Iz vsebine: Vloga in pomen športne rekreacije (3. str.) Analitična ocena delovnih mest (4. str.) Ali je sindikat še potreben? (6. str.) Strokovni nasveti (?. str.) Dve milijardi za standard Za izboljšanje življenjskih razmer smo v zadnjih šestih letih porabili 2.032,149.000 starih dinarjev — Za družinska stanovanja 400 milijonov v zadnjih dveh letih — Kolektivi enot razpolagajo s 93 odstotki doseženega dohodka Prvi člen - _Od 1961. do 1966. leta smo porabili za družinska stanovanja naših delavcev, za gradnjo samskih do-toov in restavracij in za izpopolnitev počitniških domov čez eno milijardo devetintrideset milijonov starih dinarjev, vrniti pa po treba Posojilo za to gradnjo v znesku 339 bilijonov starih dinarjev v nasledkih desetih letih. Največ denarja je bilo porabljeno za gradnjo družinskih stanovanj ln samskih domov. Od podjetja je dobilo 438 naših delavcev udobna družinska stanovanja. Za samske in liste, ki živijo ločeni od svoje družine, pa smo uredili samske domove s skupno 4180 ležišči. Več kot 300 članom našega kolektiva je bilo pomagano s posojilom, da so si uredili lastna stanovanja, obupno je bilo v ta namen razdeljenih 282 milijonov starih dinarjev za dobo 15 pa tudi 30 let, od tega samo letos 104 prosilcem v skupnem znesku 152 milijonov starih dinarjev. Za družinska stanovanja smo največ denarja porabili 1965, in 1966 leta, in sicer blizu 400 milijonov starih dinarjev ali več kot polovico toliko, kolikor je bilo porabljeno v ta namen v prejšnjih štirih letih. • ORGANIZIRAN JE dopust naših delavcev Za organiziran dopust naših delavcev imamo tri počitniške domove (Ankaran, Poreč in Pohorje) s skupno kapaciteto 190 ležišč. Vsako leto je bilo potrebno vložiti še dodatna sredstva za dopolnitve in za dadomestitev opreme, da so domovi ostali v najboljšem stanju. Zgraje- ne in opremljene so bile restavracije za delavce, ki delajo na terenu in jim je bila tako omogočena redna prehrana. Poleg tega je bilo vsako leto izplačano iz sklada skupne porabe od 100 do 170 milijonov starih dinarjev za dotacije sindikalni organizaciji, za prispevek k stroškom rednega dopusta naših delavcev in njihovih družinskih članov, za spominska darila za tiste, ki so 10, 15 in 20 let pri podjetju, za šport, ekskurzije in za pomoč družinam umrlih ali ponesrečenih članov kolektiva. Medtem ko je bilo v letu 1961 porabljeno iz sklada skupne porabe nekaj več kot 46.000 S din na zaposlenega, je bilo iz dohodka za leto 1966 namenjeno za ta sklad preko 150.000 S din na zaposlenega. • SKLAD SKUPNE PORABE NARASEL ZA 138 ODSTOTKOV Skrb za delovnega človeka je pri podjetju očitna, saj prednjačimo glede porabljenih sredstev v ta namen pred drugimi gradbenimi podjetji, čeprav moramo takoj ugotoviti, da še niso rešeni do kraja vsi stanovanjski problemi. Upoštevati pa je treba, da so skladi, s katerimi lahko razpolagamo v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami, zelo minimalni, zlasti zaradi nizkih cen v zadnji dobi, medtem ko so potrebe za dvig življenjske ravni delavcev ravno v naši panogi gospodarstva največje. Zato je še bolj utemeljeno, da smo vlagali za ta namen zelo veliko denarja in celo relativno več, kot pa v poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo. Stanovanja za naše delavce Poslovni sklad je od leta 1961 do danes narasel za 122 "/o, medtem ko se je vrednost objektov za standard povečala v tem obdobju za čez 138%. To pa je vplivalo na strukturo skladov tako, da je ob koncu 1961. leta predstavljal poslovni sklad (vrednost strojev in denarna sredstva za investicije ter obratne namene) 75,9 °/o, sklad skupne porabe (vrednost objektov za standard) 20,2 °/o in rezervni sklad 3,9 °/o skupne vrednost vseh sredstev, s katerimi upravljamo. Ob koncu 1966. leta pa je znašal poslovni sklad 69,8%, sklad skupne porabe 26,4 °/o in rezervni sklad 3,8% celotne vrednosti vseh teh skladov. Na povečanje poslovnega sklada je precej vplivala revalorizacija osnovnih sredstev, medtem ko se vrednost objektov za standard ni toliko. Samo lani se je poslovni sklad povečal za 16%. v primerjavi s prejšnjim letom. Vrednost sklada skupne porabe se je v tem obdobju povečala za 26%. Od sredstev, razporejenih v sklad skupne porabe iz doseženega dohodka v letu 1966, je bilo razporejeno 49,3% za stanovanjsko gradnjo, 11% za organiziranje letnega dopusta in 39,7% za druge namene, ki sem jih že prej naštel. Iz podatkov za pretekli dve leti lahko razberemo, da je bilo vlaganje viška dela v sklad skupne porabe zelo hitro in da nismo dovolj pazili na relativno enako vlaganje v poslovni sklad za zagotovitev materialne osnove. Prav gotovo vpliva na večjo storilnost in zadovoljstvo delovnega človeka urejeno stanovanje. Kakor sem že prej povedal pri podatkih o porabljenih sredstvih, smo za to pri nas zelo skrbeli. Uspehi niso izostali. Stalnost Zaposlitve je postala večja, česar no smemo pripisovati samo vplivu gospodarske reforme. K temu so prispevale urejene stanovanjske razmere, skrb za redno prehrano ter organiziran počitek ob letnem dopustu. To vsekakor vpliva na boljše rezultate dela. Kljub temu, da smo lani skrajšali delovni teden od 48 na 45 ur, smo dosegli enake rezultate, kot pred skrajšanjem delovnega tedna, v nekaterih enotah celo boljše. # PREDVIDEVAMO VEČJI DOHODEK V LETU 1967 Letos se po gospodarskem načrtu predvideva večji dohodek, več osebnih dohodkov in več skladov, kot lani. Pričakuje se, da bodo z boljšo storilnostjo in dobrim gospodarjenjem predvidevanja dosežena. Letos se povečuje tisti del skladov, ki ostaja enotam. Lani je po takrat določenem načinu vlaganja dela dohodka v skupne sklade podjetja ostalo enotam poprečno 25 %, po letošnjem načinu pa bodo enote razpolagale s 44 % doseženih skladov. Če upoštevamo, da je v sistemu naše organizacije samoupravljanja in delitve v pristojnosti enot razpolaganje s sredstvi za osebne dohodke in dela skladov, potem neposredno upravljajo enote s poprečno 93,4 % doseženega dohodka in le 6,6 % vlagajo v skupne sklade podjetja za obvezne naložbe v rezervni Nadaljevanje na 2. str. Izpit iz HTV je opravilo že 2500 članov kolektiva Že dober mesec dni so po naših enotah predavanja in izpiti — preizkus znanja iz varstva pri delu in varnostnih predpisov. Do danes je izpit položilo že 2500 članov kolektiva ali 57 % vseh zaposlenih. Pri tolmačenju predpisov nam zelo veliko pomagajo delovodje, kadroviki in ostali tehnični strokovni kader. V času ko to pišemo, komisija nadaljuje z delom. Center za izobraževanje in varnostna služba podjetja, ki sta prevzela odgovorno nalogo, da seznanjata delavce z varnostjo pri delu, sta imela vedno pred očmi le to, da ne gre samo za zadostitev zakonskih predpisov in predpisov interne zakonodaje, temveč da se bo vsak delavec znal varovati na delovnem mestu in zunaj njega. Poškodbjp pri delu in posledice, ki iz tega izvirajo, povzročajo prizadetim — podjetju in družbi — ne le stroške za zdravljenje, invalidnost, izgubo v proizvodnji, zmanjšanje delovne sposobnosti, marveč dostikrat tudi tragedijo posameznikov in družin, zlasti ob najhujših poškodbah. Zato sta varnost pri delu in izvajanje varnostnih predpisov toliko Bol j pomembni za vsakega posameznika. Razveseljivo je, da so vsi delavci izpite in sploh celotne predpise iz področja varstva pri delu vzeli zelo resno in se temu tudi primerno pripravili. To nam potrjuje tudi rezultat izpitov, saj ima od 2500 delavcev le 87 članov popravne izpite. Moramo tudi poudariti, da so kadrovske službe enot vso potrebno tehnično dokumentacijo zelo vestno pripravile. Varnost pri delu je torej stvar celotnega kolektiva. Zato se tudi vprašanje varnosti ne da dirigirati niti usmerjati od zgoraj, temveč je vsnk posameznik odgovoren za izvajanje varnostnih predpisov. Pri tem pa je seveda res, da čim višje je kdo na organizacijski in strokovni lestvici v proizvodnji, tem večja je njegova odgovornost za varnost pri delu. Zato naj bodo naši skupni napori in boj za čim varnejšo delo res rezultat skupnih akcij, ker le tako bomo imeli na delovnih mestih zdrave in zadovoljne delavce. S tem bomo tudi uresničili načelo, da je človek najvažnejši člen v proizvodnem procesu našega podjetja. L. C. Počitniški dom na Pohorju NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJE Dve milijardi za standard sklad, minimalni del za poslovni sklad, za obratna sredstva in del za sklad skupne porabe za potrebe celotnega kolektiva (regres ob letovanju, spominska darila sindikalni odbor in anuitete najetih posojil za stanovanjsko gradnjo). Na ta način se krepi samoupravljanje, saj je delitev skoraj v celoti prenesena v pristojnost kolektivov enot. Zainteresiranost kolektivov enot za gospodarjenje bo vsekakor iz osebnih dohodkov v sklad skupne porabe za stanovanjsko gradnjo. Ta sredstva zadoščajo za enakomerno izboljšanje življenjskih razmer naših delavcev, saj bodo letno presegala 110 milijonov starih dinarjev. Iz skladov, ki ostajajo enotam v samostojno upravljanje, naj bi v prvi vrsti formirali obratna sredstva j,n s tem krepili finančno zmogljivost, dopolnjevali naj bi delovne naprave lahke in srednje mehanizacije, kar bo veliko pripomoglo k hitrejšemu delu in konkurenčnosti na tržišču. V sklad skupne porabe naj se namenijo le najnujnejša sredstva za kritje izdatkov, ki bremenijo ta sklad (za delovanje sindikalne organizacije, za prispevek k stroškom rednega dopusta — nadomestilo za prevozne stroške — razne podpore itd.). Kljub temu bo skrb za delovnega človeka še vedno prvenstvena. S povečanjem materialne osnove bodo doseženi večji osebni dohodki in Kopališče našega počitniškega doma v Poreču večja zaradi znatno večjih sredstev, s katerimi upravljajo. Pri razporeditvi dohodka, s katerim enote samostojno razpolagajo, pa je potrebna samoupravna zavesi, da bodo družbena sredstva tudi pravilno razporejena. Vlagati je v bodoče več sredstev v poslovni sklad zaradi krepitve materialne osnove in sorazmerno manj za potrebe standarda, da bo doseženo ravnovesje in da bodo ustvarjeni pogoji za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Za gradnjo stanovanj naj bi v prihodnje uporabili samo sredstvo iz najemnin že zgrajenih stanovanj in prispevek, ki se obvezno nalaga skladi, hkrati pa dana možnost za čim hitrejši razvoj podjetja. R. Z. VELIKA SKRB Zaročenca sla o velikih skrbeh. ker se bliža dan poroke, pa še nimata stanovanja. »Zakaj ne bi stanovala pri starših?< jima svetuje prijatelj. Nemogoče! Moji in njeni starši še vedno žive pri svojih starših.« Samski domovi na Ravnah fr ! & Delavski svet je razpravljal Dne 8. junija je delavski svet podjetja sprejel enega od najvažnejših samoupravnih aktov, tj. gospodarski načrt za leto 1967. O predlogu načrta, ki ga je pripravila komisija DSP, so že prej razpravljali organi upravljanja v enotah, podrobno pa ga je pretehtal dan pred zasedanjem tudi upravni odbor podjetja in ga predložil delavskemu svetu v potrditev. Po predvidevanju gospodarskega načrta za letošnje leto bo skupna proizvodnja večja za 7,4%, čista gradbena proizvodnja (brez obrtniških storitev drugih izvajalcev pri gradnji) pa bo za 10 % večja kot lani. Še hitreje bo rasel dohodek, in sicer za 14,3 %, od tega pa je predvideno 12,2 % več za osebne dohodke in 30,3 % več kot ostanek dohodka v primerjavi z doseženimi sredstvi v prejšnjem letu. Obveznost po gospodarskem načrtu je za vse člane delovne skupnosti precejšnja. Potrebno bo vložiti precej truda, da bodo naloge, ki smo jih prevzeli, izpolnjene. Po podatkih opravljene proizvodnje v prvih mesecih letošnjega leta lahko sklepamo, da bodo obveznosti do konca leta izpolnjene. Potrebni bodo razni ukrepi za izboljšanje organizacije dela. Zlasti pa bo treba storiti učinkovite ukrepe za znižanje režijskih stroškov, med katerimi so visoka postavka obresti obratnih kreditov za zaloge materiala in za kreditiranje gradnje za trg. ker imamo premalo lastnih obratnih sredstev. Tudi drugi režijski stroški so še vedno previsoki, ki bi jih bilo mogoče znižati s sodelovanjem vseh članov kolektiva, zlasti vodilnih. Zato je delavski svet posebej naročil strokovnim službam, naj pripravijo temeljito analizo vseh režijskih stroškov centrale in enot podjetja in izdelajo ustrezne predloge za znižanje teh stroškov, da bi bilo mogoče na podlagi tega uspešno ukrepati. Z gospodarskim načrtom je sprejel delavski svet tudi merila za delitev osebnega dohodka. S temi merili bo doseženi dohodek razporejen v posameznih enotah na sredstva za osebne dohodke, na skupni sklade podjetja in na sklade, s katerimi bo razpolagala vsaka enota sama Po tem načinu bo mogoče vsaki enoti že med letom ob mesečnem ali tromesečnem obračunu vedno ugotoviti, ali se rezultati njenega poslovanja skladajo s proporci delitve, ki jih predvideva gospodarski načrt. Bistvo tega načina je v tem, da odpade pri večjem dohodku, doseženem z boljšim gospodarjenjem, tudi več na osebne dohodke in sorazmerno več na sklade. Merila določajo, da bo od ustvarjenih sredstev skladov vloženo 56 % v skupne sklade za potrebe celotnega podjetja, 44 % sredstev pa bo ostalo enotam, s katerimi bodo same razpolagale. V primerjavi z letom 1966. ko so znašala sredstva, s katerimi so enote same razpolagale, le 25 % poprečno, se z merili po letošnjem gospodarskem načrtu znatno povečujejo ta sredstva za enote. Od skupnih skladov za potrebe celotnega podjetja bo odpadlo po predračunu 25,1 % za obvezne naložbe v rezervni sklad in za predpisane prispevke v rezervni sklad gospodarskih organizacij, 20,2 % na izdatke, ki bremenijo sklad skupne porabe podjetja (za delovanje sindikalnega odbora in športno udejstvovanje članov kolektiva, za organiziranje letnega dopusta, za spominska darila članom kolektiva za 10, 15 in 20-letno sodelovanje pri podjetju, za odplačilo zapadlih anuitet za stanovanja) in 54,7% za obratna sredstva, vtem ko ni za investicijske nabave strojev in delovnih priprav iz tega sklada nič predvidenega. Za investicijske nabave se bodo koristila sredstva amortizacije in ostanek dohodka, ustvarjenega pri delih v tujini. Člani delavskega sveta so v razpravi pripomnili, da je v skupnih skladih premalo predvideno - za obratna sredstva. Dalje so ugotovili, da je potrebno nadoknaditi že precej izrabljene stroje iri druge delovne prireditve ter nabaviti lahko mehanizacijo, ki je' nujno potrebna za hitro:še izvajanje del. Ker bodo po spre.:e.eni načinu delitve ostala enotam večja-sredstva v skladih, kar vsekakor povečuje materialno osnovo za uspešno razvijanje samoupravljanja v enotah, ne bi bilo prav, dahi vsa sredstva razporedili v sklad skupne porabe za dvig stan-' darda delavcev enot, kot je bilo to doslej v navadi, temveč je nujno, da enote ta sredstva vložijo tudi v obratna sredstva in za nabavo lahke mehanizacije in s tem povečajo materialno osnovo za doseganje večjega dohodka. Vsaka investicijska nabava pa mora biti seveda ekonomsko utemeljena in v skladu z investicijskim planom podjetja kot celoto. Delavski svet je dalje sprejel na znanje poročilo, kakšno je bilo v preteklih letih vlaganje viška dela za izboljšanje življenjske ravni delavcev, koliko je bilo zgrajenih družinskih stanovanj, urejenih delavskih domov in restavracij za organizirano prehrano ljudi, ko delajo na terenu in končno koliko je bilo v posameznih, letih izdatkov za dotacijo sindikalnim podružnicam, za spominska. darila za organiziranje letnega dopusta in za razne podpore družinam umrlih ali ponesrečenih članov kolektiva. Iz podatkov je je bilo razvidno, da smo v zadnjih šestih letih vložili v navedene namene znatna sredstva, zlasti za stanovanjsko izgradnjo, upoštevajoč tudi sredstva, ki so bila posameznikom dana kot posolila za individualno stanovanjsko gradnjo. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bilo vlaganje viška dela za standard zelo visoko, zlasti v preteklih dveh letih, in to na račun manjšega vlaganja v poslovni sklad. Zaradi neskladnosti v razporejanju doseženih sredstev na . sredstva investicijske nabave in obratne namene ter na sredstva za . družbeni standard, je delavski svet sklenil, naj se v bodoče za potrebe stanovanjske graditve za člane delovne skupnosti koristijo le sredstva iz najemnin stanovanj, ki jih je kolektiv že zgradil za svo- -je člane, in del prispevka za stanovanjsko graditev, ki se obvezno odvaja za te namene od izplačanih osebnih dohodkov. Iz dohodka, . ustvarjenega v proizvodnji po kritju izplačanih osebnih dohodkov, naj se v večjem delu formira poslovni sklad za obratna sredstva in za nove investicijske nabave opreme, strojev in drugih delovnih priprav. S tem bi se povečala zmogljivost podjetja in ustvarili pogoji za doseganje večjega dohodka, posredno pa tudi povečala življenjska raven članov delovne skupnosti. Na isti seji je delavski svet obravnaval predlog komisije DSP za odobravanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo. Odobreno je biio 104 prosilcem posojila za dobo 15 let v skupnem znesku 152 milijonov starih dinarjev. Več prosilcev bo po dokon- ■ Čanju stanovanjske hiše ali z nakupom stanovanja s pomočjo posojila. ko bodo iznraznili sedanje stanovanje, prepustilo le-tega dru- ■ gemu članu kolektiva. S tem bo mogoče rešiti precej hudih stanovanjskih vprašanj. Končno je delavski svet odobril še nekatere nabave strojev in opreme ter investicije za gradnjo samskega doma v Celju in Kopru in dopolnitev lastnih objektov ter obratnih prostorov pri raznih enotah. Predlog je pripravila komisija za investicije. Z. R. Kova organizacija zdravstvene službe v podjetju Velike spremembe na področju socialnega zavarovanja, še vedno visok stalež bolniških izostankov, spremembe na področju zdravstven ne službe itd. zahtevajo, da tudi v podjetju storimo vrsto preventivnih ukrepov, ki bodo omogočal1 boljšo organizacijo in kontrol0 zdravstvene službe. Skrb za zdravje je lastna vsakomur, najbolje Pn jo lahko tolmači in izvaja le strokovna služba, kar velja tudi na drugih področjih dela. Temeljni zakon o delovnih razmerjih in temeljni zakon o varstvu pri delu nalagata gospodarskim organizacijam, da skrbijo za zdravstveno varstvo zaposlenih. K temu še dodajmo, da gredo vso boleznine do 30 dni v breme P01'" jetja in da se pravice zavarovancev omejujejo. Preventivno okrevanje je ukinjeno in tudi za določene bolezni ni več klimatskega kopališkega zdravljenja itd. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je nujno spremeniti sedanjo organizacijo zdravstvene službe v podjetju ter bo treba določiti več denarja za preventivne ukrepe. Ko smo vprašali tov. Jeršana. kaj je bilo v zadnjem času storjenega na področju preventive, je dejah Kljub obilici dela, ki ga imam z vodenjem in razporedom letovanja v naših počitniških domovih. sc® skupno z zdravnikom, strokovnjakom. pričel z reorganizacijo preventivne zdravstvene službe. Sestavljen je bil program dela. ki obsega za letošnje leto naslednje naloge: analitsko zdravstveno oceno delovnih mest, določitev zdravju škodljivih delovnih mest, ureditev kartoteke za delovna mesta, ki so zdravju škodljiva ah nevarna, ureditev zdravstvene kartoteke vajencev, določitev delovnih mest, namenjenih za zaposlitev manj sposobnih delavcev in invalidov, analiza zdravstvenega stanja v kolektivu, ocenjevanje in meritve delovnega okolja. ureditev kartoteke kroničnih bolnikov, poostrena kontrola higiene in ureditve delovnih prostorov in samskih domov, strokovna pomoč ob premeščanju delovne sile iz vidika zdravstvenega stanja zaposlenih kontaktiranje z pogodbenimi zdravniki za zmanjšanje števila izgubljenih delovnih dni zaradi H°' lezni. Prepričan sem. da se bodo sredstva. ki so bila in bodo vložena za uresničitev navedenih nalog, prav gotovo bogato obrestoval. L. C. Priznanje za požrtvovalno delo Preteklo leto je novembra reka Meža po dolgotrajnem deževju močno prestopila bregove in zaradi močnega toka trgala obrambni nasip pred železarno Ravne. Takrat je delovodja Nikola Novak s svojimi ljudmi priskočil na pomoč železar-niškj ekipi, ki se je borila z vodo. Celo noč in še naslednji dan je vodil dela na utrjevanju nasipa, da bi preprečil še močnejši vdor v žele-zarniške objekte. Za zaslugo mu je štal) za civilno zaščito pri železarni Ravne kot priznanje za požrtvovalno delo poslal knjigo »Baltiško morje« s pismeno zahvalo. Zahvala Sindikalni podružnici obrata gradbenih polizdelkov se zahvaljujem za denarno pomoč 25.000 S din, ki sem jo prejel zaradi bolezni. Jože Pozvck Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja 8a uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno Vilna in po športu! rekreacije Mehanizacija in racionalizacija dela osvobajata človeka, da ima več časa za aktivni počitek y;V: :v> - Kot predstavnik Kegljaške zveze Slovenije sem se dne 1. junija 1967 udeležil konference Zveze za telesno kulturo Slovenije. Ni moj namen, da bi na tem mestu pisal o celotni problematiki telesne vzgoje, o kateri se je razpravljalo na tej konferenci, pač pa bi hotel iz te konference posredovati kolektivu tisti del problematike, ki obravnava rekreacijo. Ta problematika je bila zelo živahno in podrobno obravnavana prav tako, kot npr. vrhunski šport. Ker se nahajamo že v začetku sezone, ko so letni dopusti, in ker bomo v naslednjih mesecih v avgustu m septembru udeleženci Gradisovih športnih iger in športnih iger gradbincev. mislim, da bo ta prispevek Prispeval k boljšemu pojmovanju sPortne rekreacije. Uvajanje mehanizacije in racionalizacija dela osvobaja človeka, da pna na eni strani več časa za po-c'tek. na drugi strani pa manj po-lr.eb po pasivnem statičnem počivanju. To slednje se nam nehote vsiljuje ob skrajšanem delovnem času. “o imamo vsaj enkrat mesečno prosto soboto z nedeljo. Človeku pri takšni organizaciji in načinu dela ostaja velik odstotek odvečne mišične energije, zato je potrebno, da Preide od statičnega počitka na dejaven počitek z gibanjem, hojo. telesnim vajami in športnimi aktivnostmi. gemu. ki pretežno umsko tlela, pa pomeni sprostitev psihične napetosti. Pojmovanje rekreacije hi bilo razumnejše, če bi se zožili in dejali, da je rekreacija tisto svobodno izbrana in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost. Vsestransko razvitih ljudi seveda ni in jih tudi ne bo. Potrebno pa se je približati vsestranosti v življenju. Vscstranu bi bil razvit človek, ki bi dosegel splošno telesno in splošno duševno, intelektualno, etično, estetsko, vrhunsko zmožnost. To pa je nedosegljivo, kajti človek ne more biti vrhunsko vzdržljiv, močan, spreten .ali vsestransko zdrav ali se vsestrano dobro znajti v vsaki situaciji in prav reševati vse nove naloge. Največjo možnost Počitek po delu in rekreacija sta pogoj naših nadaljnjih uspehov Ko prihaja človek na delovno me st°. prinaša s seboj svojo celotno osebnost, kjer pa ne .more uporabiti celotne svoje spretnosti in znanja, zato želi to spretnost in znanje pokazati izven dela na kulturnem, po btičnem, športnem ali drugim po d roč j ii. „ Zato je najpomembnejša funkcija športne rekreacije razvijanje človekove osebnosti. Pri tem so mišljeni moralni, etični, estetski in drugi elementi človekove osebnosti. POJMOVANJE REKREACIJE Kaj pa pravzaprav pomeni beseda rekreacija? Ta beseda je latinskega izvora in pomeni obnavljanje, sprožitev, osvežitev, zabavo, počitek itd. V zadnjem času se pri nas in v svetu vse bolj uporablja termin rekreacija za vse vrste svobodno izbranih aktivnosti, s katerimi se u k Varja človek takrat, ko ni poklic-n.° zaposlen. Po mnenju družbeno-slovnih ved pa takšna posplošitev Pojma dovoljuje toliko nasprotij, da Povzroča pravo zmedo v presoji, katere vrste aktivnosti sodijo v relacijo. Taka definicija ne določa, ?j’ gre za aktivnosti, s katerimi sc človek ukvarja zaradi ekonomske n" jnosti, družbene ali družinske obveznosti, zabave ali kulture. Vse baštete aktivnosti, ki so sicer lahko mdi svobodno izbrane, ne delujejo Vselej rekreativno, zato ne sodijo vse v rekreacijo. . Neenak socialni položaj človeka Je osnovni vzrok za tako razvejano Pojmovanje o rekreaciji. V kapitafi-st,čni družbi pomeni rekreacija Predvsem osvežitev, zabavo, za neposredne proizvajalce pa počitek, obnovo življenjske sile. Tudi ločijo dela na pretežno fizično in prelep umsko delo povzroča proti-siovje v pojmu. Delavcu, ki pretežko fizično dela. pomeni rekreacija * Prvi vrsti obnovo fizičnih sil, dru- približati se v življenju vsestranosti pa najdemo pri udejstvovanju v športni rekreaciji. Ravnah", v Šoštanju, Kidričevem in Ankaranu. Skupno smo imeli torej devet stez, danes nam je ostala samo še ena, in sicer v Ankaranu, ki pa je namenjena za športno rekreacijo med letnim dopustom. REKREACIJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH V letu 1966 je bila izvedena v 21 delovnih organizacijah anketa, na podlagi katere je bila ugotovljena organizacijska oblika športne rekreacije. Ugotovljeno je bilo. da je ta organizacija zelo različna. Anketa je bila izvršena predvsem v industrijskih organizacijah, kjer je možnost športne rekreacije znatno boljša, kot pa npr. v gradbeništvu, kjer imamo opravka s povsem različnimi pogoji. V teh anketiranih organizacijah so ugotovili, da imajo za organizacijo športne rekreacijo tele glavne oblike: — športne aktive (Saturnus), komisije za rekreacijo (Litostroj), referat za športno rekreacijo (Rudnik Trbovlje), odbor za športno rekreacijo (Steklarna Hrastnik), komisijo za oddih in rekreacijo (Tovarna celuloze Krško), profesionalne referente za rekreacijo in oddih (EMO Celje), profesionalnega organizatorja za rekreacijo (Železarna Ravne), službo za rekreacijo s profesionalnimi kadri (Mariborska tekstilna tovarna), svet za družbeni standard in rekreacijo pri DS tovarne Meblo Nova Gorica, tovarna Tomos Koper je športno rekreacijo prepustila društvu Partizan. Železarna Jesenice pa ima v kadrovsko socialni službi referat za športno rekreacijo. V vseli teh delovnih organizacijah se športna rekreacija razvija predvsem v smeri letnega dopusta in so komisije, odbori in referenti brez planov in programov. Vse organizacije, ki so bile anketirane, imajo svoje počitniške domove. Velik del počitniških domov nima objektov za športno rekreacijo in je glavna dejavnost kopanje, veslanje, razna tekmovanja v šahu namiznem tenisu, streljanju in aktivnosti v prirodi. V vseh delovnih organizacijah obstajajo statutarne določbe glede športne rekreacije, ki se, kot kaže, doslej niso realizirale. čitniškem domu Ankaran. Tu je na razpolago poleg možnosti za plavanje še za balinanje, keglanje, odbojko in namizni tenis. Seveda so pa vsako leto te možnosti sicer individualnega športnega udejstvovanja v tem domu različne, pač z ozirom na to, kako so tudi pripravljena igrišča in rekviziti. Dejstvo je namreč, da smo veliko sredstev dodelili za športne rekvizite. posebno pa za tiste v počitniških domovih, da se pa ti rekviziti zelo malo čuvajo, ko gredo iz rok v roke. V Ankaranu smo imeli že jadrnico, motorni čoln, kajake, ki so prav gotovo razveseljevali predvsem mlajše dopustnike. Mislim pa. da bi morali v podjetju. tu predvsem mislim na posamezne poslovne enote in obrate, storiti marsikaj več za organizirano športno rekreacijo, kot je bilo do sedaj storjenega. Sindikalne podružnice bi lahko organizirale razna tekmovanja ali pa vključevale člane kolektiva v društvo »Partizan«. kateremu bi dodelili tudi primerno dotacijo iz blagajne sindikalnih podružnic. Kadrovska služba in sindikalni odbor podjetja bi lahko bila inici-atorja raznih vrst organizirane športne rekreacije, ne pa da čakamo na organizacijo športnih iger Gradisa in gradbincev. Ob koncu bi povedal grenko resnico, ki jo je povedal neki disku-tant na konferenci za telesno vzgojo. ko je dejal: >Ali smo morali čakati na potres v Skopju, da smo spremenili predpise v gradbeništvu, ali smo morali čakati na rudniško nesrečo v Bnnovičih. da smo zaostrili HTV predpise in ali moramo čakati na večjo epidemijo bolezni, ko se bo pokazalo, da smo premalo pripravljeni nanjo, ker ne skrbimo dovolj za organizacijo telesne kulture?« Anion Martinšek RAZVOJ ŠPORTNE REKREACIJE V PODJETJU Po drugi svetovni vojni so se pričeli organizirati tako imenovani sindikalni športni aktivi, ki so za radi tega. ker jih telesno vzgojne organizacije niso priznale, kmalu prenehali delovati. Prav iz tega oo d ob j a izhaja takratno športno društvo Gradis, ki je gojilo razne šport ne panoge in v tem času smo imeli celo plačanega referenta za telesno vzgojo. Od tedanjega športnega društva Gradis je ostal samo še kegljaški klub Gradisa v Ljubljani. V tern času so bila zgrajena kegljišča v Ljubljani, na Jesenicah, Boj za kvaliteto dobiva čedalje bolj nove oblike Pohvalimo dobro delo in priznajmo napake. Sektorski vodja ing. Burnik o kvaliteti dela. Kaj pravi stanovalec Anton Bevc iz Novih Jarš. Brez dvoma se je zaloški kolektiv na področju stanovanjske gradnje že uveljavil, zlasti s kvalitetno in solidno gradnjo in zadnje čase tudi s hitrostjo gradnje. Res, da je tu in tam še kakšen »spodrsljaj« glede nekaterih obrtniških del, toda na delo naših graditeljev v Novih Jaršah smo lahko ponosni. Gradnja za trg na ključ zahteva še posebno pozornost, saj je tudi od stanovalcev odvisen renome našega dela. Zato tudi toliko razprav o kalilteti dela. O tem sva rapravljala tudi z ing. Burnikom, sektorskim vodjem na objektu Nove Jarše. Vsi objekti, ki smo jih in jih še gradimo v Novih Jaršah, predstavljajo prav gotovo velik napredek na področju stanovanjske gradnje, predvsem če objekte primerjamo s stolpnicami in bloki, zgrajenimi v prejšnjih letih. Kvaliteta del je bila dosežena le s stalno kontrolo dela in materiala. Nedvomno je kontrola kvalitete sestavni del sodobne organizacije dela. Zato je tudi kvaliteta dobila nove oblike dela in vsak uspeh pri izboljšanju našega dela je prav tako kvaliteten premik navzgor. Zato kontroli kvalitete še več pozornosti! Kako je s kvaliteto del, smo vprašali še drugega stanovalca naših blokov v Novih Jaršah tovariša Antona Bevca. Ta nam je v razgovoru dejal takole: »V novo stanovanje sem se vselil 14. maja 1967. Že prvi vtis, ko sem stopil v stanovanje, je bil nadvse razveseljiv. Odlična razporeditev prostorov, lep razgled in kar je najbolj važno, kvalitena izdelava gradbenih del. Vse je v redu in zadovoljen sem. Takšno stanovanje, kot je moje, bi privoščil vsakomur.« Naj omenimo še to, da bo 1. julija 1967 predan investitorju »Avto-obnova« v uporabo še nov samski dom. C. GRADIS IN ŠPORTNA REKREACIJA V statutu Gradisa jo športna rekreacija zajeta z enim samim stavkom. in sicer: organi upravljanja podjetja odpirajo športna in kulturno prosvetna društva za množično udejstvovanje članov delovnega kolektiva. Res je. da so delovni pogoji v gradbeništvu specifični in onemogočajo neko organizirano športno rekreacijo. Ta zajema v glavnem samo vsakoletne športne igre Gradisa. to je letne in zimske ter udeležbo na športnih igrah gradbincev. V časti dopustov pa je možno športno rekreacijo razvijati v po- Sprejem vajencev v uk V skladu s programom centra za izobraževanje in sklepom VI. redne seje upravnega odbora centra za izobraževanje razpisujemo v šolskem letu 1967/68 naslednja prosta mesta za vajence in učence: 1. zidarjev , 2. tesarjev . . , 3. mizarjev . • , 4. kleparjev . . . 5. ključavničarjev 6. strojnikov . . Vpisni pogoji so naslednji: Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo, 2. zadnje šolsko spričevalo (uspešno zaključena osemletka), 3. rojstni list, 4. potrdilo o premoženjskem stanju, 5. zdravniško spričevalo, 6. kratek življenjepis. Prednost za sprejem imajo sinovi članov našega kolektiva in sinovi borcev NOV. Rok za vlaganje prošenj je 15. julij 1967, Prošnje pošljite na naslov: »Gradis«, centrala Ljubljana, Center za izobraževanje, Ljubljana, Korytkova 2, Vse kandidate, ki bodo do navedenega roka vložili prošnje z vsemi prilogami, bomo pravočasnoo bvestili o nadaljnjih pogojih in začetku šolanja. Ne pozabimo s pripravami na letne športne igre »Gradisa« e« '.‘J- i Mij * Republiška in sodna inšpekcija v Škofji Loki. Upamo, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo I v- 3 u - Graditi hitro pomeni graditi poceni Takšne so dokončno zgrajene hišice naših članov v Mariboru. Gradili so jih v okviru zadruge »Moj dom« Analitična ocena delovnih mesi - velika pridobitev za kvaiciraaje delavcev Beg delavcev v pisarno — Naj večja fluktuacija je pri kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcih — Ob uresničenju polletnega gospodarskega načrta lahko računamo na dvig OD za 10 odstotkov Nekateri delavci odklanjajo analitično oceno. To so predvsem delavci, katerih delovna mesta niso bila ocenjena najbolje in pa seveda precej tistih, katerih dejanska izobrazba je nižja od predvidene izobrazbe po AODM. To je razumljivo, saj je v naravi človeka, da negoduje, če se čuti ogroženega. Za katera delovna mesta gre? To so manj kvalificirana in administrativna delovna mesta. Skratka, »pisarna« izgublja v prid ročnih kvalificiranih delavcev. Nekateri zdaj sprašujejo: »S kakšno pravico?« Pustimo ob strani, da imamo po pisarnah delavce, ki imajo vse prej kot ustrezno izobrazbo za umska dela. Pustimo ob strani tudi ugoto- vitev, da so rasle ure proizvodnih delavcev počasneje — za 10% — kot ure uslužbencev (za 29%). Oboje kaže na »beg v pisarno«, saj ob večjem zasluž.ku in boljših delovnih pogojih v pisarni ne kaže opravljati osnovnega poklica. Resnici na ljubo pa je treba reči, da so tudi taki delavci lahko zelo dobri uslužbenci — seve samo do določene stopnje. Res je tudi, da bo pri vse večji udeležbi mehaniziranega dela (rast produktivnosti) padel delež ročnega in rasel delež umskega dela. Ustavimo se zato raje ob analizi fluktuacije v našem podjetju. Podatke bomo vzeli iz poslovnega poročila k zaključnemu računu podjetja za leti 196» in <966. lil s S s=»s £ E NK . 1581 1863 PK . 453 608 K . 625 1080 VK . 53 87 Ročni delavci skupaj . 2712 3638 Umski delavci . , . 119 135 Skupaj 2831 3773 n 34 73 64 34 14 33 I 3 «J « 3 > § oj N — — -t 21 — 1 — 40 — 31 — 1 + 19 = <5 Relativno največ delavcev je odšlo iz skupine kvalificiranih delavcev, in sicer 40% več kot znaša poprečno zmanjšanje števila zaposlenih v zadnjih dveh letih. Nič dosti manjši primanjkljaj —31% ni pri visoko kvalificiranih delavcih. Ali ne kažejo te številke že načenjanje substance podjetja? Ti podatki potrjujejo upravičenost razprav delavskega sveta podjetja o pomanjkanju osnovnih poklicev. Odgovor iščemo v kadrovski politiki in v izobraževanju. Kaj radi najdemo grešnega kozla v kadrovski službi enot in podjetja, namesto da bi raziskali globlje vzroke. Ko listamo po tncnjenein poslovnem poročilu dalje, spoznamo, da je odšlo največ delavcev samovoljno; na drugem mestu so delavci, ki so odšli iz neznanega vzroka, in na tretjem mestu delavci, ki so jim bili osebni dohodki prenizki. Najbrž pa imata tudi prva dva vzroka osnovo v neustreznih osebnih dohodkih. Gornji prikaz po svoje dovolj zgovorno odgovarja na vprašanje: »Zakaj — s kakšno pravico — je v sistem AODM vgrajen osnovni na. men, da morajo pridobiti ročna kvalificirana delovna mesta?« Po drugi strani kaže prikaz na »viške« nekvalificiranih delavcev in umskih delavcev (uslužbencev). Če povemo, da od leta t')39 dalje ročni delavci stalno izgubljajo v primerjavi z uslužbenci, potem je slika skoraj zaključena. Kljub temu smo, na nekatere upravičene pripombe enot in centrale, popravili nekaj nižje ocenjenih administrativnih delovnih mest. Saj je eden od osnovnih namenov AODM tudi ta, da razlike — glede na sedanje osnove — ne smejo biti prevelike. Po približnih ocenah bo pri pogoju, da bo polletni gospodarski us- peli izpolnil naša pričakovanja, moč računati s poprečnim dvigom OD vsaj za 10%. Pri tem bodo na primer kvalificirani delavci pridobili 20 %, vtem ko bodo slabše ocenjena delovna mesta pridobila manj kot 10%. Nihče pa ne bo dobil nižje osnove od sedanje, ker je tako določilo vgrajeno v sistem AODM. Kolikor bomo še izboljšali nagrajevanje s kvalitetnejšim akordi-ranjem, potem lahko računamo na nadaljnjo rast produktivnosti in boljše poslovne rezultate. Prav ti pa bodo omogočili višje OD tudi tistim skupinam delavcev, ki bodo p° AODM odrezali nekoliko slabše. Pa še nekaj mislim o času, kdaj naj bi uvedli nove osnove po AODM, Nekatere enote resno dvomijo, če je sedanji, čas primeren za lake spremembe. Predlagajo, da bi AODM uveljavili v zimskem času Hkrati pa kažejo na druga gradbe na podjetja, ki so osnove že poviša v^a* , ' 1 . , ; : ,v -. Eno je.,za nas gotpvo. Ce poviša mo osnove.na stare postavke — mi mo AODM — potem lahko odmisli mo analitično oceno ne samo do zi me, ampak najmanj za leto dni ali še več. To pa je zelo vprašljivo pri sedanji strukturi zaposlenih in p n prikazani smeri fluktuacije delavcev. Inž. Miha Prihoda odhaja »Grem«, je dejal. »Veš, poznalo sc ho v žepu«. Z očmi je preletel po pisarni in rekel: »Težko odhajam in hudo mi je. Polna štiri leta sem preživel v podjetju in dobro sem se razumel z vsemi sodelavci-Žal mi bo kolektiva, kjer sem doživel toliko lepega.« Ing. Miha Prihoda je leta 1939 zaprosil za štipendijo ter jo prejemal vse do diplome. Po končanem študiju je bil decembra 1961 dodeljen obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani, kjer je ostal do odhoda v JLA. Iz JLA se je vrnil 1. 3. 1963 ter se takoj zaposlil v operativni službi centrale — v pripravi dela. Kot mlademu sodelavcu so starejši stro; kovnjaki nudil vso pomoč, da bi postal čimboljši strokovnjak na svojem področju. Z grupo naših sodelavcev — projektantov je bil tudi v Nemčiji, kjer je pridno delal in seveda dobro zaslužil. Razen tega mu je podjetje nudilo brezplačno veliko dvoinpolsobno stanovanje, skratka vse, kar mlad strokovnjak potrebuje. Pustimo moralo ob strani in mil ki ju!) temu želimo: »Srečno in mnogo uspeha v nnvetn okiju!« Planski barometer za maj 1967 Na svoji XI. redni seji, dne 3. junija, je DS podjetja sprejel gospodarski načrt podjetja. V tabelah je prikazana realizacija tega načrta za obdobje prvih 5 mesecev. A. Uspeh podjetja in gradbenih PE Kumulativni podatki o doseženi vrednosti proizvodnje v prvih 5 mesecih letos nam kažejo, da je podjetje kot celota v vseh pokazovalcih izpolnila, oziroma presegla predvidene planske postavke. Cisto proizvodnjo je podjetje kot celota doseglo s 115,1 oTtotka (sem štejemo gradbena dela brez obrtniških storitev in Vrednost proizvodnje obratov zmanjšamo za tuje storitve). Vrednost obrtniških del pa je presežena za 22,8 %. Od gradbenih PE nista izpolnila planirane vrednosti čiste pro-izvrdnje samo Koper (90,2%) in Ljubljana okolica (90,9 %), Tudi v skupni proizvodnji omenjeni PE nista dosegli plana. V vrednosti obrtniških storitev pa so nihanja med posameznimi PE zelo močna (od 70,4% do 201,4 odstatka), vendar je v celoti podjetje preseglo predvidevanja. B. Uspeh obratov Obrati so v večji meri presegli planska predvidevanja, saj so vse PE obratov dosegle plan prvih 5 mesecev, azen biroja za projektiranje (—0,6 %), in še to je račun obrtniških storitev — tujih sodelavcev. Največji presežek plana izkazuje KO Maribor in SPO, vendar ima SPO tudi mo -čan presežek planiranih efektivnih ur. LIO Škofja Loka ma v realizaciji tudi manjšo vrednost obrtniških del, kar pa v planu ni zajeto. Zato je različen podatek za skupno in čisto proizvodnjo, medtem ko za obrtniška dela nima podatka. PRODUKTIVNOST IN EFEKTIVNE URE Izvršitev plana efektivnih ur za prvih 5 mesecev močno niha. Najmanj efektivnih ur so dosegli v OGP, največ pa v SPO. Vseh plačanih ur pa ima najmanj PE Ljubljana — okolica (86,3 %), največ pa SPO (132,8 %). Tudi produktivnost (razmerje čiste proizvodnje in efektivne ure) zelo niha in je v glavnem presegla predvidevanja, razen pri SPO, ki je za 5,2 % pod planom. Na nedoseganje produktivnosti v SPO vplivajo presežene efektivne ure (vrednost proizvo Inje so presegli za 32,5 %, medtem ko so planirane efektivne ure presegli za 39,7 »/,). A. GRADBIŠČA Pokazatelji Realizacija piana jan,—maj 1967 Skupna proizvod, čista proizvod, obrtniška dela Letni plan a) skupna dela plan v % realizacija v % -1- ali — b) gradb. dela plan v % realizacija v % + ali — c) obrtniška dela plan v % realizacija v % + ali — Produktivnost jan.—maj 1967 plan v % realizacija v % -6 ali — Efektivne ure jan.—maj 1967 plan v % realizacija v % + ali — ■3 if . u n hitro. Prav zaradi tega sem tisti večer odstranil stražo. Velika ovira na poti je bila reku toplica, ki je bila na pol zaledenela- Čolnov ni bilo. splava pa nismo •nogli narediti. Zato sem se odločil, na sam prenesem odred čez reko. *ako sem natovoril vsakega posameznega borca na hrbet in sem tisto noč prenesel vseli 300 borcev. Prc-mfažcn in do pasu premočen sem opravil svojo nalogo, ne da bi o tem premiku zvedeli Bolgari in četniki. In tako je brigada pod vod-®iotn komandanta Miloša Mušiča nadaljevala svoj pohod, ne da bi se °n borec zmočil. Zaradi tega me je maršal Tito odlikoval s kolajno za zasluge za narod II. reda. L. L. JZPLAČ1LO DOPLAČILA K STROŠKOM REDNEGA LETNEGA DOPUSTA = VPRAŠANJE: Ali ima član delovne skupnosti po določilih sklepa m DSZ od 4. 5. 1967 pravico do doplačila k stroškom prevoza ob rednem sl §H letnem dopustu za otroke, ki še niso stari 4 leta? ||§ ODGOVOR: Ne. Po členu 15. pravilnika o nadomestilu za stroške prevoza ob nastopu letnega dopusta imajo pravico do nadomestila vsi člani delovne skupnosti podjetja in njihovi zakonski drugi, ki niso zaposleni in jih član delovne skupnosti preživlja, ter otroci člana delovne skupnosti, za katere prejema otroški dodatek, ali so.imeli prej pravico do karte IC-15. Ker so bile medtem uveljavljene spremembe v pravici do otroškega dodatka, je postal ta člen nejasen oziroma pomanjkljiv. Zato je DSP na svoji seji dne 4. 5. 1967 smiselno dopolnil ta člen z določilom, da je treba upravičenost do izplačila doplačila za družinske člane dokazati z zdravstveno knjižico zavarovanca po prvi točki 22. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. S tem dopolnilom oziroma pojasnilom DSP ni spremenil vsebinskega določila tega pravilnika, ampak je menil, da je zdravstvena izkaznica dokument, s katerim lahko član delovne skupnosti dokaže, da preživlja zakonskega druga in otroke. Ker je doplačilo k stroškom prevoza ob letnem dopustu nadomestilo za ukinjeno karto za popuste pri vožnjah z javnimi prevoznimi sredstvi (IC-15), je razumljivo, da do tega doplačila niso upravičeni otroci do 4. leta starosti, M. C. Položaj naših delavcev v tujini V Beogradu je bila 16. junija seja predsedstva centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Glavna točka dnevnega reda je bila — gradbena dejavnost v tujini. Naš strokovni sindikat je razpravljal razen o čisto ekonomskih vidikih delovanja gradbenih podjetij v tujini tudi o življenjskih in delovnih pogojih naših delavcev in njihovem družbenem življenju v zamejstvu. Več kot štiri ure so razpravljali na podlagi obsežnega in dobro pripravljenega gradiva. V tem sestavku lahko le na kratko povzamemo štiri glavne teme: 1. organiziranost nastopa podjetij v tujini, 2. dolgoročna orientacija podjetij ria delo v tujini, 3. problemi samoupravljanja, 4. aktivnost sindikata (povezava s sindikalnimi organizacijami dežel, v katerih se izvajajo dela). Za sindikat sta pomembni zlasti zadnji temi. Gradbeni sindikat v ZR Nemčiji ni posebno dovzeten za tesnejše sodelovanje z nami ali točneje, doslej je pokazal manj interesa za navezovanje stikov kot so ga pokazali zahodnonemški sindikati v celoti. Sodelovanje s sindikati je pomembno iz več vzrokov. Obstajajo nekatera vprašanja, ki jih je treba reševati enotno. Gre za delovno zaščito, za zadržanje naših delavcev ob morebitnih stavkah, za višino mezd (te so za na^e delavce praviloma nižje) in še za vrsto drugih vprašanj. Zanimivo je, da smo uspeli z avstrijskim sindikatom skleniti sporazum, po katerem bo predstavnik naše dežele deloval v njihovi sindikalni centrali. fcv- 51 Del našega gradbišča v Zahodni Nemčiji f v ; Ce pogledamo na stanje v našem podjetju, moramo ugotovili, da še marsikaj čaka na rešitev Samoupravljanja a!i soodločanja pri delitvi skorajda ni. Pravimo, da ima o delavci v tujini že tako višje prejemke kot doma; kaj naj bi potem še sodelovali pri delitvi? Ali je prav tako? Nečesa ne smemo pozabili: za nedelo v tujini ni kruha, doma pa žal Večkrat' Naš sindikalni odbor se bo moral čimprej pogovoriti o sindikalnem organiziranju naših delavcev, ki delajo zunaj Jugoslavije. O samoupravnih pravicah naših delavcev na delih v tujini bi moral DS podjetja razpravljati in sprejeti ustrezna določila v statutu oziroma pravilnik o delitvi dohodka. Pri tem. ne gre samo za našo enoto v ZR Nemčiji ali Avstriji, ampak naspioh — zlasti če se zavestno odločimo, da mora biti delo v tujini naša dolgoročna poslovna orientacija. == 1 4 ImI! gradbišča v Ptujli. Od leve " proti desni stoje: Oto nkob Gajšt iu Vinko Vajt Vodstvo Roškar, NA IZPITU IZ VARSTVA PRI DELU V CELJU Lovrenčič: »Druže, šla bi ti uradio, kad bi radio na krovu?« Kandidat: ? ? ? Lovrenčič: »No š!a, kaži harem nešto!« Cvikelj: »Kaj se trudiš, saj je vendar Slovenec!« Le kam sta namenjeni? Predavanja in potlej izpiti Dobra volja je najbolja % . Ker je bilo v dvorani premalo prostora, so vprašalne pole nekateri izpolnjevali kar takole Ali je sindikat še potreben? Center za raziskovanje javnega mnenja pri republiških sindikatih Slovenije je izvedel raziskavo z naslovom »Mnenje zaposlenih o sindikatu-. Na anketo je odgovarjalo skoraj 10.000 članov sindikata, med katerrimi je bilo tudi 670 predsednikov sindikalnih podružnic in direktorjev podjetij, oziroma šefov enot s podružnicami. Gradbena dejavnost je zajela 38 podružnic (predsednikov in direktorjev oz. šefov enot) s skupaj nad 400 anketiranci. Iz našega podjetja so bile anketirane enote: Celje. Jesenice, KO Ljubljana in LIO Škofja Loka. Rezultati ankete so zelo zanimivi in poučni obenem. V tem zapisu se bomo omejili le na nekaj ugotovitev. raziskave, kolikor zadevajo gradbeno dejavnost. Iz sklopa vprašanj o aktivnosti v sindikatu, dobimo po odgovorih takole sliko: Ciani Direktorji Predsedniki sindikata oz. šefi podružnic aktivni . . . , . . 16 55 mani aktivni . . . 33 24 neaktivni . . . . 51 21 53 21 26 Menda smo lahko zadovoljni, da so si aktivni in neaktivni člani v razmerju 1 :1. Manj zadovoljivo je, da je kar četrtina (26 °/o) predsednikov podružnic neaktivnih! Po približno enakih odstotkih direktorjev oz. šefov enot lahko sklepamo, da želi imeti sindikalno (ali tudi družbeno-politično) neaktiven direktor oz. šef ob sebi enako neaktivnega upravnega vodstva kot mnenje članov, največkrat važnejše mnenje upravnega vodstva kot mnenje članov. V takih primerih gre slejkoprej za neodgovorno ravnanje političnega aktiva podjetja (enote) ob kadrovanju funkcionarjev. Velikokrat je namreč težko izbrati sposobnega predsednika, pa se najde zasilna rešitev, bodisi z izvolitvijo manj sposobnega člana, bodisi da izbranega člana prisilimo k prevzemu funkcije. Tako na prvi kot na drugi način »izvoljeni- predsednik se nato kaj rad »maščuje- s svojo neaktivnostjo. Naslednji sklop vprašanj je obravnaval dosedanjo aktivnost sindikata. Člani so cdgovorirli, da je sindikat (1) dajal denarno pomoč posameznikom, (2) organiziral izlete in športna tekmovanja, (3) organizira) proslave in prireditve ob dnevu žena, za dedka Mraza itd., (4) nabavljal blago po znižanih cenah in se šele nato (5) ukvarjal z vprašanji družbenoekonomske narave. Na vprašanje, katere so glavne naloge sindikata, pa so člani odgovorili, da je treba (1) posameznikom dajati denarno pomoč, (2) ukvarjati se s proizvodnjo in organizacijo dela, (3) reševati pritožbe delavcev in ščititi člane, (4) ukvarjati se s kadrovskimi vprašanji, (5) nabavljati ozimnico in tako dalje. Med prvimi in drugimi odgovori se kaže razlika v tem. da se mora sindikat po mnenju članov bolj kot doslej ukvarjati z gospodarskimi vprašdnji. Obenem pa vidimo, da tudi ne gre pretiravati v to smer, saj ostanejo odgovori: pomoč članom, zaščita članov in oskrbovanje članov, še vedno na prvih mestih — od skupnih 16 možnih odgovorov. V anketi je bilo tudi zelo kočljivo vprašanje: »Ali je sindikat še potreben ?- Člani Direktorji, šefi Predsedniki potreben ali zelo potreben . malo potreben ali ne vem, 64 % 69 % 77 % bi se težko odločil . . . 28 % 28 % 20% povsem nepotreben .... 8% 3% 3% Vidimo, da kljub nekaterim slabostim v delu sindikalnih podružnic le redki člani <8 Ve) zanikajo potrebnost sindikata. Gornji odgovori so spodbudni, saj pomenijo, tla so sindikalna vodstva dobila zaupnico svojih članov. 2e .omenien* center za raziskovanje javnega mnenja pripravlja obširnejše tolmačenje rezultatov te ankete. Zato že zdaj opozarjamo naše sindikalne podružnice — pa tudi vodstva enot — da s potrebno pozornostjo preučijo zbrane podatke. Za nas bodo zanimivi še posebno zato. ker so v anketo zajete tudi štiri naše enote. stran 6 * »GRADISOV VESTNIK« TEMELJE SO KLESALI V ŽIVO SKALO Razširitev flotacije rudnika Mežica — Stara živa skala je dobila nov podališek — Nov bunker za 600 ton materiala Rudnik svinca in topilnica v Mežici razširja svojo flotacijo v Žerjavu. Velika stopničasta stavba, po-stavjena na strmo živo skalo, bo dobila nov podaljšek z velikim 600 tonskim bunkerjem. Ta objekta spadata v okvir načrta za delno rekonstrukcijo obrata. Poslovna enota Ravne na Koroškem gradi ta objekt v zelo težkih in neugodnih pogojih. Vsi temelji so vklesani vertikalno v živo skalo, saj na gradbišču sploh ni zemlje. Veliko truda je bilo treba vložiti v kopanje jame, saj je bilo treba iz strme skale zvrtati in izstreliti sleherni kamen. Le tako_so lahko izdolbli veliko jamo. ki je bila potrebna za temelje objekta. Sedaj, ko so zabetonirani temelji, pa se delo odvija na visokih odrih. Delovišče samo je precej visoko, saj je oddaljeno od podvznožja hriba kar 47 metrov. Zelo neugodno je tudi. da morajo delati pri polnem obratovanju flotacije in žičnice, ki nenehno obratuje in prevaža gondole z rudo iz jame. Poleg ostalih težav je še ta, da objekt nima nobene transportne poti, po kateri hi lahko dovažali material. Zato ves gradbeni in pomožni material spravljajo na gradbišče z vlečnim vitlom, ki po nasuti jalovini vlači posebne sani z materialom. Po teh saneh se lahko vleče le okoli 400 kg materiala, zato je delo zelo zamudno. Zaradi zelo ostre konkurence z domačimi gradbenimi podjetji je morala poslovna enota prevzeti objekta pod lastno kalkulacijsko ceno. Prav zaradi tega morata sektorski vod ja tov. Tone Zaletel in delovodja tov. Franc Hi-janec vložiti izredno dosti časa in DOMISLICE 1. Ni je večje sile kot je znanje. z znanjem oborožen človek je nepremagljiv. 2. Premišljuj pred dejanjem, da ne izpadeš neumno. 3. koriti se s seboj, — to je najtežja vojna: premagovati sebe pa najlepša zmaga 4. Znanost je moč. 5. Kdor truden je. zaspi na kamnu. lenuhu pa je perna postelja trda, 6. Čudno. ma'okdo ie zadovoljen s svojim položajem, s svojo pametjo pa vsak. truda v organizacijo dela, (la bosta objekta čimbolj realizirana, takt) kvalitetno kot finančno. Brez izjeme se vsak posamezni član tega kolektiva zelo trudi in disciplinirano opravlja delo v izredno težkih in neugodnih pogojili v dostikrat slabem in strupenem ozračju, ki pri' tiska iz takoimenovanc »doline smrti«. Kolektivu oh severni meji vse priznanje. L. Vsi temelji novega objekta v rudniku Mežica so vklesani v živo skalo Delovodja Šijar.ec na objektu rudnika Mežica Bunker za PB prah v Žerjavu Imamo tehničnega kadra preveč? Znano je, da pomeni uspeh vsakega resnega dela poleg brezhibne organizacije tudi strokovno pravilna kadrovska zasedba delovnih mest Že nekaj let se v podjetju kaže velika skrb za kadrovanje. V sodelovanju z vodilnimi kadri podjetja in kadrovsko komisijo podjetja pripravlja upravni odbor centra za izobraževanje že nekaj let plan izobraževanja in ga uresničuje. Štipendira in izobražuje se na vseh nivojih. Za izobraževanje kadrov je podjetje porabilo nekaj let nazaj letno po 100 do 150 milijonov starih dinarjev. To je mnogo denarja in takoj se postavlja vprašanje, ali se nam ta denar obrestuje? Pripravljamo analizo, ki bo pokazala, kje so sedaj pri nas vzgojeni kadri, koliko jih je še pri nas, kako se počutijo in kakšno perspektivo imajo. Zanima nas navsezadnje tudi to, zakaj nas zapuščajo nekateri, ki smo toliko vložili vanje. Ko smo v lanskem letu naredil pregled strukture zaposlenih, smo videli žalostno sliko, da je procent dejanske izobrazbe v primerjavi z zahtevano presenetljivo nizek. Smo pa zopet prišli v tisti začarani krog, ki je »jugoslovanska specialiteta«. Točno ugotovimo, kaj je prav, kaj ni, ničesar pa ne ukrenemo! Tako nekaj podobnega je tudi z našimi kadri. Letos je končalo šolanje med drugim tudi 7 gradbenih tehnikov, naših štipendistov, v kratkem končata še 2 gradbena inženirja, vendar za 3 tehnike in 2 inženirja nimamo delovnega mesta. Gradbeni tehnik in gradbeni inženir. ki je gotovo osnovni kader v gradbenem podjetju, pri nas ne more dobiti zaposlitve. Ali smo res že prenasičeni s tem kadrom? Poglejmo kratko pa si naj bralci sami ko. razpredelnico, ustvarijo sli- Poslovna enota Plan 1967 v milijonih Odpade na enega ing. in tehn. Število zaposl. tehn. in ing. Ljubljana , . 2800 18 165 Maribor . . 3224 28 120 Celje .... 1470 11 147 Jesenice . . 1750 7 292 Lj. okolica . 1669 7 278 Ravne . . . 1281 9 160 Koper . , . 1400 7 253 Opomba: šefi v tej razpredelnici niso upoštevani. Verjetno bi bilo primerno, da bi eden inženir ali tehnik prevzel dela za 100 milijonov. Moramo namreč predvideti, da ves tehnični kader, ki je na spisku posameznih enot, še ni 100% in je potrebno, da del teh kadrov tudi vzgajamo, morda tudi dlje časa, in to siste- matsko. Samo potem lahko pričakujemo, da se nam ho vloženi denar za kadrovanje obrestoval. Zaposlovanja novih kadrov ne bi smeli prepustiti volji posameznih enot, ki včasih gledajo zelo ozko in vidijo samo svoje trenutne po* trebe, ampak bi jih morala plansko razporediti kadrovska komisija centralnega delavskega sveta, ki je odraz interesov celotnega podjetja. Ne bom trdil, da jih posamezni šefi glede na trenutno stagnacijo v gradbeništvu včasih upravičeno odklanjajo, vendar moramo tudi pogledati, kaj bo jutri, ker tehnični kadri se ne spečejo kakor žemlje pri peku, ampak jih moramo šele v daljšem razdobju vzgojiti. Šola jih je seznanila s teoretičnimi osnovami, mi pa moramo opraviti oni drugi praktični del. Morda bi bilo umestno, da bi sedanji tehnični kader na račun norih nekoliko razbremenili. Omogočiti mu je treba snmoizobraževanje. Gradbeništvo se hitro razvija, imamo že nešteto novih sistemov, metod gradnje, materialov, ki jih naši tehniki in inženirji malo ali sploh ne poznajo. Vzrok je prevelika obremenjenost. Želel bi. da bi vsi merodajni p tem malo razmislili ter da izkoristimo šanso, kj se nam nudi z zaposlitvijo vseh naših štipendistov, Dragovan Sever, dipl. gr. ing. Soliter na stavbah Pojav solitra na stavbah je »bolezen« kamna, pogosto tudi malte in betona. Kadar so stene zidov, obokov itd. na eni strani v stiku z zemljo, se soliter pojavi na zračni strani zidu kot vlažna plast sive barrve, ki se rahlo drži zidu. Soliter se pa redkokdaj pojavi na zidovih, ki niso na eni strani zasuti z zemljo, ali pa se pojavlja v milejši obliki. V bistvu je soliter kalcijev nitrat in je rezultat razvijanja bakterij, ki uporabljajo za hrano amoniak, ki se nahaja v talni vodi, in kalcijev karbonat, ki se nahaja v zidu. Plast, ki se naredi na zidu, je torej kalcijev sulfat, ki poškoduje površino. Ti pojavi so vedno kompleksni in se nikoli ne pojavljajo izolirano. S solitrom se pojavljajo še druge neprijetnosti, na katere naletimo v vlažnih prostorih, kot npr. prhnjenje, gniloba, plesen, mah. Pojava solitra ne smemo zamenjati s "cvetenjem«. To je namreč kristalizacija mineralnih snovi, iz katerih je gradbeni material. Te snovi pridejo na površje stene z vodo, ki jo vsebuje material in ki se izločajo pri sušenju sten in zidov. V splošnem tako »cvetenje« izgine po daljšem času, ker se njegovi izviri počasi izčrpajo. Nasprotno pa se nastajanje solitra nadaljuje v neskončnost, brž ko se začne, ker se nitratne soli. ki se nahajajo v zemlji v velikih količinah, zlahka obnavljajo zaradi vodnih tokov (vodnega kroženja). Zaščitne ukrepe moramo zato predvideti še pred gradnjo, kar je lažje kot odpravljati naknadne težave. I. Kako se tvori soliter? Soliter lahko nastopi na zidovju, če je izpolnjenih naslednjih Pet pogojev: 1. en del zidu ima stik z zemljo, drugi del pa je izpostavljen prostemu zraku; 2. tla vsebujejo nitratne organske snovi; 3. tla so vlažna; 4. materiali, iz katerih je zgrajen zid, so Porozni; 5. v tleh ali v zidovju so bakterije. Proces tvorjenja solitra je tesno vezan na pretakanje vode iz tal v zid in dalje proti zračni steni zidu. a) Proces v tleh: nitratne organske snovi lahko izhajajo iz živalskih odpadkov, gnojil, gnojnice, smeti, industrijskih odpadkov, ruševin itd. Te snovi razpadajo, tvori se amoniak, ki se spaja z vodo. b) Proces v poroznih zidovih: Veda iz ta!, v kateri je raztopljen amoniak in v kateri so čestokrat bakterije, prepoji zid zaradi kapi-larnosti in dospe na zračno steno zidu. c) Proces na zračni steni zidu: Kadar na nekem območju koncentracija amoniaka doseže 0,2 grama na liter, se bakterije, ki jih prinese s seboj kapilarna voda ali pa se nahajajo v zidu, začno razvijati. Osnovna aktivnost teh bakterij je oksidacija; proizvajajo solitrasto in • nato solitrno kislino tako, da dobijo kisik iz zraka in amoniak iz vode. Proizvedene kisline napadejo kalcijeve karbonate kamna, iz katerih izdvajajo ogljik, Potreben za njihov razvoj. Stranski produkti teh reakcij so kalcijevi nitrati, ki tvorijo soliter. Optimalna temperatura za te reakcije je med 24° C in 29° C, pod 5° C reakcije popolnoma prenehajo. Bakterije napadejo vse materiale, ki vsebujejo ogljik (kalcijev karbonat v kamnu in v betonu, hidrokarbonati v lesu, papirju in barvah). Tej vrsti korozije se pridruži se ko-b^zija zaradi delovanja solitrne in solitraste kisline. Razkrajanje pospeši nastanek plesni in gob Pod povis.iisku plast.o napreduje razkrajanje v globino neopazno in čestokrat se odločimo za sanacijo zidu šele takrat, ko je zid razjeden že precej globoko. Proti nastanku solitra se borimo tako, da odstranimo enega ali več od prej omenjenih petih pogojev, ki so potrebni za nastanek solitra, pa naj si bo to preventivno ali kurativno. Preventivni oziroma kurativni ukrepi proti nastajanju solitra so zbrani v naslednjih dveh tabelah. II. Obnova stene oziroma površine zidu Popravilo zidnih površin ni učinkovito, če ne preprečimo vlaženja zidu oziroma dviganja vode v zidu. Sele ko preprečimo vodi oziroma vlagi dostop v zid, lahko pristopimo k popravilu in postopamo takole: — zid okrtačimo in zberemo pri tem nastali odpadni material, ki ga uničimo; — mehke dele zdrgnemo s trdim predmetom in nato še okrtačimo; — površino večkrat operemo z dezinfekcijsko tekočino, ki je segreta na 60® C. Ta tekočina je raztopina ali cinkovega sulfata, ali bakrovega sulfata (ki je neprijeten zaradi barve), ali formola ali pa živosrebrnega bi-klorida v 5%> raztopini (treba jo je uporabljati previdno, ker je raztopina strupena); — nadomestimo odstranjene dele cementne malte tako, da stike zapolnimo s cementno malto, kateri smo dodali dodatke, ki dajo vodonepropustno malto; — površino prepleskamo z raztopino, ki površino otrdi in ki je vodonepropustna (fluo-rosilikati); — naredimo končno prevleko — omet z dodatkom sredstev, s katerimi dobimo vodo-nepropusten omet. III. Dodatek Pojav biološkega staranja kamenja v višjih delih stavb se približuje pojavu solitra na spodnjih delih stavb. Deževnica vsebuje dovolj amoniaka, da se sčasoma razvijejo nitratne bakterije na apnencu. Poleg tega pa pospešujejo razvoj žveplastih bakterij saje in ptičji izločki. Učinki tega delovanja so seveda mnogo manjši kot pri pojavu solitra, ker je količina amoniaka in žvepla tu mnogo manjša in se pojavlja navadno tam, kjer se tako škodljive snovi koncentrirajo. Čezdaljši čas pa zavzemajo take poškodbe lahko tudi večji obseg, kar ponavadi vidimo na zgodovinskih spomenikih. Bakterije razvijajo na apnencu kalcijev nitrat in kalcijev sulfat in kamen se pretvarja v prah ali pa se posamezni deli oddrobijo od celote. Takšno staranje kamenja lahko preprečimo tako, da izpostavljene površine prevlečemo z vodonepropustno maso. Tudi dezinfekcijska sredstva so uporabna, toda ta sčasoma izgubijo svojo moč. Ing. Milivoj Šircelj Odnesli so za 200.000 S din vrednosti Ko so naši delavci delali na zavarovanju struge na desnem bregu Save. so pri utrjevanju rabili tudi opažne plošče. Po delu so opažne plošče zaradi krajše prekinitve dela zložili na določeno mesto, kjer naj bi počakale do nadaljevanja del. Ko so se nedavno vrnili na delo, so ugotovili, da je med odsotnostjo zmanjkalo 56 opažnih plošč v skupni vrednosti 209.000 S din. Po krajši preiskavi so ugotovili, da so si plošče prisvojili nekateri stanovalci lesenih barak Hudournika«. ki so plošče uporabili deloma za kurjavo, za obnovo poda, K. A. pa si je celo napravil verando. Seveda bodo morali storilci poravnati škodo, za kaznivo dejanje pa se zagovarjati. PREVENTIVNI UKREPI PROTI NASTOPANJU SOLITRA Faze, v katerih izvajamo preventivno zaščito Vzroki za nastanek solitra, katere moramo odstraniti Prisotnost organskih snovi v tleh Prisotnost bakterij Vlaga Poroznost materialov Oksidacijski vpliv zraka Izbira lokacije Izogniti se moramo tal, v katerih se nahajajo: — gnoj, gnojnica — smeti — industrijski odpadki — material, ki ga dobimo pri rušenju — gnojila Zemeljska dela Popolnoma je treba odstraniti hu-muzni sloj; okoli gradbene jame mora biti odstranjen ves sumljiv material, da ne bi prišel v stik s temelji Materiali, ki jih uporabljamo v spodnjih delih zgradbe Pri transportu in uskladiščenju se mater, ne sme umazati Uporablja se trd kamen z malo kapilarami (granit in podobno) apnenec ni priporočljiv Zaščite Pri zelo vlažnih temeljnih tleh moramo narediti: — vodotesen omet na stenah temeljnih zidov, — večja doza cementa in dodatek sredstev, ki ustvarjajo vodone-propusten beton ali malto za zidanje, — vodotesno vodoravno izolacijo na zidovju tik nad terenom Napraviti moramo vodotesno oblogo na zračni strani zidu Voda, s katero mešamo beton ali malto, naj vsebuje l •/• bakrovega sulfata (dezinfek-tor) Lokalna zračenja KURATIVNI UKREPI PRI NASTOPANJU SOLITRA Mesto kale sega saniramo Vzroki za nastanek solitra, katere moramo odstran-kli Prisotnost bakterij Prisotnost organskih snovi v tleh Vlaga Poroznost materialov ©3*sidnei.i.»ki< vpliv znaka-- V tleh v bližini temeljev Odstraniti je treba organske snovi, ki so v bližini temeljev Odstraniti je treba organske snovi, ki so v bližini temeljev Odvesti je treba odtočno vodo, napraviti drenažo v višini temeljev in tlakovati tla ob zidovju Na zidu i Osušiti je treba i zidovje, i Odstranjevanje 1 vlage i-z zidu s ; pomočjo notranje ! zidne ventila-cije. : Izsesanje vlage v tla kz zidu z učinkovanjem električnega toka. na osnovi elektro osmoze. Naprava hidroizolacije v obstoječem zidu (horizontalna izolacija) Injeeiranje zidci', ki je zgrajeni iz poroznih materialov s snov mi. ki tesnijo pore proti prondean-ju vode Na zidu (na njegovi zračni strani) Površino se premaže z dezinfekcijsko tekočino (bakrov sulfat, cinkov sulfat, živosrebrni biklo-r:d). Uničevanje bakterij s plamenom Naprave vertikalne bitumenske izolacije na zunanji, strani temeljnih zidov. Namesto bitumenske izolacije lahko uporabimo tudi cementno malto z dodatkom kemikalij, ki dajo vodotesen omet Stene? premažemo z gudronom, sica-tivnim oljem, silikati ali z barvami, ki so izdelane na bazi kaučuka o varjenju betonskega železa V zadnjem času je zaradi vse večje uporabe kvalitetnejšega betona, jekla in rebrastega železa nastala potreba po varjenju stikov. Ta način varjenja bomo uporabljali tudi pri nas. Zato je moj prispevek namenjen predvsem železokrivcem in drugim strokovnjakom. Naše železarne dobavljajo rebrasto betonsko železo v ravnih palicah omejene dolžine, ki je pogosto krajša od projektiranih dolžin posameznih armaturnih palic. Stikanje je torej nujno. Zaradi omejenih dolžin betonskega železa zelo narašča količina odrezkov. Zato je zelo težko tekoče evidentirati odrezke po dolžinah in profilih za kasnejšo uporabo za krajšo armaturo. Stanje se še poslabša s tem, da so tudi tanjši profili (8—14 mm) dobavljeni v palicah, s tem ko je bilo navadno betonsko železo teh profilov dobavljeno v kolutih, pri katerih je količina odrezkov zelo majhna. Sicer je sedaj pričela železarna dobavljati tudi rebrasto železo tanjših profilov v kolutih. S tem se je pa položaj izvajalcev še poslabšal. Naše napenjalne proge niso tako močne. da bi zmogle potrebno silo za razmerje rebrastega železa premera 12 ali 14 mm. Meja plastičnosti je namreč za to jeklo še enkrat večja kot za običajno jeklo. Zato mora biti tudi vlečna sila dvojna. Izbira načina stikanja je odvisna od razmerja cene plač naprav ceni materiala, od opremljenosti izvajalca in predvsem od stopnje razvoja železarn, to je dobaviteljev betonskega železa. Dežele z visokim standardom in visoko razvito industrijo se stikanju z varjenjem izogibljejo, ker je individualno strokovno delo drago in ker nudi industrija v kratkem doku tudi specialne dolžine betonskega železa. Nekatere dežele pa se poslužujejo drugega ekstremnega načina: betonsko železo v palicah redno podaljšujejo s topim stikanjem v brezkončno palico, ki jo nato po potrebi režejo. Tako ni odrezkov, potreben je pa večji prostor in investiranje. Stikanje z varjenjem se lahko opravi na tri način: 1. z obločnim varjenjem na preklop, 2. z obločnim varjenjem na čelni x zvar, 3. z obžigalnim topim zvarom. Posamezni načini imajo tele prednosti in pomanjkljivosti: ad. 1) Oprema za varjenje je enostavna (varilni agregati in elektrode), kvaliteta zvara je močno odvisna od osebnega faktorja varilca in zvari niso zanesljivi, poraba časa je velika, v konstrukciji mora biti prostor za preklop. Pri številnih preizkušancih (probah), ki smo jih dali v preiskavo v Zavod za varjenje, smo šele s postopnim izboljševanjem tehnologije dosegli zadovoljive rezultate, ki pa so še vedno slabši od rezultatov topih zvarov. ad. 2. Oprema enostavna, pripravljalna obdelava stika zamudna, samo varjenje zelo zamudno (potrebno je nanašanje zvara v več slojih, katerih vsak se mora predhodno ohladiti). Osebni faktor zelo važen, stik ne zavzame dodatnega prostora. ad. 3. Oprema zahtevna (aparat za topo varjenje, voda, zadostna množina toka, pri- ključni kabel), kvaliteta ni. bistveno odvisna od osebnega faktorja, zvar je zelo zanesljiv, porušitev (pretrg) nastopi redno v osnovnem materialu, poraba časa majhna, stik ne zavzame dodatnega prostora, v konstrukciji, možmi profil palice je omejen; in. je odvisen od: vrste oziroma moči varilnega aparata (običajno do profila 23 mm.)).. Za naše razmere M dali prednost stikanju z obžigalnim topim varjenjem. Le zelo močne profile, ki presegajo moč topovarilnega aparata, bomo varili obločno na čelni x zvar. Ker je stikanje s topim zvarom manj znano, ga. n-ai kratko opišem. Betonsko železo moramo najprej preizkusiti na varljivost Ta preizkus napravi najbolj zanesljivo uraden zavod (ZRMK ali ZVAR). Drugi način je, da. že pri naročili* železa zahtevamo atest od železarne, kar pa zviša ceno železa. Operativec pa se bo posilim! lastnih preiskav, ki so zelo: enostavne h* cenene In na katere se lahko zanese, da ne bo doživel neprijetnih presenečenj. Edina slaba stran teh preiskav je v tem, da niso uradne, zato si mora preskrbeti tudi: nekaj uradnih preiskav. Preiskava na tereni* sestoji iz preiskave na pregib zvara v mrzlem stanju. Stikano železo je treba zapogniti okoli trna določenega premera za 60”. Pri tem se v palici, na zvaru ali ob zvaru ne sme pojaviti nobena razpoka. Premer trna mora biti za navadno betonsko železo enak dvakratni debelini profila železa, pri rebrastem železu pa štirikratni debelini. Zvarjeni stik tegnjene palice armature se sme upoštevati samo z 80 'Vo prereza, čeprav smo že prej omenili, da nastopi pri preiz-kušencih pretrg vedno v osnovnem materialu. Ker se pa sme v enem prerezu stikati samo vsaka peta palica, je skupen prerez nosilne armature zmanjšan samo za 4 Vo. V armatur-n,h_ načrtih pa vemo. da je prerez armature običajno vedno ve“ii o:l izračunanega. Če v prerezu maksimalnih momentov ne predvidimo stika, bomo tako statičnim zahtevam gotovo zadostili. Sam postopek varjenja je naslednji: Palici vpnemo v čeljusti (kontakte) aparata in čeljusti zbližamo, da začne teči tok. Pri tem se železo ugreje na varilno temperaturo in iz površine železa se odstrani oksid in druga nečistoča. Ta faza se imenuje obžiga-nje. Dolžina (pot) obžiganja zadošča Vi do Vi premera palice. Daljše obžiganje je neekonomično, je pa lahko tudi škodljivo. Nato čeljusti nekoliko razmaknemo, da se ustvari električni oblok. in se začne material na površini taliti. Takoj nato palici z aparatom stisnemo in palici sta zvarjeni. Nato palico vzamemo iz aparata (hitro, da ostane še žareča ), odstranimo s kladivom venec žlindre in stik malo pokujemo. Disperzija rezultatov naših prob je bila zelo majhna, samo ± 1,8 °/o. Glavni problem pri topem varjenju je v tem, da je potrebna velika količina toka. Na razpolago mora biti vsaj 45 KW. Če odvzamemo tok iz omrežja, povzročimo v omrežju močno nihanje napetosti. Zato bomo prisiljeni, da se priključimo direktno na transformator. Potreben bo močan kabel, katerega prerez se povečuje z oddaljenostjo aparata od transformatorja. Stroški za kabel lahko opremo za topo varjenje zelo povečajo. Ker je dejavnost našega podjetja prostorsko zelo obsežna, moramo stremeti za tem, da bomo vsaj centralne bazene, železokriv-nice opremili za topo varjenje. Ing. O, I. O varjenju je treba veliko vedeti in znat$ »GRADISOV VESTNIK« * Stran 7 Posvet preti pričetkom dela. Podrobnosti postanejo jasnejše na mak e ti. No, tole so pa Porečani z upravnikom tovarišem Kovačičem Delavci poslušajo predavanja o varnostni službi na Jesenicah Tako, sedaj pa dober tek! Tudi ta pobič hi rad poskusil, koliko zmore. Trese najbrž prehudo. Posnetek je z ljubljanske železniške postaje Stanovanjski blok, kakršnega sino zgradili v Novih Jaršah Kolektiv, ki vam ho letos stregel v Ankaranu, s svojim upravnikom Lojzom Točajem Kvalificirani in visoko kvalificirani delavci iz Kopra so z velikim zanimanjem poslušali predavanja o varstvu pri delu Začetek del na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Na gradbišču v »Impolu« v Slovenski Bistrici kopij6-*0 gradbeno jamo za temelje strojev. Čeprav je delo pod str** ho, je vode in blata kar preveč Sklepi organov samoupravljanja DS podjetja SKLEPI XI. zasedanja delavskega sveta podjetja, ki je bilo 8. junija 3567 v Ljubljani 1. Sklepi prejšnjega zasedanja so bili izvršeni. 2. Poročilo oveiovatelja zapisnika se vzame na znanje. 3. Sprejme se gospodarski načrt podjetja za leto 1967, in sic,er: — plan proizvodnje za leto 1967, — plan ur za leto 1967. — plan obračunskih enot v tujini za leto 1967 — predračun stroškov režije podjetja in osnove za kritje režijskih stroškov, — plan skupnih potreb za sklade v letu 1967, — merila za delitev dohodka na osebne dohodke in sklade po predlogu na podlagi delitvenega razmerja, ki znaša poprečno za gradbene enote 90 :10, za obrate 85 : 15 in za Biro 80 :20 v korist osebnih dohodkov Istočasno se sprejmejo tudi merila za izračun delitve skladov na skupne sklade in sklade, ki ostajajo poslovnim enotam Delavski svet naroča, da ustrezne službe ukrenejo vse potrebno za znižanje režijskih stroškov podjetja kot celote ter iščejo možnosti- za večje angažiranje podjetja v tujini in da se poveča obračanje zalog -.iateriala in zmanjšajo nepotrebne zaloge v vseh skladiščih. V zvezi z režijo naj strokovne službe pripravijo pregled porabljenih režijskih stroškov v pretekli dobi tega leta in izdelajo predlog ukrepov v sodelovanju s poslovnimi enotami. 4 Delavski svčt sprejme na znanje pregled, vlaganja sredstev v' skladu skupne porabe v preteklih letih v zvezi s tč. 7) sklepov DSP z dne 4 5, 1967. Pri 1 n ugotavlja, da je podjetje vložilo v preteklih letih znatna sredstva iz sklada skupne porabe za izgrad-mjo družinskih stanovanj delavcev podjetja, za delavske domove, prispevalo h gradnji stanovanjskih hiš velikemu številu delavcev sredstva v obliki posojila za stanovanjsko gradnjo in namenilo znatna sredstva za dru. ge namene za zadovoljitev potreb članov de lovne skupnosti. Hitrost- vlaganja sredstev ustvarjenega dohodka v stanovanjsko grad njo, vštevši tudi že angažirana sredstva sklada skupne porabe za najeta dolgoročna posojila za to gradnjo, je bila zlasti v zadnjih letih neskladna s hitrostjo vlaganja sredstev ustvarjenega dohodka v poslovni sklad za investicijske nabave delovnih priprav in za obratna sredstva. Da bi se uskladila poraba in razporeditev sredstev v namenske sklade, naj se v bodoče za gradnjo stanovanj uporabljajo prvenstveno sredstva iz naslova stanovanjskih najemnin za stanovanja, ki so v upravljanju enote podjetja in iz tistega dela prispevka iz osebnega dohodka za stanovanjsko gradnjo, ki ostaja na razpolaganje podjetju. Ta sredstva bodo za doščala za normalno vlaganje v stanovanjsko izgradnjo za potrebe članov delovne skup nosti. Sklade, s katerimi razpolagajo enote iz doseženega dohodka i o' merilih sprejetih z gospodarskim načrtom, naj le te kori-stijo za sklad skupne porabe in za poslov^ sklad za obratna sredstva in za investicije delovnih priprav v takšnem razmerju, da bo vlaganje v poslovni sklad relativno več je, kot v sklad skupne porabe. Investicijske naložbe morajo biti v skladu z investicijskim programom podjetja. Strokovne službe naj do naslednjega zasedanja pripravijo ustrezen predlog po ka„ terem bo mogoče enotam že v naprej ugo loviti, kolikšen del svojih skladov naj vlagajo v sklad skupne porabe in koliko v p0 slovni sklad za obratna sredstva in za investicijska vlaganja v delovne priprave. 5. Odobrijo se posojila za individualno stanovanjsko gradnjo 1C4 prosilcem po seznamu ki je priložen tem sklepom pro.. silci so razvrščeni v dve prioriteti glede na izpolnjene pogoje iz pravilnika o dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo. Pooblašča se pristojno strokovno služ- bo, d* pripravi pogodbe o posojilih za prosilce iz prve prioritete takoj, za tiste prosilce, ki so • razvrščeni v drugo prioriteto pa takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji pravilnika v eeloti oz. ko bo mogoče glede na razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe ta sredstva tudi angažirati. Za prosilce iz LIO Škofja Loka bo odobritev posojil obravnavana v zadnjem tromesečju t. 1. ko bo ugotovljen rezultat poslovanja te enote in višina sredstev, ki naj se nameni za posojila. Zavrneta se prošnji za posojilo tov. Alojza Kotar in tov. Helene Žigon, ker lokacija, kjer gradita hišo ni v bližnji okolici kraja stalnega delovnega mesta prosilca za posojilo. Glede na nejasno razlago prav-lnikL c dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo, sprejme delavski svet naslednji sklep: »Posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo je mogoče v najvišjem znesku po pravilniku odobriti za eno stanovanjsko enoto. V primeru, da gradita dva člana kolektiva eno stanovanjsko enoto, je mogoče posojilo odobriti samo enemu članu v najvišjem znesku, ki mu pripada po pravilniku«. Odobrena posojila se dajejo na rok vračila 15 let in 2 ®/e obrestno mero, razen tistih, za katere se položijo sredstva na depozit prj Kreditni banki. Na depozit pri Kreditni banki v Mariboru se položijo sredstva odobrenih posojil za dobo 20 let in sicer skupno za 41 koristnikov za namene individualne stanovanjske gradnje (seznam priložen). ti. Na podlagi predloga komisije DS za investicije se odobrijo naslednje nabave delovnih priprav: — nakladač Caterpillar tipe 955 v vrednosti 20.421,63 USA $ — 4 silosi za beton — 7 opažnih vibratorjev — 1 poltovorni avto Zastava 620 — 100 lit. mešalec — tehtnica za tehtanje do 200 kg — košara za prenos opeke na paletah — 15 kom vrtalnih strojev EVS-13 — 15 kom. ročnih brusilnih strojev RBS-6 * — 1 prevozni stanovanjski objekt na gumijastih kolesih — črpalka za vodo s kapac. 5000 lit/min. 7. Odobrijo se naslednje investicije v gradbene objekte: a) iz poslovnega sklada: — za rekonstrukcijo mosta preko Mislinje za gramoznico Otiški vrh za znesek 16.967,67 N din — za napravo strelovoda pri betonarni GV Jesenice v znesku N din 1.515,52 — postavitev železokrivskega obrata na zemljišču ob Smartinski cesti v znesku 252.049 N din. b) iz sklada skupne porabe: — za ogrevalne naprave samskih domov I, II, III na Jesenicah v znesku 78.094,43 N din. 8. Za dovršitev samskega doma v Celju se odobri najetje kredita v breme sklada skupne porabe v višini 310.000 N din. 9. Potrdi se gradnja samskega doma v Kopru za skupno predračunsko vrednost 807,262,57 s tem, da se odobri najetje posojila za gornji znesek pri KB Koper za dobo 5 let in 2 °/o-no obrestno mero. 10. Odobri se nakup stanovanja v Korče-tovi ulici v Mariboru (za delavca v KO Maribor) za vrednost 94.779 N din. Za nakup omenjenega stanovanja so na razpolago iz sklada skupne porabe enote sredstva v višini 55.645,47 N din, ta znesek se položi pri KB Maribor na depozit za dobo 20 let in s tem pridobi posojilo za celotno kritje vrednosti stanovanja. 11. Za sklenitev pogodb za najetje kreditov se pooblaščata tov. glavni direktor in direktor GFS. 12. Odobri se odprodaja stanovanja v izmeri 87 m* v stanovanjskem bloku Ljubljanska cesta 24 v Celju Stanovanjskemu podjetju Celje za vrednost 90.000 N din. Za sklenitev pogodbe se pooblašča tov. glavni direktor podjetja. 13. Odobri se neodmenski prenos stanovanja v stanovanjskem bloku na Jesenicah, v katerem stanuje tov. Ljuba Tarman, GV Jesenice, v upravljanje Stanovanjskega podjetja Jesenice. Knjižna vrednost tega stanovanja je 91 341.08 N din. 14. Dovolis e začasno finansiranje potreb za GV Celje iz sklada skupne porabe podjetja do višine 10.000 N din s tem, da se Črpani znesek proračuna ob delitvi dohodka za leto 1967 iz sklada, s katerim bo enota razpolagala. 15. Odobri se nakup dveh stanovanjskih enot v stanovanjskem bloku na Otoku III. v Celju za skupno vrednost 140.000 N din iz sklada skupne porabe. 16 Zavrne se prošnja tov. Nataše Krašček, dipl. ing. arh za ponovni vstop v delovno razmerje, ker je pristojnost sklepanja o vstopu na delo delovne enote Biroja za projektiranje oz. drugih enot podjetja v skladu z določili statuta in pravilnika o delovnih razmerjih podjetja. 17. Odobri se kot pomoč oškodovancem v Kopru ob priliki eksplozije v mesecu maju t.l. v višini 50.000 N din s tem, da se ta znesek preodkaže takoj na račun RKS Koper. Sredstva se črpajo iz sklada skupne porabe s te .1, da se polovica nakazanega zneska poračuna ob zaključnem računu za leto 1967 iz sredstev skladov enote v Kopru. 18. V svet za urbanizem in gradbene zadeve pri skupščini občine Ljubljana-Center se imenuje predstavnika Biroja za projektiranje. 19. V svet za občo upravo in notranje zadeve skupščine občine Ljubljana-Center se imenuje tov. Emilijo Marc-Kloboves. pravni referent. 20. Razreši se člana za notranjo delitev tov. Ludvika Rizmala, ki je bil imenovan na seji DSP z dne 21. 3. 1967 namesto odsotnega tov. Vlada Šanca, člana imenovane komisije. 21. Za namestnika predsednika delavskega sveta podjetja se izvoli tov. Jenda Stoviček. Ovevovatelja: Mitja Smole 1. r. Ing. Saša Škulj 1. r. Predsednik DS podjetja: Franc Vovk SEZNAM odobrenih posojil za individualno stanovanjsko gradnjo na podlagi tč. 5) sklepov delavskega sveta podjetja z dne 8. 6. 1967. N din 1. Jože Zupan 6.000 GV Jesenice 2. Janez Čop 10.000 GV Jesenice 3. Alfonz Kočar 5.000 GV Jesenice 4. Jože Zalokar 6.000 GV Jesenice 5. Janez Makovec 6.000 GV Jesenice 6. Božo Lukač 20.000 GV Jesenice 7. Meho Malkoč 5.000 GV Jesenice 8. Marica Ambrožič 7.009 GV Jesenice 9. Mari Kramar 5.000 GV Jesenice 10. Ivan Janušič 20.000 GV Celje 11. Albert Vcšligoj 25.000 GV Celje 12. Anton Srša 10.000 GV i 1 13 Jurij ing. Klobučar 20.000 OGP Ljubljana N din 14. Franc Kutnjak 25.000 OGP Ljubljana. 15. Anton Gruden 20.000 OGP Ljubljana - 16. Štefka Pavlek 5.000 OGP Ljubljana 17. Stane Žnidaršič 5.000 OGP Ljubljana 18. Branko ing. Pirih 1.500 OGP Ljubljana 19. Niko Longo 5.000 OGP Ljubljana 20. Jenda Stoviček 25.000 OGP Ljubljana 21. Bernarda Smrajc 5.000 OGP Ljubljana 22. Janez Korpar 10.000 GV Maribor 23. Franc Mejtiš 15.000 GV Maribor 24. Janez Habjančič 13.000 GV Maribor 25. Avgust Fekonja 20.000 GV Maribor 26. Adolf Polak 15.000 GV Maribor 27. Marija Unger 7.500 GV Maribor 28. Jakob Gajšt 15.000 GV Maribor 29. Hedvika Biro za projek- ing. Poženel 10.000 tiranje 30. Metka Biro za projek- ing. Zontar 25.000 tiranje 31. Ljuba Tome 30.000 Biro za projek- 32. Jože Skube 25.000 tiranje s pogojem, da prepu. sti dosed. stan. Biro za projek- 33. Anica Zrimšek 25.000 tiranje Biro za projek- 34. Janez Bele 7.500 tiranje KO Ljubljana 35. Franc Rode 7.500 KO Ljubljana 36. Lado Povž 8.000 KO Ljubljana 37. Vinko Močnik 7.000 KO Ljubljana 38. Ivan Kočevar 7.000 KO Ljubljana 39. Alojz Krznar 20.000 KO Ljubljana 40. Alojz Butina 20.000 KO Ljubljana 41. Jože Karun 20.000 KO Ljubljana 42. Alojz Topler 20.000 KO Ljubljana 43. Franc Plesec 20.000 KO Ljubljana 44. Niko Grofelnik 20.000 KO Ljubljana 45. Alojz Zobec 20.000 KO Ljubljana 46. Karel Boršič 20.000 KO Ljubljana 47. Valentin Bogataj 20.000 KO Ljubljana 48. Milan Krevs 16.650 SPO Ljubljana 49. Branko Friš 20.000 SPO Ljubljana 50. Vinko Novinc 25.000 SPO Ljubljana 51. Franc Gačnik 25 000 . SPO Ljubljana 52. Peter Krupenko 25.000 SPO Ljubljana 53. Branko Blaži 20 000 GR Ljubljana- 94. Ernest Gomboc 25.000 okolica "iR Ljubljana- 55. Anton Levičar 25 000 okolica GR Ljubi jana- 56 Franc Njegovac 20 000 okolica GR Ljubljana- okolica 57. Boi is GR Ljubljana- 96. Silva Kobal 7.000 KO Ljubljana ing Pečenko 20.000 okolica 97 Stanko Huško 25.OCO SPO Ljubljana 58, Satet Ferizovič 20.000 GR Ljubljana- 98. Ivanka Žvab 20.000 SPO Ljubljana okolica 99. Franc Rus 25.000 SPO Ljubljana 59. Dragotin GR Ljubljana- 100 Martin Golnar 25.000 SPO Ljubljana Habuzin 20.000 okolica 01. Jože Bac 25.000 SPO Ljubljana §0 Jože Hull 20.000 GR Ljubljana- IC2. Boža Repše 25.000 centrala okolica 103. Janez Škofič 8.000 centrala gl, Jože Meznarič 10.000 GK Ljubljana- 104 Mirko Perjet 4.000 Ravne g2 Leopold Tomc 20.000 okolica Vsa posojila razen pri depozitu, se odob- njo z rokom vračila 15 let m 2 •/•-no obrest- 63 Franc ing Hren 20.000 . . no mero centrala g4 Ivo Komar io.coo centrala Jenda Stoviček . . 25.000 65 Albert Špindler 25 000 GV Maribor Janez Korpar . . . 10.000 66. Marija Kranjc 8.000 GV Ravne Franc Mekiš . . . • • 15.000 67 Ivan Kuserbanj 8 000 GV Ravne Janez Habjančič 13.000 68. Mirko Sekavčnik 8 000 G’.' Ravne Avgust Fekonja , . . 20.000 69. Pavel Vecelj 15 000 GV Ravne Adolf Polak . . . • • 15.000 70, Berta Prosenjak 10 000 GV Ravne Marija Unger . . . 5 . 7.500 71, Martin Novak 25.000 (odobreno že 15 Jakob Gajšt . i . 15.000 tisoč vendar ni Anica Zrimšek . . 25.000 koristil) Janez Bele . . . . 7 500 V (Lugi prioriteti Franc Rode . . • . 7.500 8.000 Vinko Močnik . . . 7.000 Markež 10 000 G V Jesenice Ivan Kočevar . . . 7.GOO 73. Bogomir Cad 15 000 GV Jesenice 74 Alojz Plemelj lO.fCO GV Jesenice Alojz Krznar . . . 20.000 Alojz Butina . , . 20.000 75. Milan Vrečic 3.500 KO Maribor 76 Ferdo Kovačič 5 000 KO Maribor Jože Karun . . . . 20 000 77. 'ože Plečko 7 500 KO Maribor Alojz Topler . . . 20.000 78 Ernest Robnik 20.000 KO Maribor Franc Plesec . . . 20 000 79 Ernest Rus 25.000 KO Maribor Niko Grofelnik . . 20.000 80 Ivan Lovec 10 OCO KO Maribor Aloiz Zobec . . . 20 0% 81. F.anc Merc 25.0G0 KO Maribor Karel Boršič . . . 20.000 82. Marija Dover 20 000 KO Maribcr Valentin Bogataj . 20.000 83 Viktor Kozar 7 550 KO Maribor Vinko Novine . . 25.GOO 84. Jože Jeraj (enota GV Ljubljana Franc Gačnik . . 25.000 ni predlagala Peter Krupenko . . 25.0G0 višino) Branko Blaži . . ; 20.000 85 Andriir. Pa.jtak GV Ljubljana 25.000 enota ni pred- ..lagala višino) Anton Levičar . . 25.000 86 Hilda Podbiegar GV Ljubljana Franjo Njegovac 20.000 •nvtz ni pied- Boris ing Pečenko . . 20.000 lagala višino) Martin Novak . . . 25.000 87 Noemi Mankoč 25.000 OGP Ljubljana Albert Steineker . 5.000 88 Momir Jeflinič 25 001' OGP Ljubljana Franc Marko . . . 5.000 89 Martin Pižent 15.000 OGP Ljubljana Anton Prelog . . . 7.500 90 Albert Steineker 5.000 GV Maribor Ivan Otič . . . . 91. Marko Franc 5.000 G V Maribor Frgnc Pevec . . . 12.000 92 Anton Prelog 7.500 G V Maribor Anton Bradač . ; 7.000 93 Ivan Otič 5 000 G V Maribor Silva Kobal . . . 7.OCO 94. Franc Pevec 32.000 KO Ljubljana Boža Repše . . . 25.000 95. Anton Bradač 7 OCO KO Ljubljana Franc ing. Hren 20.000 DS Maribor SKLEPI IX. redne seje DS »Gradis« GV Maribor z dne 26. 5. 1967 1. Poročilo, ki ga je podal šef inženir o problematiki GV, kakor tudi o perspektivah glede bodočega dela in o stanju obstoječih gradbišč, se vzame na znanje s priporočilom, da se tudi v bodoče čim racionalnejše gospodari z materialnimi sredstvi ter da se še nadalje zaostruje disciplina. Večji poudarek je dati pripravi in organizaciji dela, prav posebno pa je posvečati skrb tistim gradbiščem, ki so v začetni fazi dela in v zaključni fazi dela. Po informacijah je bilo sicer ugotoviti, da je pričakovati precej novih investicij, razumljivo pa je, da se bomo lahko vključili v konkurenčni boj le tedaj, če se bomo pojavili na tržišču kot cenen in kvaliteten izvajalec. 2. Ker je bilo precej kritik na račun zaostankov pri dobavi armatur, sklene PS, da tehnična služba reši čimprej vprašanje pravočasne in promptne izdobave armatur za posamezne objekte. 3. Podano finančno poročilo za mesec april se vzame na znanje ter se v celoti potrdi predlog UO. da se proti vsem tistim, ki kršijo finančno disciplino odnosno zamujajo postavljene roke, izvajajo sankcije v okviru pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje. 4. DS v celoti potrdi predlog UO v zvezi odobritve posojil za individualno stanovanjsko gradnjo. V zvezi s tem sprejme DS sklep, da se odobri posojilo spodaj navedenim delavcem in to: N din 1 Janez Korpar .... 10.000,00 2. Franc Mekiš .... ; . . 15.000,00 3. Janez Habjanič . . 13.000,00 (v tem znesku je upoštevan znesek, ki mu je bil odobren v letu 19G6, ki ga pa doslej ni koristil) 4. Avgust Fekonja . . 20.000,00 5. Adolf Polak .... . . . 15.000,00 6. Marija Unger . . . ; . . 7.500,00 7 Albert Steineker . . 5.000,00 8. Franc Marko . , . 5.000,00 9. Jakob Gajšt .... 15.000,00 10. Anton Prelog . ; . ; ? . 7.500,00 11. Ivan Otič 5.000,00 Skupaj 118.000,00 Omenjeno vsoto je prenesti v KB Maribor, pri kateri lahko posamezni prosilci prosijo še za enak znesek posojila za dobo 20 le* z 2 */• obrestno mero. 5. Osnutek pravilnika o organizatorjih proizvodnje se potrdi, pooblašča pa se komisijo, da kolikor ugotovi, da določbe pravilnika in merila za ocenjevanje niso v skladu s principi, ki bi naj veljali za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje, da lahko merila vskladi s težnjami delovnega kolektiva in predlaga spremembo sprejetega pravilnika. DS istočasno sprejme v celoti predlog, ki ga je po tem vprašanju podal UO na svoji seji. 6. Prav tako DS na podlagi široke in podrobne diskusije potrdi v ceiuti predlog, ki ga je podal UO v zvezi analitske ocene delovnih mest in terenskega dodatka, odnosno ločitvenega dodatka. 7. DS je tudi obravnaval gospodarski načrt podjetja, kakor tudi naše PE. Ker Je bil gospodarski načrt podrobneje obravnavan že na dopoldanski seji UO in je UO GV že zavzel določena pozitivna stališča, ki so v skladu s težnjami celotnega delovnega kolektiva, je sprejel DS sklep, da se gospodarski načrt sprejme s pripombami in priporočili. katera je že sprejel tu 'i UO. 8. Vloga, ki jo je naslovila Občina Maribor na podjetje v zvezi dotiranja socialno šibkim otrokom naših delavcev, ki so določeni za zdravstveno kolonijo v Poreču, Punatu in Pohorju, se odstopi v rešitev sindikalni podružnici s priporočilom. da se upošteva pri kritju delnih stroškov za le' tovanje sledeče otroke naših delavcev: 1. Alojz Kos (mati Pavla) 2. Slavko Pišek (oče Franc) 3. Vlado Pišek (oče Frane) 4. Stanko Pišek (oče Franc) 9. Potrdi se predlog UO in odobrijo sredstva v višini 300,00 N din- za reklamni oglaS v »izvestju šole« Gradbenega šolskega centra Maribor. 10. Odobrijo se sredstva za nakup mopeda za kurirske posle ter se potrdi predlog. ga je s tem v zvezi sprejel UO na dopol' danski seji. 11. Potrdi se predlog UO ter se odobri delo v podaljšanem delovnem času oz. v dveh izmenah za gradbišče »Kolektor«. Maribor, dne 31. 5. 1967. Predsednik DS: Miro žorž, 1. r. DS Celje SKLEPI redne seje DS poslovne enote Celje dne 6. VI. 1967 Sklep št. i Sprejme se predlog plana za 1. 1967 z na-slednjimi pripombami: ' " Za delitev dohodka v 1. 1967 naj se sprej-1116 Predlog komisije DS za perspektivni pr°gram in razvoj podjetja. e ~~ v Pianu režije podjetja za 1. 1967 naj 2a ra^un ostahh stroškov zviša postavka izvajanje nove proizvodnje (predlog ^00.Goo N din). C °kdela naj se varianta delitve skupne rezije Podjetja po dejanskem koriščenju Sredstev. Tak način delitve naj se obvezno upošteva v planu za 1. 1968. ,.~~ predlaga se DS podjetj'. da v uteme-Jenih primerih odobri koriščenje predvi-enih skladov poslovnih enot za osebne dohodke. Sklep št. 2 Zadolži se vodstvo PE in ustrezno službo ^entiale podjetja, da še nadalje aktivno -Piemija predvidene investicijske gradnje. rdi se predvideni program gradnje sta-za tržišče in naroča, da se čimprej * lcne z organizacijo gradbišča in izvajanem del. Sklep št. 3 * Odbrati je barake, katere bodo po dogra-1 samskega doma ostale kot pomožno ^aselje. v teh barakah je določiti prostor Qd kuhanje z električnimi kuhalniki in ga js^n3evarn° obdelati. V letnem času je v g? ]h barakah izpopolniti zaščito sobnih pe-• Skleniti je pogodbo s tov. Francem ablom za organizacijo požarne službe Sklep št. 4 hran^* vis°kih stroškov organizacije pre-e naj se v novem samskem domu ne bQe vidi Prostorov za prehrano, niti se ne °dobrilo uporabo kuhalnikov. Sk,ep št. s 0dS"ktor Cinkarna mora obvezno uvesti 100 u S °*n° delo v akordu in izplačati samo skrb°V^en0 vi^in0 osebnega dohodka. Vso jo posvetiti pravilnemu in točnemu obr‘>6unu. eledkt°r naj do Prihocinje seie poda preji^ ot2računanih in izvršenih ur in zara-nega in porabljenega materiala. Sklep št. 6 Nabavni oddelek naj urgira dobavo naročene varnostne obutve. Sklep št. 7 Odobri se odprodaja odpadnega betonskega železa in žice iz sektorja Veležitar tov. Alojzu Hlebu. Sklep št. 8 Tov. Dragu Hermanu je bila že odobre-nau poraba mopeda za službene potrebe n£ sektorju Majšperk. Navedena odobritev mu velja tudi za sektor Murska Sobota Sklep št. 9 Prošnji tov. Antona Makovca za posojilo opažnega lesa se ne odobri, ker je imenovani še v poizkusnem roku pri podjetju. Tov. Drago Herman naj seznani prosilca s ceno in pogoji posojila. Zapisnikar Predsednik DS: Vida Praprotnik Jože Žalig Overovatelja zapisnika: Rudolf Lukner Branko Vešligaj DS Jesenice SKLEPI VI. redne seje delavskega sveta GV Jesenice, z dne 11. 5. 1967 1. V verifikacijsko komisijo so izvoljeni: — Jože Frjan, — Franc Hočevar, — Marko Sokolovič. 2. Sprejme se poročilo predsednika volilne komisije o izidu volitev v delavski svet »Gradis« z dne 20. aprila 1967. 3. Poročilo predsednika verifikacijske komisije se vzame na znanje. 4. DS vzame na znanje poročilo predsednika dosedanjega upravnega odbora. 5. Sprejme se sklep o razširitvi dosedanjega upravnega odbora. 6. Imenuje se komisija za preprečevanje elementarnih nezgod — odbor civilne zaščite: — Ladislav Abruč — predsed. komisije — vodja odbora — Franc Vovk — član — šef gradb. vodstva — Vlado Sanca — član — predsednik DSE — Stane Simeonov — član — stroj. ref. — Alfonz Kočar — član — upravnik naselja 7. V upravni odbor za mandatno dobo enega leta so izvoljeni: Marko Šokolovič — član Viljem Zrim — član Ivan Koračin — član Jože Zalokar — član Franc Vovk — član Mirko Kamperle — član Stane Kramar — Član Vinko Čebašek — član Ivan Habinc — član Jože Bertoncelj — namestniK Ljuba Tarman — namestnik Stjepan Hrg — namestnik Mladen Kneževič — namestnik Franc Hočevar — namestnik Žarko Čulibrk — namestnik Franc Janc — namestnik Stane Simeonov — namestnik 8 Sredstva, s katerimi razpolaga PE »Gradis« Gradebeno vodstvo Jesenice v letu 1967 po zaključnem računu za leto 1966 v skupnem znesku 245.C00 N din, se razporedijo za naslednje potrebe za dodelitev posojila članom kolektiva za individualno gradnjo stanovanjskih hiš.............. 105.000,00 za nabavo opreme za delavsko naselje .............................. luO.OOO.OO za strokovne ekskurzije.............. 10.000,00 za dotacijo sindikalni podružnici . 10.000,00 za nabavo osnovnih sredstev . . . 20.000,00 Skupaj ................................ 245 000,00 Sredstva namenjena za dodelitev posojil za individualno gradnjo se razdelijo: N din 1. Valentin Markež, VK električar 10.000,00 2 Jože Zupan gradb tehnik . . 6.000,00 3. Janez Čop. gradb delovodja . 10.000,00 4 Alfonz Kočar, upravnik naselja 5.000,00 5 Božo Čad, gradb. delovodja . . 15.000,00 6 Mari Kramar, tajnica PE . . . 5.000,00 7 Alojz Plemelj. KV zidar . . . 10.000,00 8 Janez Makovec, gradb. tehnik . 6.000,00 9 Mego Malkoč. PK betoner . . 5.090,00 10 Marica Ambrožič, likvidator . . 7.000,00 11 Jože Zalokar, vodja pripr dela 6.000,00 12 Božo Lukač, tehn. pom. šefa . 20.000,00 Skupaj............................ 105 000,00 Prošnja za posojilo tov. Janeza Novaka, gradb delovodja se zavrne. 9. Delavski svet zavzema glede elabozata o analitični oceni delovnih mest naslednje stališče: A. Analitična ocena delovnih .mest. 1. Pri obravnavi obširnega gradiva o AODM je delavski svet mnenja, da je snov dosti preobširna, oziroma je na razpolago premalo časa, da bi se lahko dokončno odločili za sistem ocenjevanja, oziroma nagrajevanja po AODM. Čeprav je članom delavskega sveta s strani komisije za AODM PE podrobno obrazložena vsebii.a AODM je še vedno dosti problematičnih bistvenih vprašanj zaradi katerih v tako kratkem času ni možno potrditi AODM. 2e v tabeli 1, ki zajema 314 delovnih mest nastopa vrsta vprašanj. glede ocenjevanja in kriterijev v odnosu med posameznimi delovnimi mesti v proizvodnji in izven nje kot so. teža dela, smrad hrup. nevarnost, terensko delo, odgovornost, HTV itd. Pri izvrednotenju teh kriterijev po posameznih delovnih mestih obstaja možnost raznih izmaličenj, Pred dokončno obravnavo AODM bo potrebno obširno seznaniti vse zainteresirane faktorje in člane kolektiva, da bodo lahko sodelovali v razpravah o tem vprašanju 2. Vsekakor ni primerno, da bi v tem času prešli na sistem nagrajevanja po AODM. Če se bo večina odločila za AODM potem bi bil primernejši čas za prehod na novi sistem v jeseni. Spremembe, ki nastajajo Z uvedbo AODM bodo vnesle med člane kolektiva nezaželene razprave na delovnem mestu, kar bo slabo vplivalo na proizvodnjo. Razprave in negodovanje bi sprožil sistem kvalifikacij, ki se zahtevajo po AODM na posameznem delovnem mestu, čeprav vemo, da dosti članov kolektiva nima formalnih pogojev za kvalifikacije, ki jim je bila priznana na podlagi pokazanega uspeha na delu. Razumljivo je, da je za določeno delo, oziroma delovno mesto potrebna ustrezna formalna kvalifikacija oziroma izobrazba, vendar ne moremo prevzeti obsotječega stanja. Za nadomestitev manjkajoče izobrazbe bo treba najti ustrezna merila ih način dopolnilnega izobraževanja za mlajše kadre in to tudi časovno uskladiti v možnostmi. Dosedanji sistem kadrovanja po izvršenem in pokazanem delu in ne po izobrazbi se je močno uveljavil tekom 20 let, zato ga je nemogoče momentalno menjati Za to pre-orientacijo bo potrebno gotovo obdobje Tudi zaradi izpadov v proizvodnji in visokih finančnih stroškov ne bo možno z dopolnil' nirn izobraževanjem naenkrat poslati na šolanje večje število zaposlenih Za to dopolnilno izobraževanje bo potrebno pripraviti ustrezen plan v okviru podjetja. F doČem kadrovanju pa naj se novi , boka dri jemljejo z ustrezno izobrazbo. Obstoječ strokovni kader pa bo potrebno istočasno z zahtevano izobrazbo obravnavati po strokovni izobrazbi dobljeni na delovnem mestu tekom let. 3- Sistem, ki ga zajema AODM bi bilo potrebno preko združenj uskladiti z "šemi gospodarskimi organizacijami v gradbeništv i. bi bili kriteriji, ki jih zahtevemo za posamezno delovno mesto neenotni, bi nastali kadrovski problemi ter fluktuacija (pred-Vsem pri osnovnih poklicih, kot zidarji, te-^arJi in podobno). Vemo, da imamo okrog 0 9/f' zaposlenih iz južnih republik, katere po aODM ne bi mogli sprejeti na delo, oziroma ne hi sprejeli naše pogoje. 4 Smatramo, da se študij AODM lahko nadaljuje, vendar zmerno in previdno, da se ne bi pojavili problemi kot je to bil Primer pri raznih podobnih akcijah po letu Tudi ni mogoče prvi problem v okviru p°djetja AODM. DS prizna, da je potrebna J^a določenem delovnem mestu ustrezna izo-razba, vendar so obstoječi kadri reševali UsPešno dosedanje naloge B Terenski dodatek Tudi predlog o spiemebi obstoječega siste-ma terenskih dodatkov ni sprejemljiv. ~~ Ds smatra, da ni umestno, da bi vklju-evali terenski dodatek v osnovno plačo (do ®km), ker bi s tem povečali dajatve in te °datke pavšalizirali, čeprav so pogoji za Posamezna delovna mesta v raznih pogojih različni ~~~ tudi glede oddaljenosti na delo naj bi °stal dosedanji način, ■— Slede samcev je tudi upoštevati, da jim Povečujemo življenjske stroške s prehodom p ekonomske cene v naseljih in menzah, ovečane dajatve, ki bi nastale s vključevanjem TD v OD bi bilo bolj koristno i«meniti v te namene nih vzame na znanje prečitani Pravil-Podjetja o nagrajevanju strokovnega ohi ^ *n ory;mizatorjev proizvodnje ter po-Q a^a upravo, da setavi interni Pravilnik ^ nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje po delu poslovne eno-1 ČGladis<< Jesenice ter ga posreduje v pre-Komisih Podjetja za notranjo delitev. je°- ,3° komisija dala nanj svoje pripombe lstega Ponovno predložiti DSE. v alcoj Je izračunati kvoto ter jo posredo-Centt*ali podjetja. v ‘ ^ °zirom na nerentabilnost poslovanja sepantini se s junijem 1967 kantina v naju »Gradis« Jesenice ukine. Odobri se nabava 3 pisalnih miz. 13. Določi se cena nočnin v samskih domovih in barakah za delavce »Gradisa« drugih poslovnih enot: — v samskih domovih . . . 2,00 N din — v barakah .................1,50 N din 14. Alfonzu Kočarju se odobri posojilo opažnih plošč za izvršitev plošče pri lastni stanovanjski hiši, vendar se prosilca uvrsti v vrstni red prosilcev tovrstnega materiala. 15. Enako se odobri posojilo opažnih plošč v izmeri 80 m2 tov. Vinku Anderle, s tem. da se ga prav tako uvrsti v vrstni red prosilcev. 16. Ivanu Koračinu se odobri posojilo G kosov fasadnih lestev in odproda 100 kg cementa. 17. Alfonz Kočar, upravnik naselja Gradis« Jesenice se imenuje za kontrolorja bolnikov za bolovanje do 30 dni za vse zaposlene, ki so doma ali v naselju »Gradis«. 18. Pritožba Ibrahima Kajdiča na izdano odločbo o izključitvi iz delovne organizacije se zavrne in ostane sklep sprejet na V redni seji DSE z dne 28. III. 1967 v veljavi. Predsednik DS PE Overovatelj: »Gradis« Jesenice: Ivan Habinc Vlado Satica DS Koper IV. redne seje delavskega sveta »Gradis« PE Koper 23. 11. 1966 1. Muharem Fatkič, delavec NK, ki je fizično napadel Dragota Korena, KV železo-krivca, je kaznovan z zadnjim javnim opominom pred izključitvijo ter takojšnjo premestitvijo iz železokrivnice na podno skladišče v Luki Koper. 2. Predstavnik naše enote v CDS, naj se pozanima na prvi seji, če bomo glede na naš uspeh v tričetrtletju 1967 smeli deliti oseb. dohodek v višini 1-mesečne plače, kot predlaga DS enote. 3. Seje samoupravnih organov enote bo v bodoče pripravila 3-članska komisija: Ivan Zore, Drago Bilas in Anton Franderajh. Material morajo dobiti pravočasno vsi člani samoupravnih organov, 4. predstavnik naše enote v CDS naj izposluje na prvi seji našega naj višjega samoupravnega organa, da da svoj pristanek za začetek gradnje prepotrebnega samskega doma, za katerega ima enota že vse pripravljeno: lokacijo, načrte, kredit itd. 5. Z novim letom 1967 mora biti uveden nov razumljivejši izplačilni list, ki bo na jasen, razumljiv način prikazal razčlenjene prejemke in odtegljaje delavca v obračunskem mesecu. 6. Obdaritev letošnjih 20, 15 in 10-letnikov v enoti bomo izvršili 24. 11. 1966 ob 17. uri v mali dvorani Hotela »Triglav« v Kopru. Jubilante je treba pismeno povabiti. Slovesnosti, ki bo združena z zakusko, naj se udeleže tudi zastopniki DS, UO in sind. podružnice enote. a) Obdaritev letošnjih 50-letnikov in upokojencev bomo izvršili na letošnjem občnem zboru sindikalne podružnice enote, ki bo predvidoma v decembru. Darila za navedene bo določil DS na prihonji seji, 7. Ker dogovor za nastanitev naših delavcev v samskem domu »Stavbenika« ni uspel predvsem zaradi visokih cen, bomo čimbolj forsirali začetek gradnje našega samskega doma. 8. Sinanu Hadžiču, ki prosi za povračilo prevoznih stroškov za svoje dvokolo, katerega uporablja za kurirske posle enote, se odobri. Stroške mu bomo povečali v smislu pravilnika o potnih stroških od meseca decembra 1966 dalje. 9. Ce bo na triciklju defekt v slabem vremenu bo malico vozil šofer Dragan Karel, dokler ne bo nabavljeno novo prevozno sredstvo. Koper, 24. H. 1966. Predsednik DS: Ivan Zore DS Koper SKLEPI VII. redne seje DS »Gradis« Koper 21. februarja 1967 1 2 1. DS potrdi predlog tehničnega vodstva, da se za povečanje kapacitete kamnoloma Orni Kal nabavi čeljustni drobilec, da bomo v stanju zadovoljiti lastne potrebe in potrebe ljubljanskega gradbišča v Kopru kakor udi Železniško transportnega podjetja iz Ljubljane, ki nam bo nudilo kot avans 40 milijonov starih dinarjev kot naš naj večji prevzemnik drobljenca iz tega kamnoloma. 2. DS potrdi predlog komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, za udeležbo zavarovancev pri posameznih zdravstvenih storitvah, razen v I, delu točka 5) in 6), v kateri so navedene fizioteiapevtske storitve in zdravljenje v bolnici, ker smatramo, da so te zdravstvene storitve nujne, ker jih na podlagi izvidov predpiše zdravnik. Enako naj bi bili oproščeni deleža za vse zdravstvene soritve invalidski in starostni upokojenci, ker ti brez dvoma večkrat nujno poterbujejo zdravniško pomoč in zaradi nizkih prejemkov deleža niso zmožni. Oproščeni deleža za vse zdravstvene storitve naj bi bili tudi vsi prejemki priznavalnin in raznih podpor, ker so iste minimalne. 3. DS je z glasovanjem 11 proti 2 glasovoma odločil, da naj bo v bodoče porodniški dopust 105 dni, kakor glasi spremenjeni zakon o zdravstvenem zavarovanju SFRJ. 4. DS se strinja s predlogom za spremembo pravilnika o višini nadomestil za čas začasne delovne nezmožnosti zaradi bolezni, kakor ga je predložila centrala. 5. Račun za predavanje DU Koper, katerega se je udeležil tudi zapostopnik naše enote poravnamo. 6. Ker nam močno primanjkuje kvalificiranih tesarjev, enota takoj na novo zaposli do 8 kvalificiranih tesarjev. 7. Na sindikalnem občnem zboru, ki bo meseca marca, bodo v smislu pravilnika za dodeljevanje spominskih daril v podjetju obdarovani naslednji člani kolektiva: 50-letniki: 1) Kristina Horvat, komerc. šef enote, roj. 29. VI. 1916, pri podjetju od 1. II. 1961. Vrednost darila 15—20 tisoč starih din Upokojenci v letu 1966: 1) Karel Maržič, delavec PK, upokojen 6, IX. 1966, pri podjetju od 11. VII. 1965. Vrednost darila ca. 35 tisoč starih dinarjev. 2) Andrej Jakac, zidar KV-I. upokojen 15. X. 1966, pri podjetju od 19. VIII. 1951. Vrednost darila ca 40 tioč starih dinarjev 3) Avgust Gregorič, delavec PK, upokojen 30. XI. 1966, pri podjetju od 16. XI. 1954. Vrednost darila ca. 35 tisoč starih dinarjev. 4) Jože Radovec, zidar KV-I. upokojen 30. XI. 1966, pri podjetju od 30. I 1959. Vrednost darila ca. 40 tisoč starih dinarjev, 5) Marjan Gregorič, zidar VK-II, upokojen 20. XII, 1966, pri podjetju od 15. V, 1956. Vrednost darila ca. 40 tisoč starih dinarjev. 8 Overovatelja tega zapisnika sta namesto odsotnih tov. Hajdinjaka in Kočiša tov. Ivan Purgar in Drago Vidovič. 9. DS potrdi komisijo za analitično oceno delovnih mest v sestavi: Drago Bilas, grad- foeni tehnik, Humbert Slabe, elekričar in Ivan Purgar, zidar. HO. D.S. sklene, da morata na vsaki seji DS In UO enote obvezno podati poročilo iz centralnih sej DS in UO naša zastopnika tov. Jože Ferfolja in Anton Franderajh Anton, sklepi samoupravnih organov enote in podjetja objavljeni na vseh oglasnih deskah. Koper, 21. februarja 1967. Predsednik DS: Ivan Zore DS KO Ljubljana SKLEPI XVIII. redne seje delavskega sveta Kovinskih obratov Ljubljana od 30. 5. 1967 1. Sprejme se na znanje analiza 4 mesečnega poslovanja obrata. Povečati je potrebno odgovornost vseh delavcev za zmanjšanje poslovnih stroškov. Nenehno je treba skrbeti za smotrnejšo in funkcionalnejšo organizacijo dela po delavnicah. Za večja dela se morajo opravljati pokalkulacije. 2. V celoti se sprejme gospodarski plan podjetja. 3. Izdelati se mora predlog delitvenih razmerij po obračunskih enotah do prihodnjega zasedanja upravnega odbora. 4. V celoti se odobri predlog stanovanjske komisije in sicer: Od podjetja Standard se odkupi 9 parcel za gradnjo vrstnih hiš v okviru zadruge. Na teh parcelah se odobri gradnja sledečim delavcem: Alojzu Krznarju, Alojzu Butini, Jožetu Karunu, Alojzu Toplerju, Francu Plescu, Niku Grofeniku, *ojzu Zobcu, Karlu Boršiču in Valentinu Rataju, Navedenim se odobri posojilo v višini 20 000,000 N din pod pogojem, da morajo biti st :novanja vseljiva v enem letu po dograditvi 3 faze. Odobri se posojilo za gradnjo individualnih hiš naslednjim: N din Janez Belec............................ 7.500,00 Franc Pevec........................ 12.000.00 France Rode........................... 7.500,00 Anton Bradač ...... 7.000,00 Ladislav Povž ...... 8.000,00 Silva Kobal . . $ . ; ^ 7.000,00 Vinko Močnik ...... 7.000,00 Ivan Kočevar . ........................ 7.000,06 Vsa posojila za zadružno gradnjo, in indi-dualno gradnjo se deponirajo KB Maribor. Ostalim prosilcem ni bilo odobreno posojilo, ker ne izpolnjujejo pogojev iz pravilnika o dajanju posojil za individualno gradnjo članov Gradisa. 5. Vzame se na znanje poročilo predsednika komisije za AODM. 6. Upravnemu odboru podjetja se predlaga, da odobri uporabo privatnega avtomobila v službene namene Vinku Cotiču in Francu Rodetu največ do 600 km mesečno. 7. Za gradbišče Papirnica Vevče se poveča terenski dodatek za 40 %. 8. Odobri se 10 dni izrednega neplačanega in 3 dni izrednega plačanega dopusta Alojzu Toplerju. 9. Zavrne se prošnja III d razreda elek-tro kovinske šole za denarno pomoč. 10. Zavrne se dopis ŠTVD Partizan-Rudar Velenje za objavo reklamnih panojev ob prireditvi Evropa pleše 67. 11. Odobri se nakup spominskega darila oh 50-letnici rojstva Rudiju Cotiču v viš.^j 200,00 N din Ljubljana, dne 2. VI. 1967. Predsednik: Alfred Brank DSOGP Ljubljana S K Iv E P I X. redne seje delavskega sveta »Gradis« Obrata gradbenih polizdelkov, ki je bila dne 2. VI 1967 ob 7. uri v obratu 1. Delavski svet potrdi predlog komisije za kršitev delovne dolžnosti o izključitvi tov. Stojana Vukajloviča. Tov Vukajlovič se izključi z dnem, ko se mu izroči odločba 2. člani DS obrata naj vplivajo na svojo delovno okolico in tako pomagajo izvrševati ' plan obrata. 3. Za slabe proizvode naj materialno odgovarja tisti, ki je zakrivil, da je slab proizvod nastal. 4. Kontrola gotovih proizvodov naj se poostri. Sama služba kontrole naj se tudi zaostri. 5 Vsi člani kolektiva bodo v tem letu delali izpit iz higiensko tehničnih predpisov. Kdo.r izpita ne bo opravil, ne bo smel več opravljati svojega dela, ampak se ga bo premestilo' ha delovno mesto nižje kvalifikacije. 6. Stanovanjska komisija je potrdila in priporočila prošnjo tov. Jenda Stovička, za posojilo 25.000 N din. Delavski svet obrata priporočilo potrdi in pošlje v nadaljnjo rešitev CDS, 7. Vse zadev.e v zvezi akorda naj se naslove na komisijo za akorde. Za izvedbo proslave dneva OGP se zadolži upravni odbor sindikalne podružnice. Overovatelja: Jernej Fortuna Predsednik DS OGP: Ivan Prah Jenda Stoviček DS Uprave domov SKLEPI X. redne seje delavskega sveta enote Uprave delavskih domov in naselja Gradis« Centrala Ljubljana, katera je bila v torek dne 13. VI. 1967 v Ljubljani, Mislejeva ulica 3 1. Sklepi zadnje seje sveta so izvršeni. 2. Sprejme se na znanje in potrdi delo upravnega odbora enote v času od zadnje seje sveta. 3. Sprejme se na znanje in potrdi delo komisij delavskega sveta. 4. Sprejme se na znanje in potrdi obračun storitev delavskih domov in naselij v času od 1. I. do 30. IV. 1967. 5. Glede rezervacij ležišč v samskih domovih in naseljih od strani enot »Gradisa« se sprejme sklep, da je potrebno vsako rezervacijo plačati. Detajlno naj o tem razpravi upravni odbor enote. Predsednik delav. sveta: Maks Mlakar UO podjetja SKLEPI II. seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 7. junija 1967 v Ljubljani 1. Po obravnavi predloga gospodarskega načrta podjetja za leto 1967 sklene upravni odbor predlagati delavskemu svetu podjetja, da sprejme: a) Plan vrednosti proizvodnje za leto 1967. b) Plan ur za leto 3967. c) Plan obračunskih enot v tujini za leto 1967. d) Planske pokazatelje v zvezi s planirano proizvodnjo, predvidenim dohodkom in njegovo delitvijo, nadalje predlaga, da sprejme delavski svet predračun stroškov režije podjetja in plan osnov in prispevka za kritje režijskih stroškov podjetja, ki bazira na osnovi. opravljenih efektivnih ur in vrednosti amortizacije (na vsako efektivno uro 1 N din in na vsak dinar amortizacije 0,20 din). 2. Upravni odbor sklene predlagati delavskemu svetu, da sprejme plan skupnih poti eb za sklade za leto 1967, kakor je predložen. 3. Na osnovi planirane proizvodnje naj sprejme delavski svet podjetja merila za delitev dohodka posameznih enot v letu 1967 na podlagi delitvenega razmerja, ki znaša za gradbene poslovne enote (90 :10 (90 odstotkov za osebne dohodke in 10 °/o za sklade), za obrate 85 : 15 in za Biro za projektiranje 80 : 20. Istočasno se predlaga, da delavski svet sprejme navodilo o izračunu delitve dohodka na osebne dohodke, za sklade enot in za skupne sklade podjetja na podlagi delitvenega razmerja in z uporabo predložene krivulje. 4. Odobri se izplačilo odškodnine zaradi poškodbe pri delu na osnovi pravilnika podjetja tov. Antonu Plestenjaku, cirkula-ristu v LIO Škofja Loka v znesku 4.000 N din in tov. Miju Lesjaku, ključavničarju pri KO Maribor v znesku 500 N din, 5. Na osnovi pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil v službene namene se odobri uporaba osebnega avtomobila za službene namene naslednjim tovarišem: tov. Alojzu Lovšinu do največ 400 km na mesec tov. Jendi Stovičku do največ 600 km na mesec tov. Vinku Cotiču do največ 600 km na mesec tov. Francu Rodetu do največ 600 km na mesec tov. Alojzu Gregoriču do največ 800 km na mesec. Poveča se že odobrena kilometrina za tov. Bernardo Smrajc od 100 na 300 km na mesec, tov. Bernardu Gabrijelčiču od 800 na 1200 km na mesec. 6. Zavrne se vloga delavcev, ki so bili na gradbiščih v Zahodni Nemčiji, glede zahteve za izplačilo ostanka dohodka, doseženega pri delih v Nemčiji. Na osnovi pravilnika o osebnih prejemkih delavcev, poslanih na delo v Nemčijo, zahteva ni upravičena, ker so bili v celoti izplačani doseženi osebni dohodki. Predsednik UOP: Ing. Borut Maister UO Maribor S K I. E P I sprejeti na I. redni seji UO »Gradis« GV Maribor, ki je bila v petek dne 26. 5. 1967 ob f* uri v prostorih GV 1. Za predsednika UO je bil izbran tov. Franc Štuhec, gradbeni delovodja, za namestnika predsednika pa tov. Štefan Gje-rek, VK zidar. 2. Poročilo o problematiki GV, ki ga je podal šef inženir, se vzame na znanje. Iz poročila je bilo ugotoviti, da bo potrebno vložiti obilo truda, če bomo hoteli v ostrem konkurenčnem boju uspeti na tržišču. 3. Finančno poročilo za mesec april, ki ga je podal šef komerciale, se vzame na znanje s priporočilom, da se podvzame še nadalje vse mere za čim ekonomičnejše poslovanje na vseh gradbiščih kakor tudi na GV. 4. Ker ni mogoče pravočasno posredovati centrali podjetja situacij, sklene UO, da vodstvo enote ukrene vse potrebno, da sektorski vodje oddajo situacije likvidaturi G V najkasneje do 20 v mesecu. Proti vsem tistim, ki ne bodo do določenega roka predložili situacij, naj se pri ocenjevanju organizatorjev proizvodnje odbijajo točke po kriteriju »osebne ocenitve«. 5. Po poročilu, ki ga je podala stanovanjska komisija v zvezi prošenj za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo, sprejme TTO sklep, s katerim predlaga DS GV, da odobri posojilo spodaj navedenim delavcem in to v višini, kot sledi: N din 1. Janez Korpar 10.000,00 2. Franc Mekiš 15.000,00 3. Janez Habjanič 13.000,00 (v tem znesku je upoštevan znesek, ki mu je bil odobren v letu 1966, ki ga pa doslej ni koristil) 4. Avgust Fekonja , 20.000,00 5. Adolf Polak . . ; , 2 5 . 15.000,00 6. Marija Unger . . $ ; $ 5 $ s 7.500,90 7. Albert Šteineker . . ; ? % » ? 5.000,00 8. Franc Marko . . . # 5 5 s ; 5.000,00 9. Jakob Gajšt . . 2 ? $ š $ . 15.000,00 10. Anton Prelog . ; • i s s • : 7.500,00 11. Ivan Otič..............; s ? 5.000,00 Skupaj............................. 118.000,00 Omenjeno vsoto je prenesti v Kreditno banko Maribor, pri kateri lahko posamezni prosilci zaprosijo še za enak znesek dolgoročnega posojila za dobo 20 let z 2 % obrestno mero. 6. Predložen osnutek pravilnika o organizatorjih proizvodnje se vzame na znanje s predlogom, da se pri izračunu finančnega uspeha vzame kot osnova za izračun — izračun po ekonomskih enotah, medtem ko se v celoti potrdijo kriteriji osebne ocenitve. 7. Po podanem poročilu o analitski oceni delovnih mest, se je na osnovi širše diskusije sprejel sklep, da se analitska ocena delovnih mest poenostavi tako, da bo razumljiva slehernemu članu delovnega kolektiva. Prav tako smatra UO, da je predlog za ločitveni dodatek prekompliciran in ni v skladu s težnjami delovnega kolektiva. 8. Po obravnavi gospodarskega načrta za leto 1967, ki znaša za naše GV ca, 3,2 milijarde S din in na podlagi meril za delitev dohodka v letu 1967, je UO sprejel sklep, da predlaga DS GV, da se predlagani gospodarski načrt sprejme s priporočilom, da se zmanjšajo skupni stroški režije gradbenih vodstev oz. PE kakor tudi stroški režije centrale. Zmanjšali naj bi se tudi stroški skupne porabe podjetja. UO nadalje predlaga, da se iz ustvarjenega čistega dohodka, ki ga ustvarijo delavci, zaposleni v tujini, izloči del sredstev za kritje stroškov, ki bi jih imele enote z delavci, ki prihajajo iz tujine v matične delovne enote in ne morejo v določenih pogojih dobiti takoj v enoti zaposlitve, kar velja posebno za čas, ko ni gradbena sezona. 9. Prošnji Pokrajinskega muzeja Pomurje, kakor tudi društva gojiteljev sobnih rastlin iz Maribora, ki prosita za finančno pomoč, se odklonita, ker GV ne razpolaga s finančnimi sredstvi v te namene. 10. Prošnji GŠC za reklamni oglas v Izvest ju šole«, se odobri s predlogom, da DS GV odobri v ta namen sredstva v višini 300,00 N din. 11. Prošnji tov. Ivana Šoštariča, ki prosi za 16 dni izrednega dopusta se odobri pod pogojem, da sam plača vse stroške odnosno prispevke, ki so povezani s koriščenjem brezplačnega dopusta. 12. Vlogo, ki jo je naslovila na UO GV občina Maribor v zvezi subvencioniranja stroškov za letovanje otrok naših delavcev, se preda v dokončno odločitev DS. 13. Ker ni mogoče več z dvokolesom obvladovati kurirskih poslov na območju Maribora in bližnje okolice, se predlaga DS, da odobri nakup mopeda. 14. Ker je potrebno najkasneje do 15. junija izvesti določena dela na Kolektorju, ki so vezana na zaporo prometno važne ceste, se sklene, da se na tem sektorju odobri delo v podaljšanem delovnem času, odnosno delo v dveh izmenah. Maribor, 31. 5. 1967. Predsednik UO: Franc Štuhec 1. r. UO Škofja Loka SKLEPI II. redne seje UO Škofja Loka, ki je bila dne 18. 5. 1967 Dnevni red: 1. Potrditev prošenj za posojilo individualne gradnje; 2. Priprava pravilnika za stimulativno nagrajevanje v obratu; 3. Razno. Ad. 1 Predlaga se v potrditev predlog komisije za odobravanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo, katerega se bo nato dostavilo centralni komisiji v nadaljnjo razpravo. S tem v zvezi poda tov. Ilovar v vednost obveznosti za pokrivanje iz sredstev sklada skupne porabe, s katerim razpolaga LIO za leto 1967. N din Skupne obveznosti znašajo.......181.79c Skupna razpoložljiva sredstva z upoštevanjem obračunanega in pla- čanega stanov, prispevka iz leta 1966 s katerim razpolaga PE pa znaša................................ 106.322 Manjko na skladu skupne porabe . . 75.468 Z upoštevanjem odobrenih posojil za stanovanjske gradnje individualnim prosilcem v skupnem znesku 35.000 N din se manjko na skladu skupne porabe poveča na 110.468 N din. Predlog, da se tov. Francu Muru znesek zmanjša na 1000 N din je bil soglasno sprejet. Tako prenovljen predlog se predloži v nadaljnjo razpravo centralni komisiji z obrazložitvijo in vso dokumentacijo. Prošnjo za odobritev kredita je naknadno vložil tudi tov. Stane Kalan. Prošnji se ne ugodi zaradi oddaljenosti njenega stalnega bivališča do mesta zaposlitve in zaradi omejitve sredstev. Ad. 2 Tov. Florjančič predlaga, da se čimprej pripravi predlog pravilnika za stimulativno nagrajevanje v obratu. Zato se zadolži komisijo za sestavo pravilnika o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje v obratu, da sestavi predlog pravilnika. Pravilnik naj bi bil prilagojen za obrat tako kot pravilnik za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje v obratu. Ad. 3 a) Na I. redni seji UOO je bil sprejet sklep, da naj organi upravljanja v obratu čimprej razpravljamo o AODM in svoje pripombe in predloge dostavijo predsedniku komisije za AODM do 13. maja. O tem pa je razpravljala samo sindikal-na podružnica obrata in strokovne službe in podala tudi nekatere predloge za spremembo. b) Sestavljen je spisek vseh upravičencev do ločitvenega dodatka. Skupni znesek za ločitveni dodatek na mesec znaša 370 N din, upravičencev pa je 5. Dodatek naj se prične izplačevati od 16. 4. 1967 dalje c) Podan je bil predlog, da se terenski dodatek zunanjim delavcem, ki so zaposleni pri montaži mizarskih del (Opatija, Ptuj), dvigne za 20 °/o kot to predvideva pravilnik o terenskem dodatku. Člani UO so mnenja da naj bi take primere sproti reševal šef obrata, UO pa potem na naslednji seji potrdil. d) pfl,. podjetja.. »Varnost«- Ljubljana — izpostava .Škofja .Loka, je prispela prošnja za dvig cene uslug za čuvajsko vratarsko službo. v. našem obratu. Vlogi se ne ugodi iz razloga, ker so tudi pri nas že 3 leta cene materiala nespremenjene. Na prošnjo naj odgovori pismeno tov. Ilovar. . e) Od centrale podjetja je prispela v odstop LIO Škofja Loka prošnja tov. Mojce Poljanec za dodelitev stanovanja. Prošnja se odstopi komisiji za dodelitev stanovanj. SKLEPI VIII. redne seje UO obrata, ki je bila dne 11. 1. 1967 v pisarni tov. Ilovarja Ad. 2.) Tov. Kalan naj teze pravilnika o delitvi dohodka dobro preštudira in pripravi primeren predlog za DSO. V zvezi s tem pa se je potrebno posvetovati še z ostalimi obrati na ljubljanskem področju. Ad. 3.) Sprejet je bil sklep, da se pripombe k 'osnutku pravilnika o varstvu pri delu podajo v obliki vprašanj na katera naj bi avtor predloga osnutka poizkusil podati odgovore in te vnesti v osnutek v kolikor so vprašanja tehtna in v skladu s splošnimi akti o varstvu pri delu. Vprašanja po členih so bila postavljena kot sledi: 1. Člen 2. Kdaj in s kakšno strokovno in dopolnilno izobrazbo je delavec usposobljen za uporabo predpisanih varstvenih ukrepov? 2. Člen 16, Zakaj bi moral izvajalec dela za zunanje naročnike odgovarjati za izvedbo izdelkov v skladu z HTV predpisi, če je ta« izdelek naročil s projektom. 3. Člen 20. Prvi stavek bi se moral z ustavitvijo nikalnice »ne« glasiti: »Oseba, ki neposredno vodi dela in sama fizično ne dela je . . .« Ali je v analitski oceni delovnih mest točno določeno katera je tista oseba, ki neposredno vodi? 4. člen 21. Kdo je dolžan pozvati odgovorno osebo in kdo je odgovoren, če se pregled ne izvrši? 5. Člen 37. Kakšna je sorazmernost odgovornosti po položaju in kakšna je v primerih kadar je več oseb odgovornih za isto skrb. 6. Člen 49. S kakšno šolsko in dopolnilno izobrazbo oziroma s poznanjem kakšne literature je lahko oseba skupinovodja 7. Člen 50. Kdo prevzema odgovornost po tem členu, če PE nima strojnega referenta, kar je primer PE LIO Škofja Loka. 8. Člen 74. Nujno bi bilo določiti roke do kdaj naj se izvede varnostna vzgoja in s kašnim dokumentom bo delavec dokazal svojo usposobljenost. 9. Člen 93. Služba varstva naj izdela tudi predlog za nabavo varovalnih sredstev. 10. Člen 131. Kdaj in s kakšno izobrazbo mora oseba na delu poznati varnost pri delu. Poleg pripomb na posamezne člene osnutka pravilnika so člani UO mnenja: 1. Pravilnik bi moral vsebovati v določenem členu kakšno literaturo so dolžne poznati osebe na določenih delovnih mestih oziroma v kakšnih periodah se preverja znanje iz predpisov HTV. 2. Kakšno razdobje se smatra za odsotnost iz dela oziroma kdaj je potrebno pismeno pooblastiti osebo za skrb HTV v odsotnosti. 3. Ali je splošno mogoče sprejeti pravilnik, ki predvideva določeno poznavanje HTV predpisov za posamezna delovna mesta in isto še ni izvedeno oziroma preverjeno. 4. Kolikšna je odgovornost na posameznih delovnih mestih. Ad. 4.) Predlog ocenitve vodilnega in administrativnega kadra se potrdi, s tem da se tov. Čremožniku ocena popravi od 16 na 18 odstotka. V bodoče naj se za ocenjevanje vzame več časa, tisti ki pa je dolžan ocene pripraviti, naj pripravi tudi točne ocene po posameznih kriterijih. Ad. 5.) a) Na žagi naj se uvede tretja izmena. b) Izvede naj se anketa za vse člane obrata. Zajemala naj bi vprašanja, ki bi obravnavala njihovo delovno področje. Odgovori na vprašanja se oddajo nepodpisani. c) Na iniciativo steklarjev naj se čimprej dobijo dela za steklarsko delavnico, ker je sedaj na zalogi mnogo stekla. d) Termogen iz tesarske delavnice naj se prestavi v strojno delavnico. e) Na UO obrata se v bodoče vabijo šef obrata, komercialni šef in tehnični pomočnik. Ad. 6.) Glede neporavnanega računa za vajente se pregleda, kaj je bilo v zvezi s tem že sklenjeno. Tov. Kalan naj pripravi tozadevne podatke za delavski svet obrata, Overovatelja: Maks Bogataj Predsednik UO obrata: Jože Crernožnik Franc ing Cegnar UO ©V Celje UO CELJE IV. redne seje UO gradbenega vodstva Celje, z dne 30. 1$. 1966 1. Sklepi prejšnje seje so izvršeni, oziroma so v izvrševanju. 2. Vzame se na znanje poročilo šefa PE tov. Alberta Praprotnika o angažiranosti naše edinice za leto 1967. — Za I. polovico leta 1967 so dela zagaran-tirana, vprašanje je le še II. polovica leta. — Za gradnjo na Otoku III v Celju je v najkrajšem času pripraviti projekte, ki bodo ugodni po ceni in izvedbi. 3. UO potrdi prošnjo na UO podjetja za 94.000,00 ND posojila iz rezerve za osebne dohodke iz leta 1965, da bi iz teh sredstev razdelili 50 odstotkov mes. OD. — Kriteriji za razdelitev dohodka: a) Upoštevajo se vsi člani kolektiva, ki so na delovnem mestu na dan 30. 12. 1966, in niso v postopku za odpoved. b) Delitev se izvrši na osnovi izvršenih efektivnih ur v letu 1966. 4. Potrdijo se neplačani dopusti za osebne potrebe delavcev po priloženem seznamu. Neplačani dopusti se ne odobrijo tesarjem zaradi nujnih tesarskih del. 5. Potrdi se obdaritev 50-letnikov in upokojencev za novo leto. 6. Tov. Francu Firšnariču se odobri vračilo stroškov za kolo — po pravilniku. 7. Tov. Marjanu Kopušarju se prošnja za dodelitev prostora v garaži odobri. 8. Potrdi se objava novoletne čestitke v časopisu »Lepo mesto« za ceno 10,00 N din. — Za razne čestitke in oglase v lokalnih časopisih se napravi predračun oz. plan za leto 1967. Za oglase in čestitke v republiških časopisih, pa se predlaga, da bi jih objavljala centrala za celotno podjetje. 9. Na sektorjih Otok III in Bolnici Celje se zbere odpadno betonsko železo in odproda interesentom. 10. UO edinice v celoti sprejme razporeditev delovnega časa pri 45-urnem delovnem tednu za čas od 16. 1. 1967 do 15. 1. 1968 z vnaprej določenimi prostimi sobotami. Razporeditev delovnega časa je poslati vsem sektorjem. 11. V začetku leta 1967 se organizira po-žarno-varnostna služba v delavskem naselju Celje. Z« to- službo se zadolži skupina članov kolektiva; kateri bi po možnosti imeli že nekaj prakse na tem področju. Z njimi se napravi pogodba to odobri pavšalni znesek. Zapisnikar: Predsednik UO: Ela Zdovc I. r. Janko Šafarič L r. Overovatelja: Ivanka Pogačnik 1. r. Ivan Kukovič 1. r. UO PE Jesenic® SKLEPI V. redne seje upravnega odbora PE »Gradis« Gradbeno vodstvo Jesenice z dne 7. 8, 1967 SKLEPI 1. Sklepi IV. redne seje UO so v celoti realizirani. 2. Potrdi se poročilo tov. šefa o izvršitvi gospodarskega letnega plana, finančnem obračunu letne bilance, angažiranosti, tekočih delih ter lastnih investicijah. 3. V stolpnici Sl Jesenice se odkupi 1—2 stanovanja z delno samoudeležbo prosilca in podjetja, posojilom banke, udeležbe sklada stanovanjskega bloka DOM/1. 4. Za uspešno delo v tekočem letu je doseči: — za pravilen odnos do dela in stremljenje za uspešno delo, — pravilen odnos do imovine, — pravilen odnos do materiala, — pravilen odnos do orodja, — poostritev discipline, — zmanjšanje boleznin, — zmanjšanje bolovanja glede nesreč pri delu. 5. Ob manjših nezgodah je nuditi prvo pomoč delavcem in po potrebi nabaviti palčnike. Delovodja naj apelira na delavcžfc v takem primeru, naj ostane na delu. Nudi naj mu lažje delo. če je to potrebno. 6. Se nadalje se organizira tečaj z polaganjem izpitov za pridobitev PK. Enoletnih šol za pridobitev KV naj se več ne organizira, ker je nemogoča pridobitev praktičnega znanja za KV v enem letu. Za pridobitev KV je potrebno 3 leta praktičnega dela. 7. V tesarskem obratu je vse nepravilnosti odpraviti, za kar je odgovorna strokovna komisija in vodja tesarskega obrata. 8. UO vzame na znanje poročilo o bolezninah in nesrečah pri delu v sorazmerju z drugimi poslovnimi enotami, oziroma v centralnem razmerju. 9. Prav tako se vzame na znanje poročilo o podanih odpovedih s strani delavcev v času od 1. 11. 1966 do 1. 2. 1967 is.: — 1 gradbeni tehnik, — 1 KV tesar, — 10 NK delavcev, večina delavcev pa odide momentano iz podjetja in brez odpovedi. 10. Prošnji Stjepana Kataleniča in Kasi-ma Hodjiča za izplačilo nadomestila za K-15 za leto 1966 se zavrneta iz razloga, ker sta imenovana delovno razmerje prekinila s podjetjem še pred sprejetjem Pravilnika o uporabi sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za organiziranje in izkoriščanje odmora — dopusta članov delovne skupnosti podjetja Gradis, ki je bil sprejet na seji DS podjetja dne 28. 4. 1966 ter je njegova veljavnost od takrat naprej. 11. Upravni odbor priporoča prošnjo Ladislava Abruča, gradb. tehnika upravnemu odboru podjetja v ugodno rešitev za povrnitev stroškov 300—400 km mesečno, z ozirom na to, ker je odgovoren za obrtniška dela na posameznih sektorjih. 12. Borivoju Jovanovič VK III. zidarju se prizna dodatek na stalnost. 13. Prošnji Petra Gorenjca in Antona So-koloviča se odstopita v rešitev stanovanjski komisiji. 14 Imenuje se komisija za analitsko oceno delovnih mest in sicer: — Ljuba Tarman — predsednik — Božo Lukač — član — Maks Tušek — član 15. Ponudba podjetja Kompas Ljubljana na ogled razstave gradbenih strojev »Bauma« v Munchnu se vzame na znanje. 16. Turističnemu društvu Dovje-Mojstrana se dodeli delna materialna pomoč za zgraditev smučarske vlečnice, 17. Klubu jeseniških Študentov Ljubljana se finančne pomoči za prireditev brucova-nja ne dodeli. 18. UO pooblašča upravo, da skupno s centralo podjetja prouči in ugotovi višino zneska, ki se pridobi z. 1 % prispevkom od osebnega dohodka ki ga plačuje za šolstvo Sele nato se lahko reši vloga Skupščine občine Jesenice o združevanju sredstev za investicije, predvsem osnovnega šolstva, in eventualno sklene pogodba 19. UO vzame na znanje predlog Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj glede uvedbe prispevka zavarovancev Predsednik UO PE Jesenice: Viljem Zrim UO GV Ljubljana SKLEPI I. redne seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana z dne 30. 5. 1967 1. Za predsednika upravnega odbora gradbenega vodstva se izvoli tov. Janez Kuštrin, vgt. 2. Ugotovi se, da so bili sklepi zadnje seje izvršeni. 3. Sprejme se na znanje poročilo o planu podjetja za 1. 1967 o izpolnjevanju letnega plana gr. vodstva, o obračunu proizvodnje per 15. 4. 1967 ter poročilo o angažiranosti gr. vodstva v 1. 1967. 4. Za delavce, ki bodo zaposleni na gradbišču Termocentrale v Plominu se bo do nadaljnjega izplačeval terenski dodatek v tejle višini: NK in PK delavci . . . 132 S din na uro KV delavci..........163 S din na uro VK delavci......... 204 S din na uro teh. osebje in delovodje 228 S din na uro Dokončno bo odločal upravni odbor o višini terenskega dodatka, ko bo znana cena hrane na gradbišču v Plominu. 5. Prošnja Huseina Selimoviča za dodelitev stanovanja se odstopi v obravnavo del. svetu gr. vodstva. 6. Prošnji Nijaza Hodžiča v zvezi z premestitvijo na gradbišče v Plomin se ne ugodi, Ljubljana 31. 5. 1967 Piedsednik UO grub. vodstva Ljubija-a: Janej Kuštrin UO PE Ravne SKLEPI Izredne seje UO PE z dne 27. januarja 1967 1 V komisijo za analitično oceno delovnih mest izvoljeni: Marjan Berčič — predsednik Feliks Hvar — član Ludvik Rudolf — član Predsednik UO PE :, Karel Ficko