hMERISKA AMERICAN IN SttFUT FOREIGN IN. LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 198 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 25, 1939 LETO XLII. —VOL. XLll. ZA VOJNO IN MIR Castel Gandolfo, Italija. — Papež Pij XII. je govoril sinoči po radiu vsemu svetu in prosil za mir v tej temni uri. Papež je rekel, da se čuti dolžnega, da prosi za mir, saj je namestnik Onega, ki je želel, da so si vsi ljudje bratje in sestre. Sv. Oče je sva ril pred rabo orožja za rešitev mednarodnih problemov. "Pravica se ne doseže z silo," je rekel papež. "Ves svet želi mir in srca naših mater in očetov bijejo z nami," je govoril papež. "Svet bi rad kruha in dela, ne pa jekla in vojne!" Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je poslal italijanskemu kralju apel, naj bi pregovoril evropske države, da bi ne šle v vojno. "Nešteti miljoni človeških bitij prosijo, naj bi ne bili zopet žrtvovani," pravi Roosevelt v svojem apelu. Roosevelt je napravil spretno potezo, ker se je obrnil na Italijo za mir. če Italija ne gre v vojno, tudi Nemčija ne bo šla. Iz Washingtona se je ponovno svetovalo ameriškim državljanom v Angliji, Franciji in Nemčiji, naj pridejo takoj domov. Več kot 100,000 Amerikancev ae nahaja v Evropi. Washington, D. C. — Sinoči je pa poslal predsednik Roosevelt enak apel na kanclerja Hitlerja in na predsednika Poljske, Ignacija Moscickija. V tem apelu je prosil nemško kot poljsko vlado, naj se izogneta vsakemu mogočemu nasilju ter skušata izlepa poravnati spor. Berlin, Nemčija. — Nemci so veseli in samozavestni in samo čakajo, kdaj pride povelje od Hitlerja — naprej! Vsa Nemčija je prepričana, da je Hitler z nemško-rusko pogodbo dosegel največjo diplomatsko zmago. Nemci so pa prepričani, da bo Hitler dobil Gdansk in Poljsko brez vojne. Celo stave se ponujajo v Berlinu 10 proti 1, da ne bo vojne. Berlin, 25. avg. — Danes zjutraj, v petek, se je posvetoval Hitler s svojimi najzaupnejšimi svetovalci. Izid posvetovanja ni bil izdan javnosti. Sodi pa se, da Nemčija ne bo napovedala vojne Poljski. V Parizu so pa mnenja, da bo poslal Hitler v par urah Poljski ultimat, da se brezpogojno poda Hitlerjevim zahtevam. London, Anglija. — Angleški Parlament, ki se je zbral v četrtek k izrednemu zasedanju, je Poveril premier ju Chamberlainu vso oblast, kot je to navada v času vojne. Anglija hiti z vojnimi Pripravami, postavljajo se zakloni v varstvo pred napadi iz zraka, ženske in otroci zapuščajo London. "Prepozno" - pravi Hitler Vojna bo zasegla Varšava, Poljska. — Vesti J6 Hitler povabil poljskega njega ministra Becka na posvet 86 zanikujejo v Varšavi. Vo 110 Poljsko časopisje je včeraj salo, da bo Poljska odgovorila topovi na vsak napad. , da ,zuna-posvet, Vodil-pi-s ladje na morju New York. — če pride v par dneh do vojne v Evropi, se bodo znašli veliki pomorski parniki v kaj neprijetnem položaju in potniki na njih. Vsi večji potniški parniki Anglije, Francije, Italije, Nemčija, Poljske in Zed. držav so prav zdaj na visokem morju. Tako sta na morju poljska parnika Pilsudski in Gdynia, istotako sta na morju nemška parnika Europa in Bremen. Enako bodo v vojni zoni ameriški parniki, ki opravljajo službo med Ameriko, Anglijo, Francijo in Nemčijo. Nekaj jih vozi v Sredozemsko morje in nekaj v severna pristanišča. Na visokem morju se nahaja francoski parnik Normandie, ki pride v New York v pondeljek. lie de France je odplul včeraj iz New Yorka v Havre. Champlain je na morju. Enako je na morju laški parnik Vulcania, ki dospe v Gilbraltar 2. septembra. Roma je prišla pa včeraj v New York. Conte di Savoia, je na potu v New York. Rex pa leži doma in ne pride v Ameriko do drugega meseca. Nemčija trdi, da se Rusija ne more, glasom pogodbe, zaveznikom pridružiti. "HEIL HITLERFKLICI V MOSKVI Berlin, Nemčija. — Vesti, da gojno zavzetje Gdanska. Pre- Za blago v Nemčijo in Italijo se je zvišala zavarovalnina New York. — Za vse blago, ki se pošlje iz Zed. držav v Nemčijo in Italijo je bila zvišana premija zavarovalnine. Nova cena je stopila v veljavo včeraj. Za blago, ki se pošlje v Anglijo, je pa stara cena, ker so zavaroval-ninske družbe mnenja, da pot do tje ne bo tako nevarna v slučaju vojne, ker bodo angleške ladje lahko varovale trgovske ladje. Dozdaj je bila cena en četrt ene-g-a odstotka vrednosti blaga, nova cena je pa pet odstotkov vrednosti. --o- Dolezal se je obesil Frank Dolezal, ki je bil zaprt v okrajni ječi do obravnave, se je včeraj v ječi obesil. Kot znano, je bil obdolžen, da je krivec nekaj skrivnostnih umorov v Cle-velandu, ki so še nepojasnjeni. En umor je Dolezal priznal, potem ga pa preklical. V ječi so ga našli obešenega včeraj, ko si je z dva čevlja dolgo cunjo zadrgnil vrat in se obesil za kljuko za obleko. Ker je kljuka precej nizko, je moral Dolezal sključiti kolena. Pozor, Preserci! Med nami je naš rojak, č. g. Kazimir Zakrajšek. Da se ga sprejme tudi od naše strani, se prireja v pondeljek večer 28. avgusta ob osmih v prostorih nove šole sv. Vida poseben prijateljski večer, katerega prirede Preserci njemu v počast. Povabljeni so tudi bližnji rojaki in drugi prijatelji, da pridejo v dvorano. —Jože Grdina. Poroka V soboto 26. avgusta se poročita Miss Herminie Cernelich, hčerka Mrs. Cernelich iz 403 E 146th St. in Mr. John Dolšak, sin Mr. in Mrs. Frank Dolšak, 452 E. 158th St. Poroka se vrši v cerkvi sv. Jeronima na Lake Shore Blvd. ob devetih. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. Iskrene čestitke ! skuša angleški premier Chamberlain mirnim potom poravnati spor med Nemčijo in Poljsko radi Gdanska, se odločno zavračajo v nemškem časopisju. Iz zanesljivih virov se doznava, da je rekel Hitler, da so zdaj vsa prizadevanja prepozna in da bo odločno zahteval vse, kar ima na programu. Ko so prišle prve vesti'o rusko-nemški pogodbi v javnost, se je tudi poročalo, da bo Rusija kljub temu lahko sklenila tudi z Anglijo in Francijo trozvezo. Kakor se pa glasi pogodba, ki je že podpisana, pa Rusija tega ne more storiti, ker se glasom pogodbe niti Rusija niti Nemčija ne more družiti s kako velesilo, ki ogroža Rusijo ali Nemčijo. Hitlerjeve zahteve so: brezpo- vzetje vseh poljskih krajev, ki so bili pred svetovno vojno nemški: Pommersllen, Poznanj, Pomor-ze in zgornja šlezlja. Nemški protektorat nad ostalo Poljsko, na enak način, kot ga je dal češki in Moravski. Ako Poljska v to ne privoli mirnim potom, bo nastopil Hitler z orožjem. Moskva, Rusija. — Ko je dospel nemški zunanji minister von Ribbentrop v Moskvo, da podpiše pogodbo za Nemčijo, je bil nadvse slovesno sprejet. Po vsem mestu so vihrale nemške zastave s kljukastim križem. Na zrakoplovnem pristanišču ga je čakala ogromna masa ljudi, ki je nemškemu ministru veselo vzklikala: "Heil, Hitler!" Razrti poslaniki so pozdravili von Ribben-tropa, ko je pristal, samo japonskega poslanika ni bilo videti. Turčija upa, da se njeni prijateljski odnošaji z Rusijo ne bodo spremenili Istanbul, Turčija. —■ Tudi turško vlado je zelo pretresla vest o rusko-nemški pogodbi. Turčija je namreč zaveznica Anglije, obenem pa tudi stara prijateljica Rusije. Turško časopisje poroča, da ta pogodba ne bo prav nič spremenila turške naklonjenosti do Anglije. Turčija je v nepre- stani zvezi z drugimi balkanski- sijo in Nemčijo. Poroka mi državami in pazno zasleduje razvitje položaja v Evropi. Turčija ima pogodbo z Anglijo in Francijo glede obrambe v Sredozemskem morju. Enako pogodbo ima Turčija z Rusijo glede črnega morja. Zato je pa Turčija v nemalih skrbeh, kakšne bodo posledice pogodbe med Ru- Italija se nič ne pripravlja za vojno Rim, Italija. — Na zunaj se v Italiji ne vidi nobene posebne aktivnosti za vojno. Diktator Mussolini in njegov kabinet so mirni, časopisje venomer poudarja, da se mora preprečiti na vsak način splošna vojna. Vendar se pa sodi, da je laška armada pripravljena, če bo zapela trobenta in jo klicala na boj. Včeraj sta imela francoski poslanik in laški zunanji minister važne razgovore glede stališča obeh držav v tej krizi. Francoski poslanik je dobil nalogo od svoje vlade, da pove italijanski vladi, da stoji Francija neoma-jano za Poljsko. Pri laškem zunanjem ministru Cianu se je pozneje zglasil tudi angleški poslanik. Obema je Ciano*odločno povedal, da bo stala Italija zvesto na strani Nemčije. Očividno pričakuje Italija, da bo le s pomočjo Nemčije prišla do svojih zahtev, ki jih ima napram Franciji glede afriških posestev. CIO bo aktivna samo v councilmanski kampanji letos Unijska organizacija CIO v Clevelandu ne bo podpirala nobenega kandidata za župana, kot se izjavljajo unijski uradniki. Pripravljena bi bila podpirati kandidata, ki bi bil naklonjen novemu dealu, kakršnega pa demokratska stranka nima. Adam J. Damm in William Dixon se jim ne zdita dovolj važna. Nasprotno pa bo CIO zelo ak- tivna v kampanji za councilma-ne. Eden voditeljev se je izrazil, "da prav za prav ne potrebujemo županskega kandidata, ki bi bil nam po volji. Glavno je," pravijo unijski uradniki, "da izvolimo v mestno zbornico ljudi, ki bodo na mestu, ker zbornica kontrolira župana in ne župan nje." Jutri se poročita v cerkvi sv. Vida od desetih Miss Mary Jer-še, hčerka Mr. John Jeršeta iz 1021 E. 72nd St. in William Pe-rušek, ki je sin Mr. in Mrs. Joseph Perušek, 14814 Hale Ave. Vsi prijatelji so vabljeni k sv. maši. Naše čestitke novemu paru. Veselo srečanje Po 40 letih je prišla na obisk k Frank Germu, 1270 E. 172nd St. sestrična Mrs. Strupek in njen soprog iz Pennsylvanije. Tukaj je našla štiri bratrance in tri se-strične, dasi je prej mislila, da nima tukaj nobenega sorodnika. Bilo je pač veselo svidenje in srečen dan. Za žive in mrtve V nedeljo ob desetih se bo brala sv. maša v cerkvi Sv. Vida za vse žive in mrtve člane samostojnega društva Presvetega Srca Jezusovega. Čilani ste vabljeni, da se udeležite. Deveta obletnica V nedeljo ob sedmih se bo bra-ia v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antonom Kostanjškom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Francija kliče k orožju! Paris, Francija. —■ Po vseh vladnih poslopjih so nabiti letaki, ki vabijo rezerviste k orožju. Francija namerava postaviti zaenkrat pod orožje 2,000,000 mož. Po vsej Franciji vlada velika potrtost radi rusko-nemške pogodbe. V Parizu je vlada zasegla vse taksije, da so morali razva-žati letake po mestu. Lastniki privatnih avtov in trukov so dobili povelje, da bodo prevažali vojaštvo na fronto. Francoska vlada je do zadnjega upala, da se ne bo podpisala pogodba med Rusijo in Nemčijo. ■ -o-- čas poroke Poroka gdč. Mary Zaje in Mr. Tom Lukanca se vrši jutri ob devetih v cerkvi sv. Andreja. Amerikanci hite domov! Paris, Francija. — Amerikanci, ki jih je zajela evropska kriza nepripravljene, hite na vse pretege domov v Zed. države, pod varno streho. Ameriški konzulat v Niči je posvaril Ameri-kance, ki so na počitnicah v bližini italijanske meje, naj se umaknejo na francosko riviero. Vendar pa poudarjajo ameriške oblasti, da to ni ukaz, ampak samo nasvet. Po drugih krajih Francije svarijo ameriški konzularni uradniki Amerikance, naj ne ostanejo dlje, razen če imajo kak zelo važen, posel. Vse ladje, ki so namenjene iz francoskih pristanišč, so natrpane ameriških izletnikov. Vendar se pa vidi na ameriških izletnikih, da niso razburjeni. Izrežite kupon! Ljudje, ki posečajo vsak petek prireditev pod novo cerkvijo sv. Vida, se poslužujejo pri tem kuponov, katere izstrižejo iz našega lista, ki jih dobite večkrat na teden. S tem kuponom si prihranite 25 centov, če ga prinesete na prireditev. White dobila naročilo The White Motor Co. v Clevelandu je dobila od vlade Zed. držav naročilo za 274 armadnih trukov, ki bodo veljali $1,650,-000. Izvršeni morajo biti do meseca marca. ROMUNSKA OSTANE NEVTRALNA Bukarest, Romunija. — Dasi ima Romunija danes 850,000 mož pod orožjem, pa je vlada včeraj odločno izjavila, da ostane Romunija nevtralna, če izbruhne v Evropi vojna. Kralj Karol in ministri so se zbrali k posvetovanju včeraj in po dol- gem posvetovanju sklenili, da bo zgrabila Romunija za orožje samo, če bo napadena. Iz vladnih krogov se poroča, da je Romunija o tem že pred več časom obvestila Poljsko, če se je ta morda zanašala na pomoč Romunske. Pater Zakrajšek bo imel 3 predavanja V pondeljek odpotuje pater Kazimir Zakrajšek iz Clevelan-da. Namenjen je v Minnesoto, kjer bo zbral kolikor bo mogel dobiti Baragovih spominov za Izseljenski muzej v Ljubljani. Naprosili smo ga, da bi nam teh par dni kaj povedal o razmerah doma. Kaj mislijo doma od nas, kakšna bo bodočnost Jugoslavije, kako naj se ustvari močnejše in trajne vezi med staro in novo domovino. Rad se je odzval. Veliko ve povedati. če so komu, so njemu razmere znane. In povedal vam bo vse v svoji ognjeviti besedi ter pojasnil položaj naše domovine in Evrope sploh, kakor ga on vidi s svojimi bistrimi očmi. Prvo predavanje se vrši v soboto večer ob osmih v novi šoli sv. Vida1 Vstopnine ni nobene. Drugo predavanje bo na cer- renca v nedeljo popoldne na Zor-novih prostorih, Bradley Rd. Tretje predavanje bo pa v nedeljo večer v dvorani sv. Kristi ne na Bliss Rd., v Euclidu. Tudi tukaj ni nobene vstopnine. Tudi na stavljena vprašanja bo prijazni pater Zakrajšek rad od govoril. Pridite ga poslušat, zvedeli boste zanimive stvari in vi deli boste evropski položaj v ta- kvenem pikniku fare sv. Lov- ki luči kot je. Grška ne bo ostala nevtralna, ampak se bo postavila na stran Anglije Paris, Fran'cija. — Ko so Italijani zasedli Albanijo, sosedo Grške, je Grška izjavila, da bo ostala v eventuelni evropski vojni popolnoma nevtralna. Kakor pa stoje stvari zdaj, je gotovo, da se bo Grška postavila odločno na stran demokratskih držav. še pred par meseci je Grška dvomila, da bi ji mogla Anglija pomagati, če jo napade Italija. Toda po zadnjih manevrih angleške bojne mornarice v grških vodah pa je dobila Grčija vse drugačno mnenje o angleški -i-o moči. Grška je prepričana, da bo angleško brodovje lahko kos laškemu v Sredozemskem morju. Kar je pa še največ pripomoglo, da je Grčija spremenila svoje mnenje je njeno voliko prijateljstvo s Turčijo, svojo nekdanjo smrtno sovražnico. Turčija j2 pa velika oboževateljica Anglije. Edino, kar Grčijo skrbi, je Jugoslavija, če bo ta ostala nevtralna ali se bo pridružila rim-sko-nemškemu osišču. PIKNIK FARE SV. LOVRENCA V nedeljo 27. avgusta prirede skupna društva fare sv. Lovrenca zanimiv piknik na Zornovem vrtu, Bradley Rd. Ves Newburg se pripravlja, da pohiti na ta piknik. Pravijo, da potrebujejo še par copakov za malto, da bodo začeli zidati novo cerkev. New-burške žene in dekleta bodo spe-kle slastne štruklje, možje bodo —--o Mimogrede! Kar tako, da se lahko pripravite za. fin zabavni večer bivših slovenskih vojakov v Lake Shore Post št. 273 American Legion, bodi omenjeno, da se ta vrši v soboto 26., avgusta v prijaznem Pintarjevem gaju, odnosno v Knausovi dvorani v slučaju slabega vremena. Pridite in zabavajte se v veseli družbi. Balincarska tekma V nedeljo popoldne 27. avgusta se vrši na prostorih SND v Maple Heights zanimiva balincarska tekma in sicer bodo šle za balinčkom ženske od Gospodinjskega kluba iz Jutrovega in od Gospodinjskega kluba iz Maple Heights. Pridite pogledat in navduševat vsak svojo stranko. ( Parolna komisija preiskuje Ohijska parolna komisija, katera ima oblast predčasno izpu-ščati jetnike na svobodo, preiskuje v Olevelandu nekatere slučaje. Komisija je dognala, da so prišli k sorodnikom jetnikov getovi ljudje, ki so obljubili, da bodo izposlovali oprostitev jetnikov, če jim plačajo. Navadno so taki mešetarji vzeli denar, storili pa niso nič. Preiskava je zaenkrat tajna. preskrbeli pa za pricejanje. Za ples bodo igrali znameniti new-burški godbeniki, Newburgh Stars. Na piknik pride tudi pater Zakrajšek, ki vam bo povedal veliko novic iz stare domovine. Pridite v nedeljo od vseh krajev na ta newburški piknik. Nevvburžani vselej dobro postrežejo in radi vas imajo v svoji družbi. Poroka V soboto 26. avgusta ob devetih zjutraj se poročita v škofijski cerkvi gdč. Anne Misny, 8211 Wade Park Ave. in Anthony Modic, 15015 Westropp Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Iskrene čestitke mlademu paru. Iz Minnesote Mrs. Mary Kern in Mrs. Frank Peternel iz Gilbert, Minn, sta prišli na obisk k družini John Terček, 1075 E. 64th St. Mrs. Peternel bo obiskala tudi svojo sestro, Mrs. Stritar na 3473 W. 135th St. Mnogo zabave jima želimo v naši metropoli. Zadušnica V nedeljo ob desetih se bo brala v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti sv. maša za pok. Molly Faj-fer v spomin 4. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pri sv. Kristini Rev. K. Zakrajšek bo imel v nedeljo pri sedmi in enajsti maši slovensko pridigo pri sv. Kristini. Gospod je še vedno ognjevit misijonar in beseda mu še vedno doni ko zvon. Udeležite se teh dveh sv. maš v polnem številu. BELGIJSKI KRALJ APELIRA ZA MIR Bruselj, Belgija. — Belgijski kralj Leopold III. je izdal na vse narode iskren apel, naj ostanejo trezni in naj ne ponove vojnih grozot iz leta 1914. "Pred našimi očmi," je rekel kralj, "se zbira vojaštvo in pripravlja se grozen boj po vsej Evropi." Kralj je govoril v imenu malih sever- nih držav,' katerih zastopniki so se zbrali v Bruslju. Njegov govor je bil oddajan po radiu po vsej Evropi. Kralj se sicer ni direktno ponudil za posredovalca v tej krizi, toda izrazil je upanje, da dvignejo tudi drugi državniki svoj glas za mir v Evropi. / AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 25, 1939 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER W17 St. OUlr Avenue Cleveland. Oblo ________________Published jally except Sundays and Holiday*___ NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Sa Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialdb: celo leto $S.50; pol leta 13.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ____Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: D.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. XJB. and Canada, $3.00 for 0 month* Cleveland, by mall. $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, »5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, So Entered as second class matter January 6th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 198, Fri., Aug. 25, 1939 Neverjetna sila v človeku Kremen in jeklo se izrabita, človek pa ne! Vsaj ne tako hitro. Kako neverjetno ogromno delo lahko ustvari en sam človek v svojem življenju, je skoro neverjetno. Odporna sila in trdna volja prestavljata visoke gore, zasipljeta doline in dajeta novo strugo silnim veletokom. Človeška volja premaga vse ovire in dela skoro čudeže. In človek s tako trdno voljo, neomagljivo pridnostjo in železnimi živci se nahaja te dni med nami v naši prelepi metropoli. To je pater Kazimir Zakrajšek, znani slovenski pisatelj, organizator in misijonar. Samo za nekaj dni je dospel med svoje ameriške rojake, da prebije med njimi par lepih dni, med katerimi je pustil najlepša leta svojega življenja, polnih 22 let. In v teh 22 letih je v naši novi domovini doprinesel toliko lepega in dobrega za naše rojake, da ni več kot prav, da preletimo s par vrsticami njegovo delovanje v Ameriki in pozneje tudi še v stari domvini. Iz stare domovine je dospel pater Zakrajšek še leta 1908. Najprej je dospel v Cleveland, toda vsled tedanjih razburkanih razmer med nami ni hotel ostati in je odšel kot izseljeniški misijonar na Ellis Island v New York. Tam je ostal do leta 1918. Med tem časom je ustanovil faro v Rockland pri New Vorku. Leta 1908 je ustanovil slovensko Rafaelovo družbo v New Yorku, ki naj bi bila v pomoč došlim naseljencem. Med svetovno vojno je ta družba zaspala, ker pač ni bilo novih doseljencev. Leta 1909 je ustanovil nabožni mesečnik Ave Mario. Ustanovil je slovensko občino, iz katere se je potem porodila slovenska fara sv. Cirila in Metoda v New Yorku, iz katere se je potem razvil komisarijat frančiškanov. Bil je imfeno-van tudi sam komisarjem in sicer od leta 1912 do 1915. Pater Zakrajšek je vedel, da more svojim rojakom največ koristiti s pisano besedo, zato je ustanovil v Brooklynu, N. Y. svojo tiskarno. Pozneje jo je prenesel v New York Tu je neumorni misijonar tiskal prvi slovenski abecednik za ameriške Slovence, prvi slovenski katekizem ter ustanovil Zvezo katoliških Slovencev, ki je izdajala knjige ameriške družbe sv. Mohorja. Prestavljen je bil za dve leti kot župnik na slovaško faro v Brooklyn, N. Y. nakar ga je kardinal Mundelein poklical v Chicago na faro sv. Štefana. S seboj je vzel tudi tiskarno in začel izdajati dnevnik Edinost, sedaj Amerikan-ski Slovenec. Tu ie začel neugnani pater izdajati Glasnik Srca Jezusovega, dalje en slovaški in en ameriški list, in sicer "Liste kami. Prav to ga je zdaj tudi privedlo sem, da kolikor mogoče oživi zveze med staro in novo domovino. Ravno na njegovo pobudo se je začela stara domovina zanimati za svoje izseljence, katerih skoro polovica živi izven njenih mej. Čeprav smo si ustanovili tukaj svoja ognjišča, vendar smo v srcu še vedno Slovenci, še vedno ljubimo svojo rojstno zemljo. Zato je tudi prav, da se naše vezi, naši odnošaji med staro in novo domovino ožive, da postanejo trdnejši. Res, velika je zasluga topogledno našega č. g. Zakraj-ška, ki ga samo njegova velika ljubezen do rojstne domovine sili, da ne sede k počitku. Rad bi dočakal trenutka, kakor pravi, da bi bili vsi Slovenci svobodni, kakor smo svobodni v Ameriki, ker tako krepak in kulturen narod, kot je naš, pač ni rojen za robstvo. Veliki voditelji Slovencev danes, škof Rožman, de. Korošec, ban dr. Natlačen, so naročali patru Zakrajšku pred odhodom v Ameriko: pozdravite tam naše rojake! Recite jim, naj ne umro, ampak naj žive za naš jezik, za naše tradicije! Pater Zakrajšek je vzkliknil v nedeljo: "Tisoč let so nas davili, pa nas niso zadavili in še tisoč let nas ne bodo! Bog vas živi, Rev. Zakrajšek, in naj bi Vam bile ure Vašega kratkega bivanja med ameriškimi Slovenci prijetne. Lepo je bilo 20. avgusta sv. Frančiška'-' in "St. Francis Magazine," ki oba še danes izhajata. Pri sv. Štefanu, ki je velika fara, je pater Zakrajšek uvidel potrebo katoliške šole. Takoj si je zavihal rokave in sezidal šolo za $150,000. Kupil je hišo za čč. šolske sestre in sploh zelo lepo uredil faro Pa niti to ga ni utrudilo. Njegov neumorni duh je iskal novega dela. Šel je in nakupil zemljišče, kjer je danes Le-mont, ameriške Brezje. Tukaj je bil tudi komisar vse do leta 1927, ko je videl novo polje svojim pridnim rokam. Videl je, da nimamo ameriški Slovenci nobene ali skoro nič zveze z staro domovino. Nikogar ni bilo, da bi zvezal staro in novo domovino z rednimi odnošaji, da se popolnoma ne odtujimo drug drugemu. Tako je odšel pater Zakrajšek leta 1927 v Ljubljano. Tam ni držal križem rok in kot bi mignil, pa je že ustanovil novo faro sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu ob Dunajski cesti. Kakor bi delal čudeže, tako je vse raslo pod njegovimi rokami. Kmalu je sezidal mično cerkvico, ki je spojena s staro pri sv. Krištofu. Kraj, kjer se nahaja ta fara, se imenuje "Bežigrad" in Rev. Zakrajšek je za svoje meščane in farane ustanovil mesečnik "Mi Bežigrajci," ki še danes izhaja. Vse to je omogočil iz samih prostovoljnih darov. Tam zraven zida sedaj ljubljanski škof dr. Rožman novo semenišče. Komaj je bil pater Zakrajšek eno leto v Ljubljani, že je ustanovil izseljeniško Rafaelovo družbo, ki je bila pred vojno podružnica nemške družbe in je med vojno zaspala. Bil je predsednik te družbe do lanskega leta, ko je prepustil predsedstvo škofu dr. Rozmanu. Ustanovil je kmalu potem tudi glasilo za to družbo, Izseljeniški vestnik, ki je mesečnik in Izseljeniški zbornik, ki je letnik. Dalje je ustanovil Izseljeniško zbornico, Izseljeniški dom in Izseljeniški muzej. Izseljeniški dom ima že pripravljen denar in se bo začel kmalu graditi. Tukaj bodo lahko dobili zavetišče za stare dni oni izseljeniki, ki v tujini nimajo svojcev in ki žele na domači zemlji preživeti svoja stara leta. Brez števila je člankov, črtic, krajših povesti, iger in drugega kulturnega gradiva, ki ga je dal pater Zakrajšek slovenski kulturi. Tako, vidimo, je delal Rev. Zakrajšek vse od svoje mladosti in še danes, ko je že 60 letnik, ne miruje. Zdaj se trudi in deluie doma, da domovina kaj stori za svoje sinove in hčere v tujini, da ne ostanejo pozabljeni, da se ne izgube za svojo rojstno domovino. Predvsem bi rad dobil gradiva za Izseljeniški muzej, kjer bi domovina lahko videla, kaj vse so ustvarili izseljenci po daljnem svetu s svojimi pridnimi ro- Vsakovrstne prireditve smo že imeli Slovenci v Clevelandu, ampak tako pomembne, tako prijazne in toliko občinstva pa še ni bilo skupaj kot v nedeljo 20. avgusta na špelkotovem vrtu. V dolžnost si štejem, da se v imenu Zveze društev Najsvetejšega Imena vsem prav lepo zahvalim. Imeli ste veliko truda, skrbi, potov in stroškov in ker je vse tako lepo izpadlo vam gotovo ni žal. Marija Pomočnica naj vam že na tem svetu stotero poplača in v večnosti pa naj bo vsem, ki ste kaj žrtvovali prišteto k dobrim delom. Zato vsem delavcem in delavkam najlepša zahvala! Hvala pa tudi občinstvu za udeležbo! Kaj bi bilo koristilo, če bi bili delavci še tako po-strežljivi ako bi vas ne bilo. S svojo navzočnostjo ste pokazali, da odobravate dfilftV&nje Zveze društev Najsvetejšega Imena, katera vas je povabila na ta nik dar pozabljeni shod in piknik. Resnica je, da so elevelandski Slovenci verni in sledijo klicu svojih dušnih pastirjev in voditeljev. Do sedaj so Nevvburžani delali za druge, v nedeljo bomo pa sami zase. To je v nedeljo 27. avgusta priredijo skupna društva fare sv. Lovrenca skupni piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. v Brooklynu. Tam nas seve da ne bo toliko kot nas je bil na špelkotovem vrtu. Povem pa vam, da bomo s polovico manjšo udeležbo prav za dOvoljni. G. kanonik Oman pravijo, da so računi previsoki, da bi se začelo z zidavo in stavbeniki pa pravijo, da imamo še premalo denarja za zidavo. Oni bodo račune nekoliko zmanjšali in mi bomo pa v nedeljo še nekaj denarja napravili pa se bo kako poravnalo. Kaj neki pa bo v nedeljo na pikniku? Tiste številke, katerih se vsi bojimo bomo pustili doma, s seboj bomo pa vzeli prav dober vinček pa ne vem ali bo teran (France pozor) ali bo muškat, samo toliko vem, da je lepo rumen, sladak in nič ne peče. Vsi tudi vemo, da ima veletrgovec Drenik prav dobro pivo, Poto-kar pa sladko pijačo. če bodo naše ženske napekle tako dobrih štrukljev kot so jih za zadnjo nedeljo, jih bodo tudi lahko prodale, kajti dobro blago ni nikdar predrago. Pa da ne pozabim na naše newburške zvezde, to so fantje, ki so si nadeli ime Newburg Stars, ki imajo Mi-klič harmoniko in drugi pa spet vsak svoje godalo. Igrajo pa že tako lepo, da jih je prav luštno poslušat. Ti fantje bodo igrali za ples in vsa cerkvena godba pa za koncert. Vidite cenjeni rojaki po vsem Clevelandu kaj bo pri nas v nedeljo popoldne. Res bi bilo škoda, če bi zamudili ta piknik in je tudi zadnji čas za letos. Pa še nekaj, iz Ljubljane je prišel č. g. p. Kazimir Zakrajšek in nam je obljubil, da bo v nedeljo naš gost. Kdor enkrat sliši p. Zakrajška ga želi še slišati in v nedeljo ga ne boste samo slišali, ampak boste lahko tudi z njim govrili, kajti on nam bo veliko povedal in mi smo pa željni kaj novega slišati. Zato le pridite vsi farani in vsi, ki ste prijatelji poštene zabave in prijazne družbe in dobre postrežbe. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni in na veselo svidenje v nedeljo. J. Resnik. ---o-— Slovenska pesem je donela Vsakemu človeku se srce ogreje, ko se spomni sijajnega uspeha nedeljskega koncerta v Gordon parku.. iSložnost in so-delavnost nam dokazuje, da v slogi je moč. Ob tej priliki se moramo zahvaliti vsem posameznikom in društvom, ki so žrtvovali svoj čas in denar, da se je uresničila ta manifestacija naše kulture. Pokazali smo, da nas ni sram v javnosti zapeti našo lepo slovensko pesem, ker naša pesem ni pristransko vpitje naroda, ki živi na svojih zgodovinskih dogodkih, kakor nas je opomnil g. Ivan Zorman, ampak je izraz slovenske duše, naše pesmi so izraz naroda, ki ljubi svobodo, kakor nam je izvrstno zapel odrasli zbor. PoroČano je že bilo kako v lepih in izbranih besedah v angleščini je orisal g. Ivan Zorman ameriškemu narodu pomen in izvir naše slovenske kulture. Začudili smo se, ko smo dišali mlade pevce, ki so pod vodstvom g. Ivan Zormana ta-!iiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiin«mnimii»iiim WINNET0U Po nemikem Isrlnlka K. M»y» ...................................................................................... "Ne. Pa čul sem ga govoriti s Pido. Rad bi bil govoril tudi s Hawkensom, tudi osvoboditi sem ga mislil že danes. Pa prav tedaj so tebe zalotili in oditi sem moral." "Smolo sem imel. Nisem si je sam kriv. Bil sem že skoraj pri Santerjevem šotoru. Pa so prišli Kiowe mimo. Nisem smel skočiti na noge, obležal sem in se zavalil na stran. Kiowe so obstali in govorili. Slučajno je eden pogledal po tleh. Opazil me je in stopil bliže. Tedaj seveda sem moral bežati. V svitu ognjev so me spoznali. Skočil sem proti Red River ju, preplaval reko in jim ušel. Santerja pa seveda niti videl nisem." "Kmalu ga boš videl. Tale mladi bojevnik je v naših rokah, zamenjali ga bomo za Sam Haw-kensa in Santerja. Povedal sem mu že, kaj nameravamo z njim, zadovoljen je in tudi Tangua, njegov oče, pravi, bo pristal na zamenjavo." "Uff —! To je dobro! To je zelo dobro! Moj brat Old Shat-terhand je bil predrzen, do skrajnosti predrzen, da je odnesel Pido iz srede vasi, pa najboljše je bilo, kar je mogel storiti. Zamenjali ga bomo za Sama in Santerja. Naše potovanje ni bilo zaman!" žal je bilo drugače —. Dejal sem Winetouu, da bo Santerja kmalu videl, in moje besede so se še prej uresničile, nego sva si mislila. Vzela sva ujetnika na sredo in si ga privezala na sebe, tako, da si je sicer lahko pomagal z nogami pri plavanju in da je tudi glavo lahko držal nad vodo, uiti pa da nama ni mogel, ker je bil na naju trdno prive^n. Potegniti bi bil moral naju za seboj. Za to pa je bil mladi poglavarjev sin še preslab. Stopili smo k reki. Pida se ni več branil. In ko smo zaplavali, je krepko pomagal. Megla je bila na vodi tako gosta, da nismo videli deset korakov daleč. Toda sliši se v megli zelo dobro, kakor znano. Nismo še daleč priplavali, ko je Winnetou posvaril: "Tiho! Nekaj sem čul." "Kaj?" "Nekaj kakor pljuskanje vesla." "Kje?" "Više gori na reki." "Postojmo!" "Da! Cuj!" Obstali smo. Nismo več plavali, tudi genil se ni nobeden, le z nogami smo si toliko pomagali, da smo se obdržali nad vodo. Tiho je bilo okoli nas. In res! Winnetou je dobro čul. Nekdo je veslal po reki navzdol. Zelo se mu je menda mudilo. Veslal je, vkljub temu, da reka na tistem mestu zelo dere in že torej sama precej naglo nese čoln s seboj. Bližal se nam je. Ali bi se mu skrili? Utegnil je biti 0-glednik. Morebiti je bilo dobro za nas, če smo zvedeli, kdo da je. Vprašaje sem pogledal Win-netoua. Razumel me je in šepnil: "Ne nazaj! Vedeti moramo, kdo da je. Nas ne bo videl, megla je gosta, trdo ob vodi ležimo." Nismo se umaknili. Verjetno je bilo, da nas ne bo o-Pazil. Pida sam je napeto čakal. Lahko bi naju bil izdal, samo kriknil bi bil. Pa tega ni storil. Saj je vedel, da bo itak kmalu prost. Če-mu W nas torej naj še dražil. Pljusk vesel se je bližal. Kanoe se je pomolil iz megle. In v njem je sedel — kdo Pač? Tiho bi bili morali biti. Pa ko je Winnetou zagledal veslača, je razburjen kriknil: "Santer —! Ušel mi bo —!" Moj sicer tako mirni, preudarni prijatelj, ki ga nobena reč ni spravila iz ravnotežja, ki je bil hladnokrven tudi v najhujšem bojnem mete-žu, — ta moj prijatelj je bil v tistem trenutku tako razburjen, da je z vso silo sunil z rokami in z nogami od sebe in se mislil pognati na morilca, popolnoma je pozabil, da smo drug na drugega privezani. Potegnilo ga je nazaj. "Uff! — Proč moram! Za njim moram! Dobiti ga moram —!" Izdrl je nož in razrezal jermene. Santer je seveda čul Winne-touov vzklik. Sinil je okoli in nas opazil na vodi. "Thousand devils —!" se je prestrašil. "Tamle so pa res tisti prokleti —!" In utihnil je. Strah je izginil iz njegovega obraza, škodoželjnost se mu je zarežala na njem. V hipu je razumel položaj. Vrgel je veslo v kanoe, zgrabil za puško, pomeril in za-klical: "Vajina zadnja kopel, psa!" Sprožil je. Pa prepozno. Že je planil proti njemu Winnetou v mogočnih sunkih. Strel ga je zgrešil. In kar sem sedaj videl, ni bilo več plavanje. Bilo je, kot da zaženeš ploščat kamen po gladini. Odbije se od površine, spet prileti na vodo in se spet pdbije. . Winnetou je stisnil nož med zobe in se poganjal proti morilcu v dolgih skokih, ki so ga skoraj vsega zaganjali iz vode. Še malo, pa bi bil pri njem. Santer je imel še eden strel v svoji dvocevki. Pomeril je v Winnetoua in porogljivo za-klical: "Pridi sem, prokleti rdečkar! K vragu te pošljem!" Pa zmotil se je. Mislil je, da mu ne bo treba druga ko sprožiti, pa bo zadel. Toda Winnetou ni čakal na kroglo, v hipu se je potopil. Splaval bi bil pod kanoe in ga prevrnil. In če je Santer padel v vodo, mu puška ni nič več pomagala in prišlo bi bilo v valovih do dvoboja, ki bi bil v njem gibčni Apač gotovo zmagal. Santer je tudi nemudoma položaj razumel. Odložil je puško in prijel za veslo. In skrajni čas je bil, da se je umaknil. Hip pozneje je prišel Winnetou na površje natančno na mestu, kjer je trenutek prej plaval Santerjev kanoe. Santer se je krepko uprl v veslo, se z vso močjo sunil po reki in vpil: "Ali si me dobil, pes —? Prihranim si kroglo za drugi pot! Na svidenje!" Winnetou je plaval z vsemi silami, da bi ga dobil. Pa zaman je bilo. Noben plavač, pa .če bi bil tudi svetovni mojster in najhitrejši plavač, ne bi dohitel čolna, ki ga nese deroča reka in ki ga poganja povrh še veslo. Razburljivi dogodek je trajal komaj pol minute. In že so plavali po vodi nekateri Winnetouovi Apači. Culi so strel in vpitje, hiteli so na pomoč. Žal prepozno —. Poklical sem jih, pomagali so mi in spravili smo Pido na otok. Nemudoma je sklical Winnetou svoje ljudi. "Moji rdeči bratje naj se koj pripravijo za odhod! Pravkar je odplul Santer v kanou po reki navzdol. Za njim moramo!" [JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Ko smo prevozili že velik del pota, se cesta razcepi v dve; ena gre naprej proti Mrtvemu morju, druga zavije na levo proti Jerihi. Po tej slednji smo zavili, da si najprvo ogledamo Jeriho. Cesta zavije nizdol v jordansko ravan; vročina, ki je bila že itak velika, vedno bolj pritiska, da nam izsili pot iz čela in ni nam preostajalo drugega kot, da smo se brisali pa potrpeli. Gremo pač v jordansko kotlino, kjer kraljuje vročina. Zagledamo Jeriho, ki so pa kar tri. Prva je takozvana Herodova Jeriha, ki je bila nekdaj krasna, v nji je imel Herod Veliki svoj grad in tam je on tudi umrl. V to Jeriho je prišel tudi Jezus s svojimi učenci. Evangelisti opisujejo dogodke, ki so se tukaj vršili: Po cesti gre velika množica ljudi, ki spremljajo Jezusa; ob poti pa sedita dva slepa siromaka ter mimoidoče prosita miloščine. Eden od slepcev *>a vpraša mimoidoče.kaj pomeni to, ko gre toliko ljudi. Povedo mu, da gre Jezus Nazareški mimo. Ko slepec to zasliši, prične vpiti na ves glas: "Jezus, sin Davidov, usmili se me!" Spredaj idoči ga karajo, naj molči. On pa še bolj vpije. Ko Jezus to zasliši, ga ukaže k sebi pripeljati ter ga vpraša: "Kaj hočeš, da ti storim? In slepec mu odgovori: "Gospod da vidim." In Jezus mu reče: "Izpreglej! Tvoja vera ti je pomagala." In slepec je takoj izpregledal in hvalil Boga. Prav tako je prosil in bil ozdravljen tudi drugi slepec. Jezus pride v Jeriho ter gre skozi mesto; množica ljudstva »«iniiiiiiiimimiiiiiiiiimmn»iiiiiiiii»g Ga spremlja. Bil pa je tam mož po imenu Zahej, ki je bil nadcestninar in bogat in bi zelo rad videl Jezusa. Ker je bil pa majhne postave, teče naprej ter spleza na divjo smokvo, da bi Ga tako lažje videl. Ko pride Jezus na oni kraj pogleda kvišku in se ozre vanj ter mu reče: "Zahej, stopi hitro doli; kajti danes moram v tvoji hiši ostati." Ves srečen nad takim povabilom, je Zahej takoj zlezel z drevesa ter z veseljem sprejel Jezusa. Farizeji so pa potem godrnjali ter se nad tem spotikali, češ: "Pri grešniku je ostal. Jezus je pa tedaj povedal, "da Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat kar je bilo izgubljenega." Tako je Gospod tudi v Jerihi pokazal svojo velikodušnost in usmiljenje, dal slepcema vid, ter šel k zaničevanemu cestninarju. Zares pravi dobrotnik in prijatelj ubogih in preziranih. Nekoliko dalje od Herodove Jerihe, ki danes ni več, kar je bila nekdaj, je Nova Jeriha, ki je na mestu poznejše srednjeveške, ter je prav krasna; bujno zelena je kakor krasen otok sredi peščene pustinje, kjer raste vsakovrstno tropično sadje: banane, palme, oranže, vinska trt^, balzamova drevesa in drugo žlahtno sadje. Naravnost rajsko! Le nizke slabe hiše niso nič v skladu s tem krajem; edino poslopje, ki je prav čedno, je hotel Jordan. Ne, da bi se kaj mudili tu, se peljemo naprej po gladki cesti in kmalu smo pri Elizejevem studencu, ki s svojo vodo namaka Novo Jeriho. Tu smo izstopili. Pri studencu, kjer je nekoč bil pre- JUGOSLOVANSKI PEVCI TUKAJ Dospel^ so^sjjarnikom Cunarcl White Star prqyo "Britannic" in bodo priredili več koncertov. Na sliki so od leve na desno: MROCH SEFEROVICH, RASA RADENKOV1CH in MIRKO MARKOVICH, so priljubljeni jugoslovanski radio pevci, ki so nedavno prišli iz Jugoslavije na parniku Cunard White Star proge "Britan nic." Ravno so skončali uspešno sezono pred evropskimi mikrofoni in sedaj bo mlade nadarjene pevce mogoče slišati na mnogih programih v tej deželi. Iz Albanije so pripeljali nekaj otrok v Italijo na počitnice. Pozdravil jih je Mussolini. Ohranite ta kupon, je vreden 25^ Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. OhranHe ta kupon, je vreden 25^ rok Elizej, se pokrepčamo z limonado ; tudi iz studenca pijemo, da tako pokusimo vodo, ki je bila nekdaj slaba, toda Elizej jo je napravil, da je postala dobra, ter smo se o tem tudi prepričali ko smo jo pili. Le par minut smo se zamudili pri studencu, potem pa smo šli nekoliko više nad studencem pa smo bili na razvalinah stare Jerihe. Jeriha! Kdo še ni čul tega imena? Največkrat gotovo tedaj, kadar so kje prav piskali in kričali, da so potem ljudje rekli: Tako piskajo in vpijejo kot bi Jeriho podirali! Jaz sem še v šoli tam v Preserju z zanimanjem poslušal to zgodbo ter gledal sliko v zgodbah sv. pisma, ki predočuje tisti prizor, kako Izraelci korakajo okrog Jerihe s Skrinjo zaveze, ter so ob njihovem trobentanju in kričanju ruši mogočno zidovje s stolpi, ki se podira kakor bi ga stresal hud potres. V Jtnjigi Jozueta se bere: "Po Jozuetovi smrti je Gospod rekel Jozuetu: "Vstani in pojdi čez Jordan, ti in tvoje ljudstvo. Nihče se vam ne bo mogel ustavljati. Kakor sem bil z Mojzesom, tako bom s teboj." Jozue je ukazal glavarjem, da pripravijo živež, ker po treh dneh bodo prekoračili Jordan. In storili so. Ko so pa prešli preko reke Jordan, so šli proti Jerihi, katero so pronašli ogledniki, da je zelo utrjena. In Gospod je rekel Jozuetu: "Glej, dal sem ti Jeriho v roke. Vsi bojevniki pojdite enkrat na dan okoli mesta. Tako delajte šest dni. Sedmi dan pa naj vzamejo duhovniki trombe in naj stopajo pred skrinjo zaveze; in pojdite okrog mesta sedemkrat in duhovniki naj trobijo s trom-bami. In ko bodo trombe donele, naj vse ljudstvo na glas zavpije; in mestno obzidje se bo razvalilo." In Jozue je tako storil ter na ta način zavzel mesto, prebivalstvo pa razen Ra-habe in njenih sorodnikov vse pokončal. 'je zdaj odkrita. Pri tem pa je treba pripomniti, da so odkrili učenjaki-raziskovalci razvaline še bolj starih mest kot pa je Jeriha. (Dalje prihodnjič) IZ PRIMORJA —Nevihte, strele, požari. Po goratih predelih Goriške je divjala huda ura, ki je uničila precej poljskih pridelkov. Znatnejšo škodo je strela povzročila posestniku Matiju Be-rinku v Anhovem. Udarila je v njegov leseni hlev ter ubila kravo in prašiča. Hlev pa je zgorel. Škoda znaša nad 6000 lir, — Naslednjega dne, 25. julija, se je hudourni oblak pomaknil na Cerkljansko. Ognjena strela je zažgala senik Miha Piriha v Podlanišču. Zgorelo je 350 stotov sena, več poljedelskega orodja in lesa. Škode je več kot 35,000 lir. Pri drugih hišah je strela zadela le kokoši in druge manjše živali ter kak kup sena. — V Branici pri Rihembergu je pogorelo j a za pet tisoč lir sena in raznega gospodarskega orodja. Malo manjšo škodo trpi Alojz iz Čepovana, kateremu je ogenj uničil kozolec. —Izvoz umetne svile iz Italije se je letos silno dvignil. Italija je letos v prvih petih mesecih izvozila 11,351,603 kg, lani v istem času pa le 6,559,173 kg umetne svile, ker ljudje nimajo več toliko denarja, da bi kupovali drage pristne izdelke. —Incidenti z italijanskimi koloni. Kakor znano, je v zadnjih letih italijanska vlada začela sistematično naseljevati po slovenskih krajih Goriške italijanske koloniste. —Nagrada za čebelarje. Deželna čebelarska zveza v Gorici je razpisala 10,000 lir, ki se bodo razdelile med najboljše čebelarje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi čebelarji, ki izpolnijo določene pogoje. Na razvaline te Jerihe sem stopil tisto popoldne in gledal ono zidovje mesta, ki se je zrušilo ob trobentanju in kričanju Izraelcev, katere je vodil naslednik Mojzesa, Jozue, ki si je z njimi podvrgel Obljubljeno deželo, katero je Bog obljubil še Abrahamu. Z velikim zanimanjem sem hodil med razvalinami Jerihe, katere zgodovina seže nad 2500 let pred Kristusom. Nenavadno zidovje, ki je zidano iz neke vrste sive opeke, me je izredno zanimalo. Videl sem stare zidine v Rimu, Atenah, Carigradu in drugih mestih, a tako starega značilnega zidu kot je ta pa še ne. Takoj na prvi pogled se vidi, da je zelo staro, toda še kljub temu prav trdno. Z vrha zidov-ja sem gledal dol v kletem podobne prostore, gledal tlorise hiš, razne črepinje, ter utrjeno zidovje, s katerimi je bila utrjena Jeriha, katero je na tako čudovit način zavzel Jozue. Morda bo ta ali oni čitatelj skomignil z rameni, zmajal z glavo, češ: Zidovje stare Jerihe da si videl? Kje pa more to tako dolgo časa obstati, da bi se ne uničilo. Saj so še zidovja raznih drugih mest iz poznejše dobe razpadla, pa ne bi Jeriha? Nič ne rečem, da ni tak dvom upravičen. Bi tudi jaz morda podvomil, ako bi sam ne videl in če mi ne bi pri tem povedali, kdo je odkril ta kraj, ki je bil odkrit takorekoč danes v naših časih. Zasluge za to velevažno odkritje ima ameriški profesor Garstang, ki je zelo odličen arheolog; njemu se je posrečilo da je nekako pred petimi leti povsem odkril to svetopisemsko Jeriho. Kdo bi si pač mislil, da se bo učenjakom posrečilo najti mesto o katerem piše sv. pismo Iz izkopnin, katere so našli, ta ko črepinje in druge predmete in po plasteh učenjaki določajo starost in zgodovino Jerihe, ki MALI OGLASI Antonija Skufca 4017 St. Clair Ave. vas vabi na okusno ribjo pečenko, ki se servira vsak petek. Igra udi fina godba. Na razpolago sveže pivo in vino. Na prodaj je mesnica z vso opremo na 865 S. 185th St. Vprašajte na 18621 Neff Rd. d") Delo dobi ženska, bolj priletna, za hišna opravila. Naslov dobite v našem uradu. V najem se odda prostor za salon in stanovanje, kuhinja popolnoma opremljena. Vpraša se na 1315 E. 49 St. (198 Hiše naprodaj $4750, za 2 družini, moderna 10 sob, verande, garaža, na Eddy Rd., blizu St. Clair Ave. Bančna vknjižba $3,900. Takoj $850. $6500, dve hiši, 12 sob, za 2 družini, 5 sob zadej, furnezi, kopališča, lot 40x175. $1300 takoj. Blizu St. Clairja in 74. ceste. $3700, za 2 družini, 10 sob, kopališča, velik lot, garaže, verande. Superior in 68. cesta. McKenna 1383 E. 55th St. HE-5282. (199) Hiša naprodaj obstoječa iz 19 sob, 15 opremljenih, 3 kopališča, 3 garaže, vsako stanovanje ima tekočo vodo. Hiša prinaša $165 na mesec in ima 4 sobe za lastnika. Hiša se nahaja na 1764 E. 65th St. in se proda za $6,500. Prodaja jo lastnik sam. (199) Farma naprodaj obsega 70 akrov, na U. S. cesti št. 6; 7 krav, 3 prašiči, 2 konja; vse poljsko orodje; lepa hiša. V hiši je povsod elektrika, furnes, kopališče in več drugih ugodnosti. Vprašajte A. Pawlicky, 4 milje vzhodno od Chardon, Ohio. (198) IZLETna NEW Y0RŠK0 RAZSTAVO Preko delavskega praznika (Labor Day) dne 2. septembra bo AUGUST HOLLANDER o-sebno vodil izlet na razstavo. Vabljeni ste, da se pridružite njegovemu izletu. Vse tozadevne informacije dobite v njegovem uradu, 6419 St. Clair Ave., kjer dobite tudi železniške karte po znižani ceni. Oblak Furniture Co. trgovina s pohištvom Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6012 ST. CLAIR AVE. ____ Illiudcrson 2978__ MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette Rd. ENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Frank J. CImperman A. M. Klemencic, Sec'y SPECIALS FRIDAY - SATURDAY Fresh Selected Eggs, doz.............17!/2C Fresh Roll Butter, lb...............24^0 Fresh "Our Special" Coffee, lb..........12c Fancy U. S. No. 1. New Potatoes, 10 lbs. 15c Fancy U. S. No. 1. Onions, 10 lbs......19c Golden Ripe Bananas, lh fr Morton Salt, 2 boxes .15c Sunbrite Cleanser, 3 cans............13c Fels-Naptha Soap 10 bars...........39c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. ^IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlj I CLEAN CUT I MEAT MARKET 664 EAST 185th STREET E KEnmore 1881 E E Privoščite si boljše vrste mc- = E sa za nedeljo. Poskusite par- E E krat. kupite pri nas. ANTON NOVAK ^iminiiiinuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiii^ ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 8102 ST. CLAIR AVB. HEnderson 1126 rTTTTTTXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 i _____ «. ... ^ TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po polti. mandel DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. f.yttTTtrmmiIimTTrrrr| SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL A SUPPLY CO. Najboljši premog in drva Pokličite KEnmore IMUih 22290 ST. CLAIR AVE .AMERIŠKA POMOLA, At*dU3f 25, 19Š9 jo vsi moji načrti?" "Da. tako je rekel." Gospod Escroval se za trenutek zamisli. "To je več kot preveč," mrmra baron sam za sebe. Baron Escroval se sklone k svojemu sinu in reče komaj slišno: "Jutri bom šel k Lacheneu-rju; ta tajnost se mora razvozlati." Šestnajsto poglavje Koča kamor se je zatekel gospod Lachenetir se je nahajala na hribu, raz katerega je bil lep pogled na vodo. Bilo je to malenkostno, pri-prosto bivališče, toda nekoliko boljše kot so bile koče večine kmetov. Koča je imela eno samo nadstropje, toda razdeljena je bila v tri sobe. Streha je bila krita s škriljem. Spredaj se je nahajal mal vrtiček, kjer je rastlo nekaj sadnih dreves, nekaj zelja in malenkostna trta. Dvajset let se je trudite pokojna Lacheneurjeva teta, da je ta mali vrtiček spremenila v rodovitno zemljo. Ker je bil prvotno na prostoru samo pesek, je ženica nosila skoro dnevno bogato, rodovitno zemljo tja. Prinašati jo je morala tri milje daleč, kolikor jo je enkrat šolo- v košarico. Leto je že minilo, odkar je umrla, toda mala stezica, ki je nastala, ker je po onem prostoru neprestano hodila stara ženica, se je še dobro poznala. In po tej stezici je korakal drugi dan gospod Escroval, kakor je dan prej obljubil svojemu sinu. Upal je, da bo iz-vil iz notranjosti Lacheneur-ja skrivnost, ki naj razodene nenavadno obnašanje. Bil je tako zamišljen, da se ni zmenil za neznosno vročino, ko je plezal po klancu hriba proti hiši. Bilo je ravno opoldne. Ko je prišel na vrh, malo po-stoji, da pride k sapi, in ko si briše znoj 110 čelo, se obrne nazaj po poti, po kateri je prišel. Iz mesta, kjer je stal, je lahko videl po vsej Oiselle dolini, da, v daljavi je zazrl celo zidovje Montaignac trdnjave, ki je bila zgrajena, na nedostopnih skalinah. Toda Escroval se ni dosti zmenil za to. Koča Lacheneu-rja je vzbudila vso njegovo pozornost. Živo si je naslikal trpljenje ubogega moža, ki je še pred dvema dnevma najsrečnejši človek na svetu in ki je sedaj premišljeval, kaj bo jutri vtaknil v usta za živež. Escroval potrka na vrata koče. "Noter!" se nekdo oglasi. Baron pritisne na kljuko in vstopi. Izba je bila majhna z belo pobeljenim zidom. Tla so bila iz ilovice. Strop je pa tvorila streha. Postelj, miza in dve leseni klopi je bilo edino pohištvo v sobi. Na stolčku v bližini okna sedi Marie-Anne, zaposlena s pletenjem. Opustila je svoj prejšnji način obleke. Oblečena je bila kot priprosto kmečko dekle. Ko vstopi gospod Escroval ona vstane, in za trenutek sta si molče zrla iz obraza v braz, ona navidez mirna, on pa močno razburjen. Escroval se pozorno ozre na SSFRIGIMIRE Has Same Famous Meter-Miser Mechanism... Same Finest Quality Construction as Frigidaire Models Costing '100 More! »i*«*"* Set of highest quality Ovenwue Dishes »nd Ovenwue Water Server included it this low price! • Famous Meter-Miser Mechanism • Exclusive F-114 Refrigerant • 1-Piece All-Steel Cabinet Construction • 5-Year Protection Plan on sealed-in Mechanism PLUS many other important money-saving advantages! • Don't consider any other low price refrigerator until you've seen this sensational new Frigidaire model! Genuine Frigidaire quality throughout. Feature after feature not found in ordinary makes. Amazing low operating cost... safer food protection... long, dependable life. See this great refrigerator value today! 0Kfy FRIGIDAIRE m METER-MISER Naj vam jo razkažemo še danes! Plačate samo $5.00 na mesec. Mi vam damo popust v gotovini mesto Eagle znamk. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. KNdicott 3G34 819 E. 185th ST. KEnmore 5700 JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103 ST. GLenville 0218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Marie-Anne. Zdela se mu je popolnoma spremenjena. Bila je mnogo bledejša in suha kot zadnji teden, toda njena lepota pri vsem tem ni prav nič trpela — iz nje je odseval veličasten žarek heroične udanosti in dolžnosti, katero je tako plemenito vršila. Toda Escroval se zdajci spomni svojega sina in je bil začuden, ker je Marie-Anne molčala. "Še nič me niste vprašali o novicah glede Maurica," reče Escroval nekako očitaje. "Dobila sem vesti od njega ga storiti, četudi bi hotela.' danes zjutraj, gospod. Da, vsak dan jih dobivam. Znano mi je, da je njegov položaj boljši. Že od včeraj naprej mu je dovoljeno zopet zavži-vati hrano." "Torej ga niste še pozabili?" Marie-Anne se strese; lahna rdečica se pokaže na čelu in na licih, toda s popolnoma mirnim glasom odgovori: "Maurice dobro ve, da je to nemogoče, da bi ga namreč pozabila. Saj ne bi mogla te- "Pa vendar ste mu povedali, da se strinjate z odločitvijo vašega očeta!" "Da, tako sem rekla, gospod, in poguma imam dovolj, da svoje besede ponovim." "Toda povzročili ste, da je postal Maurice nesrečen, skoro zgubljen otrok. Saj je skoro umrl." Ona pa ponosno dvigne glavo, poišče oči gospoda Escroval a in reče: (Dalje prihodnjič.) UVS EXPLORE O H IO| N" I Paddy's Run Congregational Church. THE WELSH IN OHIO It has ben said that the first thing a Frenchman does in a new country is to build a trading post; an Englishman, a fort; and a Welshman, a church. But the first Welshman, Ezekiel Hughes. who came from Wales to Cincinnati in 1796, did none of these. On the contrary, with two other Welshmen Edward Bebb and William Gwilym, he settled on the Miami River near the mouth of Blue Rock Creek and waited until the government completed its survey and opened the country for settlement in 1801. The three patient Welshmen then bought 2% sections in what are now Hamilton and Butler counties. Edward Bebb located at Paddy's Run. 22 miles northwest of Cincinnati. He then hustled back on foot 350 miles to Ebensburg, Penna., to marry and bring back his bride! Now called Shandon, the Paddy's Run settlement was in a broad and fertile valley. A public road to Cincinnati furnished an excellent market for produce, and the earliest land owners prcxapered as their lands became more valuable. During the next ten years the Welsh bought several thousand more acres, most of it in Licking County in the neighborhood of Granville township. "The Old Stone Schoolhouse," erected by them in 1825, still stands a mile and a half northeast of Granville. Another notable Welsh settlement was at Radnor—five miles north of Delaware. The first settler was David Pugh, a young Welshman who bought land warrants for 4,000 acres in 1802. During the War of 1812 Radnoi immigration stopped, but was resumed at the war's end. Many Welsh from the home country mining districts settled in Jfackson County. Another sizeable settlement, Welsh Hills, was founded near Granville by a group from Beulah, Penna. The founding of eDnison University in 1831 gave the oncoming generations cf Welsh an opportunity to secure college educations, of which most of them took advantake. Until 1818 many of the Weli/h came from the Atlantic States, where their parents had settled earlier. After 1818 however, a large number of Welsh settlers in Ohio came directly from their homeland. While most of them had learned trades, few of them had been farmers or knew anything about tilling the soil. Six such Welsh families landing at Gallipolis in early 1818 to repro-vision their flat boats en route to Paddy's Run awoke to find a storm had set their vessels adrift. The womenfolk rebelled against further travel, so the men sought work on the road being built from Chillicothe to Gallipolis. News came of a fertile site near Centerville and without further ado they bought acreage and started a new settlement. Farming was difficult, but they found limestone and iron ore, which permitted them to help lay the foundation for another industry—steel. The Welsh built cne of the first blast furnaces for the manufacture of pig iron in the state and to this day retain an active interest in this major Ohio industry. First Welsh settlers came to Gomer in 1833, traveling 140 miles from Paddy's Run in wagons. Other settlements were made at Newburgh, Youngstown, Niles, Shawnee, Marietta and Venedocia in Van Wert County. The Welsh likewise contributed largely to the population of Columbus and Toledo. The Welsh language was used generally up to 1830 but is seldom heard today except as it is revived in periodic song festivals, in which the Welsh excel. Vsak dan potrebujejo člani vaše družine telefon ... da pokličejo prijatelje po mestu ... ali da pokličejo zdravnika ... da se dogovore za sejo ali party ... ali samo da naroče gro-cerijo in prihranijo utrudljivo hojo. Če ga potrebujete tako pogosto, zakaj bi ne imeli telefona doma? Prinese vam došle klice. Pri roki je za slučajnosti ponoči. Stane mlalo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. niškim kovčkom, tedaj so se mu spoštljivo odkrivali in obstali ob cesti, da je šel mimo. Oni, ki niso spoštovali duhovna, so pa čislali moža v njem. Abe Midon se je zlasti požuril za gospoda Escorvala. Baron je bil njegov prijatelj, in temne slutnje so se ga polotile, ko je videl gospo Escorval tako prestrašeno pri vratih. Prijel jo je za roko in ona ga je, ne da bi izgovorila le besedico, odpeljala proti sobi svojega sina. Položaj ubogega mladeniča je bil v resnici zelo kritičen, župnik je to opazil na prvi pogled, toda upanja ni zgubil. "Rešili ga bomo," reče in se nasmehne. In kot bi bil star zdravnik mu je začel puščati kri in priporočil, da mu pokladajo led na glavo. V trenutku je sleherni hišni prebivalec bil zaposlen, da izvrši naročila župnika. To priliko je oprijel župnik, da je potegnil barona v kot sobe. "Kaj se je zgodilo?" vpraša župnik. "Nesreča v ljubezni," odvrne Escrval ves obupan. "Gospod Lacheneur mu je odrekel roko svoje hčere, za katero sem zaprosil pri njem. Maurice bi se imel danes sestati z Marie-Anne. Kaj se je med njima pripetilo, vidite sami." Baronovka se je vrnila v sobo in moža sta utihnila. Prava mrtvaška tišina je prevladovala v sobi; le zdaj pa zdaj je Maurice bolestno za-momljal. Namesto da bi se pomiril, je postal še bolj nemiren in silen. V možganih se mu je kar vrti.lo, neprestano je izgovarjal imena Marie-Anne, Martial Sairmeuse in Chan-lonieau, tako da je bilo nemogoče razsoditi, kaj vse to pomeni. Kako dolga se je zdela ona noč gospodu Escrovalu in njegovi ženi, to vedo le oni, ki so preštevali sekunde ob postelji dragega bitja. Oba sta seveda zaupala župniku, ki je či^fz njima; toda on ni bRjMHpl zdravnik kot je bil on^Blaterega sta poslala v Mo^iignac. In ravno je radi nastopa jutra obledela svetloba sveč v sobi, se je začulo pred hišo divje galopiranje konja, in kmalu potem vstopi zdravnik v sobo. Skrbno preišče bolnika, in ko se na kratko posvetuje z duhovnom, reče: "Nobene resne nevarnosti ne vidim. Vse kar je bilo treba narediti, se je naredilo. Bolezen mora vzeti svoj tek. Vrnil se bom." In res je prišel zdravnik takoj drugi dan in še mnogo dni za tem, kajti minil je ves teden, predno se je lahko reklo, da je Maurice izven nevarnosti. Ko je bil nekoliko pri sebi je Maurice zaupal svojemu očetu vsfe, kar se je zgodilo v hosti v Reche. Najmanjše podrobnosti so se neizbrisno začrtale v njegov spmin. Ko je bil sin gotov s pripovedovanjem, reče oče: "Ali si gotov, da si pravilno razumel odgovor Marie-Anne? Ali je v resnici rekla, da četudi bi njen oče privolil, da ona ne bi privolila?" "To so njene lastne besede." "In kljub temu te ljubi?" "Prepričan sem o _tem." "In ali misliš, da si pravilno slišal gospoda Lacheneur-ja, ki je rekel: Pojdi, nesrečnik! Ali želiš, da izpodleti- Nerazumljiva mu je bila trdovratno Marie-Anne, napadi, katerim je bil izpostavljen od strani markiza, poleg tega pa dozdevna jeza Lacheneurja, vse to se je mešalo v njegovi glavi in tvorilo neizrečeno, neznosno nesrečo, proti kateri se nikakor ni mogel ustavljati. Kmetje, ki so ga srečavali na potu proti domu, so se čudili njegovemu čudnemu obnašanju. Prepričani so bili, da ga je zadela velika nesreča in z njim vso družino Escorval. Nekateri so se mu priklanjali; drugi so ga nagovorili, toda Maurice* ni niti videl niti slišal. Ko je dospel na dom se mu je bralo na obrazu tako trpljenje, da ko ga je zagledala njegova mati, se ga je ustrašila in se niti govoriti ni drznila z njim. Maurice je prvi spregovoril. "Vse je minilo!" reče s hripa-vim glasom, "toda nič ne skrbite, mati. Imam še nekaj korajže, kot boste videli." In res se je vsedel precej odločno k mizi, da celo jedel je več kot običajno, dočim je njegov oče opazil, da je bil več kot po navadi. Bil je zelo bled, oči so mu bile skoro steklene, bil je vznemirjen, glas je bil hripav. Mnogo je govoril in se celo šalil. "Zakaj neki ne joka?" je premišljevala gospa Escorval. "če bi se potolažil in tudi meni bi odleglo vsaj toliko, da bi ga lahko sama tolažila." Toda to so bili zadnji napori nesrečnega mladega moža. Ko je bila večerja odpravljena, je šel v svojo sobo, in ko njegova mati, ki je hodila neprestano poslušat k vratom, končno se odločila, da stopi v njegovo sobo, ga je dobila ležati na postelji, kjer je mrmral čudne besede. Približa se mu. On je ni niti spoznal, niti videl. Nagovorila ga je, toda očividno je ni slišal. Njegovo lice je bilo živo rdeče, ustnice posušene. Prime ga za roko, ki je bila vroča, pa kljub temu se je tresel in zobje so mu Udarjali eden ob drugega. Ubogi materi je postalo vse črno pred očmi in čutila je, da bo padla v omedlevico. Vendar je zbrala vso svojo moč, premagala slabost, in ko se je vlekla proti stopnicam, je zakričala: "Pomagajte! Na pomoč! Na pomoč! Moj sin umira!" Skoro z enim samim skokom je baron Escorval dosegel sobo svojega sina. Pogleda ga in plane zopet pri vratih ven, kjer pozove strežaja, kateremu naroči, da v galopu jezdi v Montaignac in pripelje nemudoma zdravnika. Res so imeli zdravnika v Sairmeuse, toda ljudje so ga smatrali za nekoliko prismojenega — bivši vojaški zdravnik, ki je bil odpuščen radi nezmožnosti. Kmetje so se ga ogibali kot kuge, in kadar so bili bolni, so pošiljali po župnika. Tudi stari Escorval je sledil njih vzgledu, ker je vedel, da zdravnika iz Montaignaca, ki je bil na dobrem glasu, ne more dospeti pred jutrom. župnik Midon ni nikdar obiskoval medicinskih šol, toda ker je bil duhoven, so ga kmetje tako pogosto vpraševali za nasvet, da je začel študirati medicino, in s pomočjo skušnje, katero si je pridobil, bi lahko dobil diplomo na vsaki univerzi, ako bi tako želel. Najsi je bilo po dnevu ali ponoči, vselej je bil pripravljen odzvati se klicu svojih ljudi. Njegov edini odgovor je bil: "Pojdimo takoj!" In kadar so ga vaški ljudje srečavali na cesti z malim zdrav- /