JanuS Golec.(Doživljaj iz vojne.) Nikomur na svetu se ni v mirnih' časiH tollktt zabičavalo: Ne kradi! kot ravno vojaku. Koliko in kake sadove je rodila vojaška vzgoja poštenosti, ie> nam več kot dovolj dokazala doba svetovne vojne^ Odkar je sam Bog pisal s svojim prstom v kamen na Sinajski gori: Nc kradi! pa do danes se ni Ld so menda tudi ne bo toliko grešilo proti 7. bo'2]i zapovedi, nego se je ravno v skozinskoz nepošteaik letih vojne. Dancs se niti približno ne da izracunati, kdo vse je stegal predolge tatinske prstG po tuji lastnini in kaj vsg se ie spokradlo no ravno iz potrebe, anipak samo da se je izmikalo ter ropalo iz nekak& navade, ki je postala pri vojaštvu tekom vojne ž& lahko rečemo druga vtelešena tatinska nrav. Tatinsko grešna plat našcga staroavstrijskega vojaštva se je pokazala s svojimi debeločrnimi marogami koj v začctku vojne pri vstopu na gališka tla. Ravno jaz sgui imel srečo ali smolo, da so m© porinili k tržaškemu polku št. 97, ki je doscgel vfhunec slave glede krivega in po vsg] postavi prepovedanega pojmovanja med raaločkom: ,To je moie, a to pa tvojo! Nas tržaške bojevnike so prcd pohodom v prvobitko nastanili v gališki vasi Cucolovce krog gradu 'knGza Ljubomirskega. Dobri knez Ljubomirski je že menda slutil, da mu bodo gostovali poštGnjakoviči iz Trsta, pa je tudi tako skrbno pOsprcmil grad in njegovo okolico, da nam je prepustil v stan samo golo sienG brGz bilke slame. Se onega mokrcga večera, ko smo dospeli v ta, grad, se jc javil našemu polkovniku šafer iz grada, iii prosil gospoda, naj zastraži grajski čebolnjak, ki je kncžGvi milosti posebno pri srcu in ga je naroSii čuvati kot očesno punčipo. NaS g. obcrst je bil tedaj še poštcnjak, ki jo dal nekaj na svoje tcr polka dobrc imG, pa tudi sam Dunaj posvcčujofia milost kneza Ljubomirskega mu ni bila nGznana, radi tega jo sklieal častniški posvct: Koga odločiti za stražarja čobelnjaka? Gospoda pri našem štabu si je bila kmalu edina, da je tržaški Lahon tatinska nepoštenost, ki pa zna tudi skriti in pravocasno utajiti rabo svojih predolgih prstov; iz tega razloga pač ni za paznika — kncževega čGbelnjaka. Stražarski posvet se je koncu konca zcdinil, kcr so pri polku tudi ljudje češke narodnosti, to je bila naša polkovna muzika, naj se odkažejo tej v stan gospodarski prostori krog Cebelnjaka z naro5ilora, da čuvajo in pazijo na ljubčke knežtvG milosti čcbcle in njih sladko imGtje — med. Naša godba je dobila povelje zasesti prostore krog res cbsGžnega čebelnjaka in stražiti pun6ico kncževe voilobti — čebclG in mcd. V gradišču kneza Ljubomirskega smo bivali» kakor sem že davno opisal v ,,Vojnih spominih", od H, do 18. avgusta 1914. Na 18. avgusta prvega vojnega lcta smo praznovali rojstni dan rajnega cesarjh Franca Jožofa s službo božjo na prostera in parado, potcm pa se je zacel pohod v prvo bitko. Ravno v noci od 17. na 18. avgusta pa je nekdo prevrnil malodane vse panjG knežcve milosti, prepcdil kncžGve očcsne pun^ice in si prilastil na nepošten način med. Tako je šafcr javil ono jutro 18. 8. našGmu gospodu obcrstu na potu, ko smo jGzdili na tr» sta, na Igvo, k'cr mi je obtičai pogled na nagih mtt-» zikantih. Z bliskavico sem segel po robcc za pas, si zjmašil usta, sicer bi bil prasnil v glasen krohot v* pričo častnigkega zbora in mogtva . . . Nagi pihači so vam bili vsi zabruhlo zateC^n! v obraz, da, nekateri sploh niti gledati niso mogd» ustnice pa so jim bile bolj zabrekle kot afrikanski^ Crncem — od ponocnih pikov čebel, katere so 6uva'i kot kneževo očesno puncico do zadn;ega veCera nagega bivanja na dvoru kneza Ljubomirskega. SmeH mo je lomil, da sem ga prikrival s prisil:enim kašljem, kot bi se mi bilo zaletelo pred »navdušenost.io1* besed . . . pred menoj pa je godrnjal g. oberst svf>» jemn pribofiniku: nProkleti Ambrozijanci, §e kurata so nam zma* šali!" Pa pogoltnil sem smeb.', opravil govor in za?M s sv. opravilom. Komaj so mi buknili na uho prvi lo boJ slabotni zvoki godal, me je zaCel zopet lormii smch, da sem krehal pokašljGvaje kot v najbnjSi zimi. Bili so mi | afi vedno pred očmi oni prestrašeni, zabreklo otekli o'>rnzi muzikantov, ki sedaj le vem sklepanja od sv. Ambroža kot patrona čebalar;ev pa na tatove čobel — proklote Ambrozijanea, ga tudi nisem ve8 dražil z izpraševanjern, sicer l.-i še l.nl pognal meai v dbraz pekleasko zlorablien^A An> brozijanca. Naši muzikanti, Ce še žive kateri, pa 5a daners >ahko hvalijo samega Boga ia sv. Ambroža, da *v\o oKrali koj po povratku od parade na prvi \ojni pohod, sicer bi si bili okasili privezani na drovesih, fcaj se pravi: tatinsko zloifabiti oberstovo zaupanje v češko poštenost. Cela zadeva s tatvino čebel v gradu kneževe railosti Ljubomirskega je imGla za pozneje le sarao \o posledicp, da naši godci odslej aiso bili ve6 pri pol- ku mazika, ampak — Ambrozijanci, kar se je glasi- io za marsikoga, katerema ni bila znana kraja če bei, še bolj glasbeno umctni^ko, nego pa vsakdaaja- kmetiški izraz — muzikanti. Tej ravnokar omenjeni prvi, očividno dokaza-ni ter javno csmešeni tatvini jib je še sledilo pri na-šem polka aebroj, vseh vrst ter kakovosti, vendar pa >ih tokrat ne bom oaveževal na papirju, ampak naj omenim le še eno, ki se je primorila za mojega bivanja pri polku s čebelami, medom1 in na nasvot naših Ambrozijaacev. V onem strašiiem gozdu za selom Volčja dolna v Iretji bitki krog Novega Mjasta novembra 1. 1914 e bilo, ko je naše častništvo in moštvo cepalo ter u- miralo pod ledeno smrtno roko kolGro. Ta nezabno grozaa kolera nas je todaj zdesotovala vsled pomanj- ka^ja ter ničvredne hrano in vedno megličasto mo - krotnega vremena. Saj smo bili 14 dni tako zapuš- oeni in odrczani od prGhraae, da smo se preživljali s pifilim krompirjem ia šg ta dar božji srao uživali le iia pol scmarjenega na mlakuži brcz soli. Se le po večdnevnom stradanju in bogzna kako šievilnimi smrtnimi padci pod zamahljaji kolere so nam veadar zaCeli donašati nekaj juhe, mesa, ruma in 6aja — a brez sladkorja, ker so sg izgovarjali tedajai polkovai tatovi pri trena, da jg čaj brcz sladkorja najbol^še, od Rusov preizkušeno zdravilno srodstvo zoper kolero. Pa naj bo, kakor Iiočg, meni ia mojim tovarišem je bil pač čaj brez sladkorja — prazna voda in ni6 drngega. Ker le ni bilo sladkorja od nikoder, smo začoli ugibati, na kak način bi si mi vendarlo osladili za one 6ase kolere živl>n;sko potrcbno čajno pijačo. lCo smo tako pretuhtovali v saraotni gozdni grabi še danes pereče vprašanjo nabave sladkorja, so nam pomagali s svo.jim nasvetom naši Ambrozijanci, ki so bili tedaj pri polku udinjeni kol sanilejci ia srao mi častniki v dobi največje bode delili z moštvom nevarnost, pi&o hraao ia be raško podzemel.sko slreho. Ti naši Ambrozijanci so nam dali pameten nas\et, 5eS, saj je skoro tik nad nami na vrhu skoraj ob roba gozda pristava Antonafka, ki sicer leži med naSo ia rusko fronto, a so oai tik nje bolj v grabi izslbdili v dobi naSGga enonočnega bivanja na pristavi velik CebGlnjak, od katerega vsebine so še prepusiili dobro polovico nadaljni vojni usodi. Rusi še niso bili od todaj na pristavi, od nas tadi nikdo, torej še mora hraniti dobro založeni 5ebelnjak kljub novembra vaaj polovico modu. Ambrozijanski nasvet za one 6ase obfinoga po-manjkanja res ni bil napafien in vredcn, da sg gavzame tomeljito pod vsGstranski prGtros. ZaCeli smo vojni posvet, katerega so se adeleževali od obersta, ki je že bil davno odpustil muzikantom prvotno prokleto ambrozijanstvo, vsi častniki ia moštvo iz najbližje naše okolice s pretkanimi Ambrozijanci vred. Dognali smo na posvetu, da so novemborske nodi v uaši okolici neprodirno meglene, m rne od strani sovražaika, naša Ironta nima žičnih ovir, pristava je blizu ia se je do nje lahko aevidno priplaziti po grabi za gozdom, ki je vodila po zagotovilu Ambrozijancev naravnost pred za nas rešilni čebelnjak. Zaključek našega tomeljitega vojnega posveta je bil sklep: tše nocojšajo noč odpošljeino do Cebelnjaka patruljo 2 korajžnih mož, ki naj dožene dohod, stanje in vsgMno čobelnjaka. Sam g. oberst, nokdanji nasprotnik anibrozijanstva, je obljubil srebrni kolajni prostOvol}nima patruljerjema, ki sta se takoj ponudila na po hod, sicer ne iz vrst plahih Ambrozijancev, ampak čctnega moštva. Odpustili smo ju koj po padlGm zagrinjalu nočne teme y no6 po grabi in z natanfinimi navodili. Možaka-junaka sta se izgubila y nofino tišin« po grabi navzgor edon za drugim; ijii pa smo prisiuškovali v gozdu m6d straliom in trepetom: ali se vrneta ia s kakim poročilom? Spominjam se še zdaj po letih za tem dogodkom, da med odsotnostjo našib poizvedovalcev nismo med seboj običajno čebljali, — ampak smo molče zrli pred se podprtih glav, v kalerih se je živo gibala domišljija in se udinjala namišlienema užitka zdravilne sladkosti nam življensko potrebnega medu ... Ni trpelo baš dolgo, že smo labko hušnili kot nuraab vsi proti patrulerjema, katerih radostni poz(L av nam je svedočil, da njun pohod ni bil zaman. Opisala sta nam, da je dohod do čebelnjaka brez najmanjšG nevarnosti, na celi pristavi ni žive duše, po čebelnjaku vse prGvrnjeno, samo zunaj čebelnjaka še stoji na podstavkih kakib 6 visokih panjev-slam natih pletenjač, od katerili so 4 precej lahke, 1 paje tako težka, da sta jo dva komaj za silo dvignila za leseno dno s podstavka. Na kak prenos tega pravca(ega medencga koša ni niti misliti brez nosal in brez S trepkih moških rok. To si lahko prGdstavljate, kako veselje je zapicipolalo po naših že skoro otrplih žilah, ko smo zaZiiali to prGVGselo vest, da bomo še nocoj pili s pristnim medora oslajen čaj. "Za ono 4 lahkotne čebelne koše se niti zmenili nismo; hoteli smo imeti kar oao fežo medu, za katere prenos je treba nosal in osmena moških rok. Vsg one lahne panjiče smo si nameniii za pozneje, za nocoj bi nam naj zadostil ia pogasil sladkosnedno poželjivost kar najtežji koš lepega mcdu. Za prenos čebelnega koša so se oglašale cele desetorieG moštva, vendar je tozadevno odredil na§ gospod polkovnik, da grcdo z nosili po med: že dva ravnokar došla patrulerja, ki poznata pot in dva najbo'j možata Ambrozijanca, v čegar glavab se je ravno rodila rešilna misel ambroeijanstva. Nosala pod rame in žg je objela no6 aaše odposlance v obljubl^eni kotiček čebelnjaka, kjer se je tedaj v splošni bcdi ia smrtni koleri cedil ia precejal med kar v cGlem košu. Mi, ki smo ostali v grabi in čakali na nosilce medu, tokrat nismo zagrebali svojih glav v pesti med sirahopetno negotovim čakaiijcm, ampak smo poslali coli oddelek ljudi v zgornji konGC grabe, kjor je bila boijša voda, dva pionirja sta izdelovala leseni žleb, v katerega smo hoteli natrositi smodnika in ga potem po prižiga poriniti v koš, da omotimo sicer od zime že itak omamljenG ČGbele, a vGndar, da nas ne bi vkljub zimski oslabelosti vendarle opikale kot svo;5as Ambrozijance v oni noči od 17.. na 18. avgusta leta IL'14. Ker nismo imeli pri rokah smodnika in bi nam odpiraaje patron in iztrGsavanjo smodnika ugrabilo prevefi časa, so odbrzeli možje v bližino k artileriji, dd nam da kako tri prgišča smodnika. Vse ie bilo pripravljeno: Cebri vode za kuho Caja, leseni žlebek izdolben in smodnik koj pri rokah, ko so prisopihali naši štirje odpbslanci iz obIjubljeno deželo tolikanj zažcljenega, pa tudi tolikanj pOtrGbnega medu. Vsi štirje reveži so nosili sklonjenih postav, v potu svojega obraza z vrvjo na nosala dobro navezan težki čcbelni koš, kijje bil pa tako visok kot srodnjoveHk človek, obsežen nad 1 m in razdoljGn na več nadstropij, kakor jih je bilo videti samo po Galiciji in Rusko-Poljskem, kjer je 6eboioreja že od nokdaj na vrhunca. Nosači so postavili nosala na tla pred samega g. obersta, ki jih je med pohvalo potrepaval po ramah, jim zagotavljal z modom oslajGn 6aj in srGbrne brabrostne kolajne. G. polkovnik je nalo laslnoro^no prejel za ročaja nosai, jih privzdignil samo za dober pedenj in izjavil, da bo dal koš čistega modu nad 50 kg. Pionirji so med tem časom odvezali feoš, gap«ložili aa tla in dognali, da ima 3 nadstropja, ker inaa S izhodišča za čobele. Sklenili smo podpaliti s amoiiiV nikom najprej zgornje nadstropjo, nato srednje in nazadnje spodnje, ker v nasprotnem slučaja bi prevečrazdražili živalice prvega in drugega nadstropja. Kar trlo se nas je krog medenega koša, ko je trosil pionirski narednik smodnik na žlebek, ga nastavil na prav zgornjo odprtinico, zažgal, hitro po-riuil v koš in zamašil luknjo. Zablisnllo ae je, 5uti je bilo sikasti užig smodnika, ogromni koš se je z neverjetno silo zmajal, prevrnil po tlet . . . dno na koža jg odjenjalo — iz koša pa se je prikotalila obsežna postava — ruskega vojaka, ki se je oprijemal za prsa, mahal z rokama in lovil sapo, katero ms Je uslavil in zaprl plin in dim smodnika . » , Kot bi bila urezala v našo sredino 80.5ceatim. granata, taka tišina je nastala — izbulili srno vsi že o\ cseljene o6i — saj ni nikdo verjel, da gledamo dejstvo, ampak, da nas je preslepil sam ta rogati bognasvaruj . . . Toliko se spominjam, da je prvi prekinil trenutno začarano tišino nek tržaški Lahon s svojimri „0 vai, malora!" SpoglGdali smo sg na ta laški vzklik in poBcovni pribo>5nik jg pokazal na sapo lovečega Rusa z že slieznjeno pripombo: ,,To je naš prvi ujetnik, kateroga pa so ntoraii prinesti štirje na nosalah v vjetništvo." To za nas upravičeno sramotilno pripombo je posprGmil od jedne straai krohot, od druge krhke laške kletvice, g. oborst pa je dodjal svoj: Prokleti Ambrozijanci! Naž medGni ujetnik v ruski uniformi si je op»mogGl, dasi očrnel v obraz od smodaika, še ono no6 za sapo, a spal do drugega dnc. Se le drugi dan je on ravnotako bedasto gledal in budal v nas kot mi mmulo noC v njega, ko se je skotalil iz panja mesto mrtvih čebel in CGdcžGga medu. Na naše prijazno prigovarjanjG se je s časoin toljko zavedel, da je Se nct zemlji in nam je pojasnil celi smešai alučaj aa Ksto enostavGn način: Rusi so vzdrževali brez naše vednoati na pristavi osobito po noči svojo poljsko predstražo. Ruski vcjaki so seveda tudi začcli stikati po žg aicer pogorBli pristavi in iztaknili klet, ki jg hranila še precej medu (alkoholne pijače) in vodke (žganja). Vest o tem VGtselem odkritju na sicer po požaru unifi&ni Antonufki se je raznesla med ruskim moštvom, ki se jg javljalo sicor proti svoji navadi, a radi pijače prostovoljnp na prodstražo v pristavo. Tako je prišGl tudi naS ujetnik v mraku onega dno na stražo v priatavo Da čuva in pazi na varnost tovarišov, ki so poprvali v kleti, so njemu dali čutaro vodko in ga odpoalali na stražni ogled pred čcbelnjak, kamor edino je vodil človeku dostopni dohod od našG, sovražne slrani. Rus je res nekaj časa budal v temo, luckai po malem vodko in mraz ga jo pretresaval na prostera pod milim nebom v novemberski no6i tik pred gališkim čebGlnjakom. Bolj ko jg pil, bolj ga je trosil mraz, stopil je malo od porušenega čebelnjaka in tr6il prav ob ta-le koš. Po trku ob koš sc mu je rodrla pametna misel tor sklep, kateremu jg sledilo dejanje: Rus jg pometal one predalo iz koša in se skotal v panj, s trdnim namenom, da bo opazoval akozi paajevG odprtine našo fronto in bo ob 6nGm zavarovan proti zimi. Nekaj 6asa je res škilil skozi luknjice v no<5, pa pocukaval vodko, katore že ni bil okusil tako dolgo. Brezdolno budanje v temno no6 je rodilo vedno nove pocuko iz čutarke, požirki pijanost, pijanost pa zaspanost in njetništvo. To je bila povest ujetoga Rusa, katere vsebino smo raztolmačili obcrstu, ki je dal duška svojemu ponočnemu razodaranju z glasno očitim: «Prokleti Ambrozijanci;" Naši Ambrozijanci so mosto sladkega 6aja Ih srebrnih kolajn prGieli v nagrado za svo o ponovno ambrozijanstvo ujetega Rusa ia ga odvedli na divizijo, kjor so jim povedali, da je ta Rus prvi, katerega je s pričami potrjeno vjel 97. pešpolk. Ambrozijanski junaki pa so 8Gvg zamoičaH pri diviziji, da smo si Rusa prinesli na nosalih in v košu v vjetništvo brez vaakega nasilnega dejaaja. Ali je Rus tudi molčal o našera ambrozijanskfim juna8tva, tega pa še do danes ne vem. Muzikanti pa ao ostali pri 97. pešpolku Ambrozijanci do razsula Avatrije.