Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/58 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z5-9281 Naslov projekta Kvaliteta življenja v primežu zasvojenosti in politike Vodja projekta 16368 Ines Kvaternik Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2008 Nosilna raziskovalna organizacija 591 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 11 Neusmerjene raziskave (temeljne) 2. Sofinancerjil 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Politika na področju drog je v določenem družbeno/kulturnem kontekstu rezultat dosedanjega družbenega razvoja, hkrati pa pomeni uskladitev različnih sektorskih pristopov na področju drog glede na cilje, prednostne naloge, vire in stroške. Izvajanje nacionalne politike na področju drog je odvisno od politične in gospodarske trdnosti, razširjenosti uživanja drog in družbenega zaznavanja tega pojava, dostopnosti do različnih storitev, pravnega okvira, zemljepisne lege posamezne države. Raziskovalni projekt je nadgradnja znanstvenih spoznanj o drogah in politiki drog kakor tudi načina raziskovanja (kvalitativno, etnografsko raziskovanje), ki so rezultirali v znanstveni Projekt Z5-9281 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta monografiji Politika drog: pogledi uporabnikov in uporabnic drog (Kvaternik, 2006). V prvi fazi so bile opravljene analize Resolucije o nacionalnem programu na področju drog (2004-2009), Strategije EU na področju drog (2005-2012) in Akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2005-2008). Primerjava Slovenske politike v okviru evropskega konteksta je rezultirala v znanstvenem članku, predstavljena je bila na 3. kongresu Socialnega dela (2007) in na sestanku delovne skupine za izvajanje programa Pompidoujeve skupine (Ministrstvo za zdravje RS) pri Svetu Evrope (2008). V okviru druge faze je sledila priprava metodoloških orodji za izvedbo terenskega dela. Opravljeni so bili delno strukturirani intervju s predstavniki resornih ministrstev, ki so zadolženi za pokrivanje področja zmanjševanja povpraševanja in zmanjševanja ponudbe po drogah ter analiza le-teh. Rezultat analize izvajanja politike na omenjenih področjih je znanstveni članek. V tretji fazi je bil identificiran razkorak med politiko (na deklarativni in izvajalski ravni) in prakso. Na podlagi delno strukturiranih intervjujev je bila opravljena raziskava med intravenoznimi uživalci heroina, etnografska raziskava vsakdanjega življenja uživalcev kokaina in analiza potreb tistih uživalcev drog, ki so etiketirani z »dvojnimi diagnozami«. Rezultati omenjenih raziskav so bili objavljeni kot samostojno poglavje v monografiji in v znanstvenem članku, ki je sprejet v objavo v reviji Socialno delo z naslovom Politika zmanjševanja povpraševanja na področju dovoljenih in nedovoljenih drog: Med nacionalnimi usmeritvami in prakso. O rezultatih terenskega dela med različnimi skupinami uživalcev drog se je redno poročalo v okviru znanstvenih in strokovnih srečanj (3. kongres socialnega dela; letno srečanje Lokalnih akcijskih skupin; Evropska konferenca o Socialni vključenosti in zdravju v okviru "Correlation Network", 18. mednarodna konferenca o zmanjševanju škode na področju drog in alkohola), ter v okviru raznih delovnih skupin, ki delujejo na področju drog in zasvojenosti, zato gre pričakovati, da bodo rezultati upoštevani pri oblikovanju akcijskega načrta na področju drog ali morebitne nove strategije na področju drog in zasvojenosti v RS. Vzpostavljeni so bili stiki z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti v Lizboni. V okviru četrte faze pričujočega projekta so bili oblikovani odgovori na podlagi rezultatov terenskega dela in analize relevantnih tujih in domačih raziskav. Najprej sem evalvirala učinkovitost obstoječih programov pomoči (vladnih/nevladnih služb, javnih/zasebnih zavodov) za uživalce drog in identificirala potrebe intravenoznih uživalcev heroina, kar bo rezultiralo v članku z naslovom Varnejši prostor za uživanje drog kot smiseln odgovor na potrebe uživalcev drog in skupnosti, ki je bil sprejet v objavo v reviji Socialno delo. Sledila je analiza potreb uživalcev drog, ki imajo psihiatrično diagnozo (objavljen izvirni znanstveni članek v reviji Teorija in praksa; sprejet v objavo v European Journal of Social Work izvirni znanstveni članek z naslovom The role of Social Work in the mental Health Field: »Dual Diagnoses«), analiza potreb uživalcev kokaina (samostojno poglavje v publikaciji) in raziskava med ljubljanskimi srednješolci o tveganjih povezanih z uporabo drog in alkohola v prometu (znanstvena monografija). V okviru pete faze projekta sem se osredotočala v umestitev rezultatov raziskave v znanstveno-teoretski okvir slovenskega in mednarodnega vedenja o izhodiščni problematiki in v pripravo izhodišč/kriterijev za prenos rezultatov v prakso/politiko (poročanje v okviru Pompidoujeve skupine pri Svetu Evrope, vabljeno predavanje v okviru Horizontalne delovne skupine na področju drog - Svet Evropske unije). 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V prvem letu raziskovalnega projekta so bili doseženi vsi načrtovani cilji: sinteza in evalvacija obstoječih rezultatov raziskav, teoretska refleksija obstoječih rezultatov, korigiranje znanstvenih spoznanj na sedanjo situacijo, identifikacija razširjenosti modernih oblik zasvojenosti, oblikovanje novih odzivov. V določenih pogledih je terensko delo celo omogočilo, da je bilo doseženo več, kot je bilo načrtovano, kar je razvidno iz Projekt Z5-9281 Stran 2 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta elaborata. Potrjena je raziskovalna hipoteza, da koncept zmanjševanja škode razširja pojem političnega v okviru obstoječih diskurzov na področju drog in prispeva k spreminjanju dosedanjega globalnega odziva na razširjenost uporabe drog in izboljšanju kvalitete življenja uživalcev drog. Tudi hipoteza, da princip zmanjševanja škode, kot tip politike na področju drog, predstavlja temeljno izhodišče skupne evropske politike (Strategija EU, 2005-2012), s smiselnim vključevanjem vseh oblik dejavnosti na področju prepovedanih drog (zmanjševanja povpraševanja, zmanjševanja ponudbe) je bila potrjena. Potrjena je bila tudi predpostavka, da se princip zmanjševanja škode na nacionalni (deklarativni) ravni zgolj tolerira in s tem dopušča večna ideološka razhajanja med represivnim in liberalnim pristopom na tem področju, saj se v praksi tudi javnozdravstven model politike na področju drog izkaže za represivnega. Potrjeno je bilo, da koncept zmanjševanja škode vpeljuje analitičen pristop na različnih segmentih (različne ravnih škode: individualna, skupnostna, družbena; različna tipologija škode: socialna, zdravstvena, ekonomska) ter s tem ponuja praktične rešitev v načrtovanju konkretnih odzivov, resornih politik in širših družbenih ukrepov. Na podlagi analize etnografskega raziskovanja so bile identificirane potrebe in oblikovana priporočila za vzpostavitev pragmatičnih odzivov (novih programov pomoči, ki bi prispevali k izboljšanju kvalitete življenja) za tri ciljne skupine uživalcev drog, in sicer: intravenoznih uživalcev heroina, uživalcev kokaina in uživalcev drog, ki imajo psihiatrično diagnozo. Na podlagi analize slovenske Resolucije o nacionalnem programu na področju drog, Strategije EU in Akcijskega načrta EU za boj proti drogam, so bila izdelana priporočila za izdelavo akcijskega načrta na področju drog v Sloveniji. V drugem letu se je raziskovalni projekt osredotočal na vlogo uživalcev drog in uporabnikov služb pri oblikovanju odzivov na njihove potrebe. Raziskovanje, ki v raziskovalni proces vključuje uživalce drog oziroma uporabnike služb, kot respondente ali tudi kot pomočnike pri raziskovanju (izvajalce intervjujev na sceni, prevajalce, informatorje…), lahko postane strategija, s katero lahko ljudje postanejo akterji političnega dogajanja. Kar potrjuje eno izmed osnovnih izhodišč raziskovalnega projekta, in sicer: da je mogoče politiko zabeležiti na ravni raziskovanja vsakdanjega življenja in da se lahko ta stvarna politika precej razlikuje od deklarirane. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Projekt je potekal po načrtih. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat Naslov SLO Slovenska politika na področju drog v evropskem kontekstu ANG Slovenian policy in the field of drugs in European context Opis SLO V članku je analizirana slovenska politika na področju drog, ki je opredeljena z Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog, z vidika njene povezanosti z evropsko politiko, ki se odraža v Strategiji EU na področju drog. Prikazana je analiza ključnih vsebinskih sklopov: izhodišča in splošne usmeritve, usklajevanje, ukrepi na področju zmanjševanja povpraševanja in ponudbe, mednarodno sodelovanje, informiranje, raziskovanje in vrednotenje pokaže, da so cilji slovenske politike vsebinsko podobni ciljem na ravni EU. ANG The article is based on analysis of Slovenian drug policy, stated in the Resolution on national programme in the field of drugs. Analysis of the key contents: origin and basic orientation, coordination, policy field: demand reduction, policy field: supply reduction, international cooperation, information, research and evaluation show that main goals of Slovenian drug policy are similar to the goals of the EU drug policy. Projekt Z5-9281 Stran 3 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Objavljeno v RIHTER, Liljana, KVATERNIK, Ines, GREBENC, Vera, RODE, Nino, FLAKER, Vito. Slovenska politika na področju drog v evropskem kontekstu. Teor. praksa, maj-avg. 2007, letn. 44, št. 3/4, str. 431-446. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2777189 2. Naslov SLO ANG Vrzeli med medicino in socialnim delom: primer "dvojnih diagnoz" Gaps between medicine and social work: the case of a dual diagnosis Opis SLO ANG Članek prikazuje diskurzivne vrzeli med medicino in socialnim delom ter prinaša za socialno delo bolj uporabne poglede na vsakdanje potrebe ljudi, ki so v medicini oz. v psihiatriji prepoznani kot ljudje, ki imajo "dvojne diagnoze". Če hočemo razumeti, kakšna so naloge socialnega dela na področju "dvojnih diagnoz", moramo prevetriti vlogo socialnega dela v zdravstvu in reflektirati razmerja med zdravstvom in socialo. The article examines gaps between medicine and social work. For social work it represents more useful views on the everyday needs of people who, within medicine and/or psychiatry systems, are recognised as people with a "dual diagnosis". If we want to understand the nature of social work's tasks in the field of "dual diagnoses" then we have to thoroughly investigate the role of social work in health care and reflect on the relationship between the health care and social welfare systems. Objavljeno v KVATERNIK, Ines, GREBENC, Vera. Vrzeli med medicino in socialnim delom : primer "dvojnih diagnoz". Teor. praksa, jan.-apr. 2008, let. 45, št. 1/2, str. 129-143. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2925413 3. Naslov SLO ANG Droge med politiko in vsakdanjim življenijem Drugs between politics and everyday life Opis SLO ANG Knjiga prinaša analizo slovenske politike na področju drog in zasvojenosti na deklarativni in izvajalski ravni. Analiza politike na področju drog opozarja na ključne pomanjkljivosti in podaja priporočila za odpravo teh pomanjkljivosti. Dodana vrednost knjige je v upoštevanju izvajalske in uporabniške perspektive, ki mora nujno postati vir za spremembe na deklarativni in izvršni ravni oblasti. The book represents the analysis of the Slovenian policy in the field of drugs and dependency on declarative and executive level. The analysis of drugs policy shows key deficiencies and presents recommendations for their abolition. Extra value of the analysis is into consideration of providers and drug users perceptions regarding the impact of the Resolution of the National Plan of Drugs (2004- 2009) in their everyday life. Their perception needs to become the key issue for reasonable changes on declarative and executive authority in the field of drugs. Objavljeno v KVATERNIK, Ines, GREBENC, Vera, RIHTER, Liljana. Droge med politiko in vsakdanjim življenjem. V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo, 2008. 141 str., tabele. ISBN 978-961-6569-19-4. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 242417664 4. Naslov SLO ANG Varna vožnja: obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu Drive safe: managing risk behaviour and dangerous lifestyles in traffic Opis SLO Mladostniki so danes v precepu, kjer ne eni strani zakonodaja s področja varnosti v cestnem prometu jasno prepoveduje uporabo drog v povezavi z vožnjo, po drugi strani pa je v družbeno-kulturnem okolju, v katerem živijo, omogočena lahka dostopnost alkoholnih pijač in prepovedanih drog. Mladi so kljub predhodnemu usposabljanju za varno vključevanje v promet v primerjavi z drugimi skupinami voznikov bolj izpostavljeni tveganju. Knjiga prinaša kriterije za učinkovito preventivo na področju uporabe drog in alkohola v prometu. Youngsters are in fissure, where on one hand the legislation in the field of safety in the traffic clearly prohibit the use of drugs in traffic on the other hand the socio-cultural context where they live makes alcohol and illegal Projekt Z5-9281 Stran 4 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta ANG drugs easy available. Nevertheless qualifications for safe inclusion in traffic youngsters are in comparison with other groups of drivers more exposed to several risk situations in traffic. The book points out criteria for effective prevention in the field of drugs and alcohol use in traffic. Objavljeno v GREBENC, Vera, ŠABIĆ, Amra, KVATERNIK, Ines. Varna vožnja : obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu. V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo, 2008. 110 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-961-6569-17-0. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 242030080 5. Naslov SLO Izvajanje Resolucije o nacionalnem programu na področju drog v Sloveniji: med evropskimi smernicami in slovensko realnostjo ANG Implementation of the resolution of the national program on drugs in practise: Between European framework and Slovene reality Opis SLO V prvem delu je bila predstavljena analiza Resolucije o nacionalnem programu na področju drog, ki je pokazala na številne pomanjkljivosti, na podlagi katerih so bila oblikovana priporočila za sestavo nove strategije na področju drog. V drugem delu smo se osredotočili na izvajanje omenjene resolucije v praksi in predstavili poglede posameznih ministrstev na problematiko drog. V tretjem delu smo predstavili tudi vidik uporabnikov drog. ANG In the first part the analysis of the Resolution of the national program in the field of drugs was presented. The analysis of the resolution shows that there are several gaps between Slovene and European strategies in the field of drugs. In te first part the recommendations for preparing the new resolution were presented. In the second part the implementation of the national drugs strategy was presented. In the third part the focus was on the perception of drug users views on the impact of drugs politics on their life. Objavljeno v KVATERNIK, Ines, RIHTER, Liljana, GREBENC, Vera, FLAKER, Vito, RODE, Nino. Izvajanje resolucije o nacionalnem programu na področju drog v Sloveniji : med evropskimi smernicami in slovensko realnostjo. V: DEBELJAK, Barbara (ur.), UREK, Mojca (ur.). Socialno delo za enake možnosti za vse : knjiga povzetkov. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2007, str. 94. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 2826085 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Razširitev 2005: Uporaba marihuane v novih članicah EU ANG Enlargement 2005 : cannabis in the new EU member states Opis SLO V poglavju je prikazana razširjenost uporabe marihuane v 10 novih članicah EU. Poglavje govori o načinih uporabe marihuane v različnih družbeno-kulturnih kontekstih, o razlikah v načinih uporabe (po spolu, med urbanimi in ruralnimi območjih) in dostopnosti te droge ter o odgovorih na razširjeno uporabo marihuane (zakonodaji in politiki, zmanševanju povpraševanja in ponudbe ter prizadevanjih uporabniških skupin za legalizacijo). ANG The prevalence of marihuana use in ten new member states of the EU is presented. The chapter points out different styles of marihuana use in different socio-cultural contexts, differences in the mode of marihuana use (by sex, differences between urban and rural areas) and differences in the availability of marihuana in different countries. The chapter is focus on the responses of different states on the wider use of marihuana (legislation, the policy of demand and supply reduction and the efforts of users groups regarding the legalisation of marihuana). Šifra F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Objavljeno v MASKALEWICZ, Jacek, KVATERNIK, Ines, GREBENC, Vera, FLAKER, Vito, ŽAGAR, Alenka. Enlargement 2005 : cannabis in the new EU member states. V: RÖDNER SZNITMAN, Sharon, OLSSON, Börje, ROOM, Robin. A cannabis reader : global issues and local experiences : perspectives on cannabis Projekt Z5-9281 Stran 5 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta controversies, treatment and regulation in Europe, (EMCDDA scientific monographs series, 8). Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, cop. 2008, str. 65-93. Tipologija 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2973797 2. Naslov SLO ANG Raziskovanje potreb v skupnosti: uporabniki drog kot partnerji v raziskovalnem procesu Researching needs in the community: drug users as partners in research process Opis SLO ANG Socialno delo se kot znanost in stroka osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja ljudi. Kvalitativen način raziskovanja (etnografsko raziskovanje, terensko delo) se je pokazal kot najbolj učinkovita raziskovalna metoda, ki omogoča trajen in kontinurian stik z vsakdanjim življenjem uporabnikov. Akcijski način raziskovanja se zdi kot momemt povečevanja moči in vpliva uporabnikov na vrste in kvaliteto storitev takrat, ko se v raziskovanje vključi tudi uporabnike kot pomemben člane skupnosti, kot sogovornike, raziskovalce, etnografe, partnerje, prevajalce, aktiviste. Social work as science and speciality is focused on the research of everyday life of people. Qualitative research (ethnographic research, field work) was demonstrated as very useful method, which makes possible lasting and continuing contact with everyday life of service users. Action research as a moment seems to enlarge power and influence of the users on kinds and quality of services when users are involved into research process as important members of community, as partners, researchers, ethno-graphs, translators and activists. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v GREBENC, Vera, KVATERNIK, Ines. Researching needs in the community : drug users as partners in research process. Odvisnosti (Ljubl.), 2007, vol. VIII, no 1, str. 23. Tipologija 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 2755685 3. Naslov SLO ANG Misliti in upravljati razlike: droge med kulturo, ekonomijo in politiko Think and manage differences: drugs between culture, economy and politics Opis SLO ANG Mednarodna politika na področju drog, politika Evropske Unije in mnoge nacionalne strategije na področju drog so izhodiščno utemeljene na razlikovanju med prijateljem in sovražnikom (vojni proti drogam). Marihuana, hašiš, opij, heroin, kokain, ekstazi in še nekatere druge psihoaktivne substance so prepovedane z zakonom, ki deli droge na dovoljene in nedovoljene. Meja je politični konsenz. V zelo spremenjeni politični klimi bi lahko v odnosu do drog prišlo do premika meje, kar se je v preteklosti pogosto zgodilo. The international politics on drugs, the European drug strategy and many others national strategies are founded on differentiation between friend and enemy (war on drugs). Marihuana, hashish, heroin, cocaine, ecstasy and some other psychoactive substances are prohibited by law. Law divides drugs on legal and illegal. Boundary between them is political consensus. In very different political climate the boundary between legal and illegal could move, which frequently happened in the past. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v KVATERNIK, Ines. Misliti in upravljati razlike : droge med kulturo, ekonomijo in politiko : Svet Evropske unije, Horinzontalna delovna skupina za droge, Bruselj, 25.06.2008. 2008. Tipologija 1.21 Polemika, diskusijski prispevek COBISS.SI-ID 2968677 4. Naslov SLO ANG Profil uporabnikov prepovedanih drog, vključenih v programe pomoči NVO The profile of drug users who seek help in nongovernmental services Z namenom izboljšanja obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz na področju prepovedanih drog smo prilagodili vprašalnik Povpraševanje po zdravljenju (TDI- Treatment Damand Indicator) za zbiranje epidemioloških podatkov o uporabnikih drog, ki iščejo pomoč v nevladnem Projekt Z5-9281 Stran 6 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Opis SLO sektorju. Prikazan je prvič izdelan, analiziran in predstavljen profil uporabnikov prepovedanih drog, ki iščejo pomoč v socialnovarstvenih programih zmanjševanja povpraševanja po drogah (visoko in nizko pražnih). ANG By the intention for improvement existing informational system/data base in the field of illegal drugs the questioner Treatment Demand Indicator was adopted in order to collect epidemiological data from nongovernmental sector. In the chapter the development of the questioner is presented and the analysis of the profile of drug users who seek help in different services in the field of drug demand reduction (low and high threshold). Šifra F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v Kvaternik I., Sever, M., Lovrečič, M. Poročilo s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2007, str. 108-113. Tipologija 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 1837285 5. Naslov SLO Uporaba kokaina v Sloveniji: zaznavanje tveganj in zmanjševanje škode ANG Cocaine use in Slovenia: risk awareness and harm reduction Opis SLO Avtorice se osredotočajo na razširjenost in načine uporabe kokaina v Sloveniji. Na podlagi etnografskega raziskovanja izdelajo tipologijo uživalcev kokaina in ugotavljajo, da glede na način uživanja kokaina lahko ločimo štiri razmeroma ločene skupine uživalcev, ki se razlikujejo glede na pogostosti in intenzivnosti uživanja. Za vsako od teh skupin so značilne tudi različne intenzivnosti tveganj ter različne vrste zdravstvenih in socialnih posledic. Na podlagi analize situacij uživanja avtorice izdelajo predloge za zmanjševanje škode in preprečevanje tveganj, povezanih z uporabo kokaina. ANG The writers focus on the prevalence and the methods of cocain use in Slovenia. Based on ethnographic research, they produced a typology of cocain users in Slovenia; according to their analysis, there are four types of fairly distinct groups of users differentiated by their specific approach to risk-taking, subsequently leading to different health and social consequences. On the basis of their analysis of the cocaine use, the writers prepare recommendations for harm reduction and risk prevention in relation to cocaine use. Šifra F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Objavljeno v GREBENC, Vera, FOJAN, Dragica, KVATERNIK, Ines. Uporaba kokaina v Sloveniji : zaznavanje tveganj in zmanjševanje škode. V: SANDE, Matej (ur.). Na spidu. 2, Stanje na področju sintetičnih drog in kokaina v Sloveniji. Ljubljana: DrogArt, 2007, str. 101 - 130. Tipologija 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 2697573 8. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine7 8.1. Pomen za razvoj znanosti8 SLO Raziskovalni projekt upošteva perspektivo uporabnikov drog kot uporabnikov služb in kot ljudi z izkušnjo, kar pomeni ustvarjanje alternativnih, novih vednosti. Takšno raziskovanje postane strategija, s katero lahko ljudje postanejo akterji političnega dogajanja. Pripovedi kot interpretacije stvarnosti so v skladu s tem pogledom način ustvarjanja vednosti o družbi. Premik k vsakdanjim, lokalnim, malim zgodbam je omogočil premik v pozicioniranju raziskovanja in razlaganja vsakdanjega sveta. Pogled na aktualno politiko na področju drog tako postane mozaik interpretativnih in deklarativnih stališč. Prednost, ki jo država namenja politiki na področju drog, je odvisna od vidnosti problematike drog v družbi, socialnih skupin, ki so najbolj ogrožene in od nejasnih predstav, ki jih uživanje drog sproža v javnosti. Politika na področju drog v posamezni državi je hkrati odvisna od zgodovinskih, kriminoloških in socialnih ter kulturnih dejavnikov prostora in časa v katerem živimo. Modern pristop spopadanja s problemi, ki jih povzroča problematično uživanje drog, za razliko od tradicionalnega pristopa, ki ocenjuje uspeh preprečevanja in terapije z abstinenco kot Projekt Z5-9281 Stran 7 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta končnim ciljem, daje prednost omogočanju vzpostavljanja stikov uživalcev drog s službami, ki so na socialnem in zdravstvenem področju nudijo potrebne in želene intervencije. Politika zmanjševanja škode na področju drog, ki je utemeljena na znanosti, demokraciji, človekovih pravicah in participaciji uživalcev drog razločuje škodo na različnih nivojih - individualni, skupnostni, družbeni ter v različni tipologiji škode - socialni, zdravstveni in ekonomski. S to širino pregleda nad področjem drog vpeljuje koncept zmanjševanja škode analitičen pristop na različnih segmentih ter s tem ponuja praktične rešitve v načrtovanju konkretnih intervencij, kakor tudi v načrtovanju politik in širših družbenih ukrepov. Koncept zmanjševanja škode razširja pojem političnega, znotraj prevladujočih diskurzov na področju politike do drog, kar sovpada s spreminjanjem dosedanjega globalnega odziva na pojav drog (ideološka simbioza represije in zdravljenja). ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The research project takes into account the experience of drug users as service users and people with specific experiences, which generate alternative, new knowledge. Such research gradually evolves into a strategy that allows individuals to be actively involved in political developments. In accordance with this perception, personal accounts as interpretations of reality represent a way of generating knowledge about society. The shift to everyday, local, small stories was made possible by the shift in the positioning of research and interpretation of everyday world. The perception of current drug policy thus becomes a pool of interpretative and declarative views. The level of priority that a country attributes to drug policy depends on the visibility of drug issues in the society, most endangered social groups and the unclear public perceptions of drug use.Drug policy of a country depends on historical, criminological and socio-cultural factors that define the time and place we live in. The modern approach to tackling the problems that arise from problem drug use differs from the traditional one. While the success of the latter depends on the prevention and therapy with abstinence as the ultimate goal, the modern approach promotes the possibility for drug users to come into contact with services offering the necessary interventions in the social and health-care fields. Harm reduction policy in the field of drugs, based on science, democracy, human rights and drug user participation, distinguishes between harm at different levels - at the level of an individual, community, society - and different types of harm - social, health and economic. Harm reduction concept offers a comprehensive understanding of drug field, which enables the introduction of analytical approach in different segments and offers practical solutions for planning concrete interventions, as well as for designing policies and wider social measures. Harm reduction concept widens the notion of the political within predominant drug policy discourses, which goes hand in hand with the current changes in global responses to various drug phenomena (ideological symbiosis of repression and treatment). 8.2. Pomen za razvoj Slovenije2 SLO Slovensko politiko na področju drog umeščamo v javno-zdravstveni model, katerega osnovni princip delovanja je zmanjševanje tveganj (na ravni posameznika in družbe) zaradi uporabe drog. V okviru omenjenih političnih strategij na področju drog lahko zasledimo, da je odnos do koncepta zmanjševanja škode v Sloveniji dvoumen. Opraviti imamo z logiko represivne tolerance, kjer se pragmatičnosti zmanjševanja škode postavlja dopustna meja (strategija mašenja lukenj, ki jih povzroča kriminalizacija), s čimer je spregledana nujnost po praktičnih ukrepih, katerih uvajanje predpostavlja tudi določene vidike dekriminalizacije (varne sobe za injiciranje, heroin na recept, nekaznovanje v primeru posesti za lastno/enkratno uporabo, alternativne rešitve). Kot članica EU se mora Slovenija pri oblikovanju politike na področju drog na eni strani zavzemati za uravnotežen pristop na področju drog (med povpraševanjem in ponudbo) in za oblikovanje ukrepov na podlagi podatkov. Na drugi strani pa mora izhajati iz lokalnih in regionalnih potreb. To pa lahko naredimo na tak način, da bolj izrazito izpostavimo in podpremo vlogo raziskovanja, spremljanja trendov, izvajanja ukrepov, vrednotenja in informiranja. V primerjavi s politiko na področju drog v nekaterih državah članicah EU (Nizozemska, Nemčija, Francija,..) ima slovenska politika na tem področju krajšo tradicijo, kljub temu pa so ukrepi področju primerljivi z evropskimi (razvoj substitucijskih programov, programov zmanjševanja škode). Za razliko do večine držav članic EU se je naša politika na področju drog oblikovala na lokalni ravni in sledila je potrebam lokalne skupnosti. Z Uradom za droge pa je vzpostavila Projekt Z5-9281 Stran 8 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta koordinacijo na nacionalni ravni. Z ukinitvijo Urada za droge, ki je do leta 2004 koordiniral politiko na področju drog, so se pristojnosti sicer prenesle na Ministrstvo za zdravje, vendar koordinacijskih aktivnosti do predsedovanja Slovenije EU ni bilo. V tem času je razvoj na področju drog potekal zelo parcialno (več pozornosti je bilo namenjene alkoholu in tobaku) in skoraj brez sodelovanja med ministrstvi (razen na področju zmanjševanja ponudbe), izvajalci programov niso imeli sogovornika pri razreševanju strokovnih dilem, uporabniki drog pa se pravzaprav niso imeli inštituta, na katerega bi se lahko obrnili pri uveljavljanju svojih potreb oz. pravic (pravica do bolniške, pravica do dela, pravica do enakovredne obravnave). Tudi delovanje lokalnih akcijskih skupin, ki je bilo v preteklosti večinoma dobro, je v mnogih lokalnih skupnosti zamrlo in je odvisno od angažiranosti in interesov posameznih članov, kar pa za usmerjanje aktivnosti in ugotavljanje potreb na lokalni ravni ni dovolj. To kaže na nujnost po večji formalizaciji teh skupin. Raziskovalni projekt je postregel z analizo Resolucije o nacionalnem programu na področju drog (2004-2009) iz katere izhajajajo obveznosti države Slovenije na področju drog: 1. oblikovanje nove strategije na področju drog; 2. novi strategiji mora nujno sledili akcijski načrt; 3. vzpostavitev ustrezne strukture in koordinacije na različnih nivojih (lokalno, regijsko, nacionalno); 4. prestrukturiranje informacijskega sistema na tak način, da se bodo podatki kontinuirano zbirali, analizirali in posredovali politiki, stroki in drugi javnosti. ANG Slovenian drug policy is part of the public health model, which is driven by the basic principle of reducing drug-related harm (at the level of both an individual and society). In the framework of these political strategies an ambiguous attitude toward harm reduction in Slovenia can be observed. What we are dealing with here is the repressive tolerance logic, where a permissible limit is set to harm reduction pragmatics (strategy of filling the gaps caused by criminalisation); this neglects the necessity of practical measures, the introduction of which also presupposes certain aspects of decriminalisation (safe injecting rooms, prescription heroin, no punishment for personal/single use amounts, alternative solutions). As an EU member, Slovenia must formulate a drug policy that on one hand fosters a balanced approach (between demand and supply) in the field of drugs and data-based measures, while taking into account local and regional needs on the other. This can be achieved by giving greater importance and support to research, monitoring of trends, implementation of measures, evaluation and dissemination of information. In comparison with drug policies in some EU member states (the Netherlands, Germany, France etc.), the Slovenian policy has a shorter tradition, but its measures are, nevertheless, comparable with the European ones (substitution programmes development, harm reduction programmes). In contrast to the majority of EU member states, Slovenian drug policy was formulated at the local level and as such takes into account local community needs. Co-ordination at the national level began with the establishment of the Office for Drugs. Following the closure of the Office for Drugs, which functioned as the co-ordinator of drug policy until 2004, its responsibilities were transferred to the Ministry of Health, but no co-ordination activities took place until Slovenia took over the EU presidency. During this period, drug policy developments were very partial (with increased attention being placed on tobacco and alcohol) and there was hardly any co-operation between individual ministries (with the exception of offer reduction), programme operators had no-one with whom to discuss professional issues, drug users practically had no institutions that they could turn to if they wanted to fulfil their needs or exercise their rights (right to sick leave, right to work, right to equal treatment). The activities of local action groups that were mostly satisfactory in the past have gradually ceased in many local communities and are now left to the commitment and interests of their individual members, which is not enough for work guidance and identification of needs at the local level. This testifies to the need for greater formalisation of these groups. An analysis of the Resolution on the 2004 - 2009 National programme on drugs control was Projekt Z5-9281 Stran 9 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta made in the framework of the research project. It points out some responsibilities of Slovenia in the field of drugs: 1. formulation of a new drug strategy; 2. new strategy must be followed by an action plan; 3. establishment of adequate infrastructure and co-ordination at different levels (local, regional, national); 4. the information system requires restructuring, which will enable continuous collection of data, data analysis and the transmission of these data to politicians, professionals and general public. 9. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj f~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj f* DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov Projekt Z5-9281 Stran 10 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Projekt Z5-9281 Stran 11 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Projekt Z5-9281 Stran 12 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Projekt Z5-9281 Stran 13 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Rezultat Uporaba rezultatov Komentar 10. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r r G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r r G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu r r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov r r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje r r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije r r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti r r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost r r r r G.02.07. Večji delež izvoza r r r r G.02.08. Povečanje dobička r r r r G.02.09. Nova delovna mesta r r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih r r r r G.02.11. Nov investicijski zagon r r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti r r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti r r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij r r r r G.03.04. Drugo: c r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja c r r r G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja r r r r G.04.03. Izboljša nje delovanja administracije r r r r Projekt Z5-9281 Stran 14 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta in javne uprave G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r r r r G.04.05. Razvoj civilne družbe r r r r G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r r r r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj r r r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r r r G.07.02. Prometna infrastruktura r r r r G.07.03. Energetska infrastruktura r r r r G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva r r r r G.09. Drugo: r r r r Komentar 11. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki10 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Projekt Z5-9281 Stran 15 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: Ines Kvaternik in/ali podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: V Ljubljani 17.4.2009 Projekt Z5-9281 Stran 16 od 17 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/58 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija – izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROJ-ZP/2008 v1.00 Projekt Z5-9281 Stran 17 od 17