tiskarskih strojih. Vsak mesec izhaja 72 glasil, dvomesečno izhaja 36 glasil, štirinajstdnevno izhaja 8 glasil, tedensko 2 glasili; 42 glasil pa izhaja občasno, vendar najmanj štirikrat letno. Industrijska podjetja in rudniki izdajajo 104 glasila, delovne organizacije storitvenih dejavnosti in gradbenega podjetja izdajajo po 15 glasil, kmetijske delovne organizacije izdajajo 12 glasil, podjetja prometa in zvez pa 10. Le štiri negospodarske delovne organizacije izdajajo svoje glasilo.
Izmed 156 urednikov, ki urejajo vseh 160 glasil, se profesionalno ukvarja s tem delom le 37 oseb ali 23 %. Vsi ostali opravljajo uredniške posle poleg svojega dela bodisi brezplačno ali pa v glavnem za simbolične honorarje. Tretjina urednikov ima visoko izobrazbo, tretjina srednjo in dobra .četrtina višjo izobrazbo. Le dobrih 6 % urednikov ima nižjo izobrazbo.
Vsi navedeni podatki kažejo, da je tisk v delovnih organizacijah v stalnem porastu in da ga ne kaže več za-
skupnosti ZP Iskra za nakup počitniškega doma v Vel. Lošinju, za katerega bi morala naša tovarna prispevati
173.760,00	din v treh letih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev upravni odbor ni sprejel predloga.
® Upravni odbor odobrava
5.000,00 din dotacije za delovanje organizacije ZK tovarne v letošnjem letu.
@ Upravni odbor je ugodil prošnji predsedstva konference ZMS tovarne in odobrava devetim mladincem 2 dni izrednega plačanega dopusta za udeležbo na srečanju mladine elektronske industrije Jugoslavije v Nišu.
nemarjati kot sredstva r.moi žičnega obveščanja.
(po »Dnevniku«)
■ ■■■■■■■■■■■■*»»■*■■*«» ■•»■■"»“■«■■■■■S
Nekaj in-formacij...
(Nadaljevanje z 2. .strani) marsikateri izumi, ki bi lahko dosegli zaščito. Drugi vzrok pa je premajhna stimulacija izumiteljev, ki kljub »Pravilnikom o izumih in tehničnih izboljšavah« morajo dolga leta čakati, da dobijo kako odškodnino za svoj izum, ki je sicer lahko tudi znatna, vendar pride tako pozno, da je izumitelj medtem na izum že skoraj pozabil.
Za konec bi še podal pregled izdanih patentov od leta 1960 do 1968, kjer je za posamezna leta navedeno število patentov v okviru ISKRE, v SR Sloveniji in v vsej ostali SFR Jugoslaviji.
Ostala
ISKRA SRS SFRJ
1960	2	106	322
1961	5	54	133
1962	1	86	180
1963	3	66	158
1964	3	76	183
1965	5	45	123
1966	5	29	110
1967	3	38	122
1968	6	44	88
		B.	Vajda
IBaBaaBBBBBSBBBaBBBnaaBBBBBBBBnBBBSBBRaBBaaBBB
TISK V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
160 glasil za 234.000 zaposlenih
Po podatkih službe RS ZSS za informacije izhaja v Sloveniji 160 glasil delovnih organizacij za 234.000 zaposlenih. Poprečna reducirana mesečna naklada vseh teh glasil je
312.000	izvodov, za tiskanje in osebne dohodke urednikov ter avtorske honorarje sodelavcev pa v 157 delovnih organizacijah, ki izdajajo ta glasila, porabijo vsak meseč
432.000	dinarjev. To je vsako leto dobra polovica milijarde starih dinarjev.
Z
Vzgoja udeležencev v prometu na javnih cestah
Velik krvni davek in ogromna materialna škoda, ki jo dnevno doživljamo na naših cestah, narekujejo vrsto ukrepov. Le-te moramo vsi izvesti tako, da bo promet na javnih cestah čimbolj varen. V tej zvezi je naša tovarna »Avtoelektrika« v sodelovanju z Avto-moto društvom Gorica organizirala akcijo »Poznavanje prometnih predpisov«.
V ta namen so bila izdelana »Vprašanja iz prometnih predpisov,« ki so bila razdeljena med člane kolektiva. Predhodno je direktor tovarne imenoval posebno komisijo za ocenitev odgovorov na vprašanja iz prometnih ■predpisov in izvedbo žrebanja nagrad. Razen tega je bila imenovana tudi nadzorna komisija za pravilnost poteka žrebanja nagrad.
Upravni odbor tovarne je razpisal tri simbolične nagrade, in sicer:
1.	Nagrada 200 N dinarjev
2.	Nagrada 150 N dinarjev
3.	Nagrada 100 N dinarjev
Komisija za izvedbo te pomembne akcije je razdelila med člane kolektiva 938 vprašalnikov iz prometnih predpisov, ki jih je bilo treba vrniti z izpolnjenimi odgovori
v roku 5 dni. Od vročenih vprašalnikov je bilo vrnjenih v predpisanem roku 422 vprašalnikov. Komisija je vestno pregledala vprašalnike ia ugotovila, da je bilo izmed vrnjenih vprašalnikov 161 pravilnih odgovorov.
V soboto, dne 22. marca 1969 je bilo ob 15. uri javno žrebanje nagrad v tovarniški restavraciji, Id mu je poleg komisije za izvedbo žrebanja nagrad in nadzorne komisije prisostvovalo tudi precejšnje število članov kolektiva. Z zanimanjem so spremljali mali ceremonial, ki je potekal nadvse vzprno.
Bojana Nemec, delavka naše tovarne; ki je imela zakri--te oči, je potegnila iz skrinjice pravilno izpolnjene vprašalnike. Prvo nagrado je prejel Marjan BAVCON, drugo Milivoj KERŠEVAN, tretjo pa Rajko SEMIČ.
Srečnim dobitnikom je čestital predsednik komisije, ki je ob tej priliki izrazil željo, da bi njihovo znanje s pridom uveljavljali na naših vedno bolj prometnih cestah.
Prav zato, ker je začetek skromen, bi kazalo take akcije izvesti večkrat. Prepričani: smo, da uspeh ne bo izostal.
Ce
»Elektromehanika« Kranj
Športno tekmovanje za dan mladosti
Mali nogomet:
-Sodelovalo je enast ekip delovnih enot »Elektromeha-mike«.
Rezultati predtekmovanj:
Obrat merilhilr naprav : ATN bbdelovaknca 4:0; ATN II : Vzdrževanje II 8:2; Tehnične službe: Obrat »Stikala« 5_:7; Orodjarna : Vzdrževanje I 2:15; Obrat »Števci« : Produkcija 0:5; Merilne naprave :'»Stikala« 0:4; ATN II : Vzdrževanje I 6:7; ATN I : Produkcija 3:0.
Končni rezultati
ATN I : Vzdrževanje I 7:0; Vzdrževanje : Stikala 0:15; Stikala : ATN 1:0.
Končni zmagovalec je ekipa »Stikala«, ki je tudi osvojila prehodni pokal. Drugo mesto je osvojila ekipa ATN I., tretje pa Vzdrževanje I.
K temu poročilu je treba dodati nešportno gesto ekipe Vzdrževanje II, ki je ekipi »Slikala« takorekoč podarila zmago z 0:15, saj so se po igrišču bolj sprehajali, kot pa igrali.
Tak odnos jemlje športnemu tekmovanju vso resnost in namen. Ostaja mnenje, da si za DAN MLADOSTI, v čigar namen so bile tekme odigrane, ne moremo privoščiti takega sprenevedanja in neresnosti, zato je koristnejše, če taka ekipa v bodoče ne prijavi udeležbe.
j Obvestilo štipendistom
^ Zveza štipendistov »ISKRA« organizira v so-S boto, 17. maja 1969 ekskurzijo v tovarno kon-
*
denzatorjev, Semič. Štipendisti!
| Prijavite se do 14. maja v referatu za štipen-| dije v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1, N soba 419, kjer dobite tudi vse informacije.
N	Zveza štipendistov »ISKRA«
N
Z Izleta v ČSSR
Počitniška skupnost je tudi za letošnji 1. maj izvedla pri-jeten avtobusni izlet na Češkoslovaško. Posnetek kaže udeležence izleta v čeških Budčjovicah. Prihodnjič bomo objavili zapis o tem izletu.
miliiiiii!!iiiiiiiiiii!iiiliil!iliiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii!iiiiiiiiiiii
|	RAZPIS	|
| za začasno zaposlitev v počitniških domovih ISKRE 3 f Počitniška skupnost ISKRE potrebuje za svoje do- | | move na Bledu, v Trenti, v Poreču in na Dudem otoku §
=	2	upravnika	3
=	2	kuharici	3
S	6	strežnic
3	2	točajki	s
=	2	sobarici	3
=	5	pomožnih kuharic	3
3 Pozivamo vse zainteresirane študente višjih ali i | srednjih šol, upokojence in druge, da vložijo pismeno J F prošnjo za začasno zaposlitev od junija do septembra I F 1969 v navedenih domovih.	...	J
P Prijave sprejemamo do zasedbe, najkasneje pa do I f 20. maja 1969 na naslov: Počitmškp. skupripst ISKRE, J§ r Trg Prekomorskih brigad št. 1, LJUBLJANA.	■ §
2 «Prednost imajo otroci zaposlenih staršev v ZP Iskra. I
|	| Uprava PS ISKRE 1
dmiiiiiimiijmiiiiiminiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiifiimiiiuiumimiiu
Potrošnik naša deveta skrb?
(Nadaljevanje s 1 strani)
Riz je razstavila širok Sortiment televizorjev, ki so popestrili razstavo naših izdelkov in precej gramofonov vsi z imeni italijanskih znamenitih oper 's prvo črko T (odveč pa sta bili njeni napravi iz kooperacije s TEL-LETTRO za pošte) .
Tovarna ELRAD iz Gornje Radgone še je na razstavnem prostoru že vključila med naše proizvajalce. S širokim izborom anten novih vrst in raznega instalacijskega materiala je lepo in harmonično dopolnjevala Sortiment radio in TV tehnike pri nas; -
Na popolnoma drugem kraju v hali Nemške demokratične republike je bil specializirana razstava merilne tehnike JUREMA. Izbor merilnih instrumentov iz Otoč in
Horjula je bil razstavljen na skromnem in manj primernem prostoru. J ’
• Dežurni predstavnik: našega podjetja na Sejmu so povedali, da so se obiskovalci in poslovni partnerji najbolj zajiimali za novi Sortiment radijskih sprejemnikov in telefone, torej za .fiste izdelke, ki jih na trgu na splošno primanjkuje.’
Dobro je to pot funkcionirala prospektna,. dejavnost, ker je bil tov. Razboršek iz Propagande posebej, zadolžen; za razdeljevanje prospektov, poleg tega pa je izpopolnjeval kartoteko zainteresiranih profesionalcev, ki jim bomo v prihodnje redno dostavljali ves prospektmi material posameznih proivodnih panog.
Marjan Kralj
Pisma
bralcev
POZDRAV OD VOJAKOV
Po dolgem času se spet i oglašam iz Zagreba, kjer. slu- [ žim vojaški rok. Zahvaljujem J se vam za redno prejemanje [ glasila »Iskra«, ki mi je v ča- f su služenja vojaškega roka I edina zveza s podjetjem. Hkrati pozdravljam vse člane I delovnega kolektiva, poseb- j no pa iz obrata »Merilne na- E praiive« ter jim ob 1. maju — prazniku dela, želim še mno-go delovnih uspehov v želji, j da bom kmalu spet v njihovi družbi.
Vojak Stane Tadina V. P. 6148/7 VE 12 Zagreb
ZAHVALA
ob prerani izgubi najine hčerke
JOŽICE ZORE
se iskreno. zahvaljujeva < kolektivu »šolskega centra, sodelavcem na liniji elementov, galvanike obrata ATN ta podarjeno cvetje, izraze »sožalja, poslovilne besede'-pri odprtem grobu, spremstvo ha njeni zadnji poti in denarno j pomoč.
mama Jožefa m. oče Jože
ISKRA — glasilo delovne- j ga kolektiva Iskra, industrije j za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in j ' avtomatiko — Urejuje uredni- j ški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne I vračamo — Tisk in klišeji-»ČP Gorenjski tisk« Kranj