HM. Številka.
..Edinost" izhaja dtH^riK n» <l:i«. ružim ne<telj in
praznikov, ijutmi in *ve<>r ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih oh ft. uri sjutraj.
Narodnimi /n»iti :
Obe ferianji na leto . . . gM. 'il"— Za »unio večerno istanje . „ — 'An pol letu. četrt leta in na meneč rar.merno.
Naročnino je plačevati naprej. Na im-ro«*l>e hre* prllnfene naročnine miruva ne or.ira.
N» cirobno ne prodajajo v Trutu »jutranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponetleljske ^jutranje . številke po 3 nvč. Izven Truta po t nvč. več.
i rut. v smlo 2 i <leoenil>rci J MMI.
Te&ii XXIV
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA . EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon *tv. H70.
4 nvč.
V edinosti Je nn»č!
Oglasi
«e rai'ntiaio im vrstah v petitu. '/,* večkratno naročilo <» primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne /.alivale, i|o-ma/' oirta^i itil računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj m* poftiljaj" itre<tn|4lvn. Nefrankovuni dopisi -m* ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračaio.
Naročnino, reklamacije in nalit"«* *pre-jema npr:ivni<lvn. Naročnino in oglase je plačevati ioco t'i*t.
I rednimi vo In tiskarna -<e iniliiijala v ulici t'urinim *t.v. 1 'i. rpcuviiišlvn. <»il-pnmiiAtfo in »prejema»je liiseralnv
v ulici Moliu piccolo -Iv. .'I, II. imilstr.
Lastnik Itonsorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konzorcija tista „Kdinost" v Trstu.
lm rsko topništvo ter je spravilo sovražnika, ki je hotel če/, most na Tngeli, v nered. Ogenj naših Mauserjevih ptiček je porazil Angleže: kakor val, kije izgubil h v o jo m o č, so Angleži padali in odletali. Zapustili so eelo vrsto mrličev in ranjencev, a poskusili še en naskok; zopet so morali nazaj in zopet je ostalo mnogo piidlih na bojišču. Angležko topništvo na konjih se je približalo obali reke, a naše poveljništvo Ermelo jih je tako obsulo z metki, da so morali obe bateriji pustiti na l ion mesta. Dvakrat so Angleži poskušali pri preči konje, da hi odpeljali tope. Prvikrat se jim je to posrečilo pri enem topu; drugi krat je padlo mnogo ljudi in živine. Angleži so se umaknili v svoj tabor. S pota so neprenehoma Htreljali na nas ter nas ovirali, da bi se ne mogli polastiti topov. Generala Botla in Trinhard stil bila vedno na najnevarnejših mestih. Ednajst nmbulanc je spravljalo mrtve in ranjene Angleže z bojišča, ki je bilo več milj daleč pokrito s trupli v o j ako v. Por u z Angleže v je u n i Č u j o č.
Premalo se poznamo!
Na shodu političnega društva »Edinost«, dne 26. nov. t. 1., je gospod državni poslanec Spinčič, govorč o žalostnem sporu na Kranjskem, izrekel te-le besede: »Na Kranjskem — — — jih delijo načela, tam so ločeni po načelih liberalizma in klerikalizma, dasi ta dva pojma nimata v našem narodu prav nobene koren i ke, ampak sta to bilki, preneseni iz tujine«. Možu je videti, da je dobro poučen o teh stvareh, tla po svojem dalekovidnom razumu razmotriva stvari, da je pa tudi po svojem stanu in delovanju za narod nabral dosti izkušenj. Zakaj so sovražimo med seboj ? Zato , ker se
n e p <» z n a m o. Tisti besedi : *klerikalizem« in »liberalizem« sti bili že mej nemškim narodom pred pol stoletjem, predno še smo se Slovenci za-čali gibati kakor narod. Kakor pa ima že Avstrija to nesrečo, da caplja za drugimi, tako imamo tudi mi Slovenci to nesrečo, da presajamo osat iz tuje njive na svojo. Taka se je godila tudi s pojmoma »klerikalizem« in liberalizem«; vzeli smo ju iz tujine. Pojdite mej r uski n a r o d, narod slovanski, ki še ni okužen od tujine, kje n a jde te tam liberalcev in klerikalcev?! Pojdimo na naš slovanski jug , iščimo tam ta dvojni osat! 1 š č e m o g a zastonj! Zaklil je na severu mej našimi Nemci ; ti so ga dobili od drugod, ali kar je vspevalo tam, ni bilo primerno za nas. Slovanski rodovi smo povsem drugačni nego drugi. Pošten Slovan je po svojem bitstvu hogo-služen človek in spaja v sebi slu ž b o z a B o ga i n domovi n o. Ako je mej Slovenci dosti takih, ki greše na eno ali drugo stran, vedeti moramo, da so že okuženi po tujem vpljivu.
V Ljubljani sta sedela v gimnaziju v eni in isti klopi Peter in Pavel. Dostikrat sta v kritičnih trenutkih pomagala drug drugemu iz zadrege. Po dovršenih gimnazijskih študijah je šel Peter na Dunaj, Pavel pa v semenišče v Ljubljano. Prve počitnice sta se srečala, a se nista poznala vec . . . »Klerikalec«, »liberalec«, ti besedi je že bilo čuti iz njunih ust, a zakaj ? Poznala se nista. Ako Pavel ni videl Petra v ženklavški eervi pri službi božji, ga je že obsodil: »Saj liberalci tako ne marajo za Boga in za cerkev«. Ako je Peter videl Pavla v cerkvi pobožno moliti, ga je že obsodil: »Saj to je klerikalen hinavec, danes moli tako, a lansko leto sva še skupaj pela podoknico X-ovej gospici«. Obsodba je storjena, trden zid je postavljen mej obema: sprave ni nobene več! Ali Peter vendar še ni bogotajee, Pavel pa še tudi ne svetnik.
s ?Ka'jftelj in odenvorni urednik Fran Godu i
Brzojavna in telefonična poročila.
(Noveji« vesti.)
Dunaj 2». Predsednik v ministerskem svčtu, pl. \Vittek, se je vrnil iz Budimpešte na Dunaj.
Budimpešta 26. Posl. Fran Kossuth, predsednik neodvisne stranke, objavlja, da boodsihdob zopet »Egyertertes« glasilo stranke.
Madrid 26. Minister za notranje stvari oporeka vesti, da bi bil generalni kapitan katalonski Desjoles demisijoniral.
Carigrad 26. Rusko poslanstvo je zopet protestiralo na turški vladi proti temu, da se dohodki, namenjeni za plačilo ruske vojne odškodnine, porabljajo v druge svrhe.
Kt^flro 25. Polkovnik Makon se je polastil včeraj El-Obevda v Sudanu. Mesto je razrušeno.
Rtili 24. Danes ob 11. uri predpoludne je papež svečano otvori I sveto leto z obredom odpiranja »svetih vrat« v cerkvi hv. Petra. Svečanost se je vršila v okrašeni cerkveni veži, v katero občinstvo ni imelo pristopa. Mnogo povabljenih gostov in rimskega plemstva se je udeležilo slovesnosti.
Vojna v jušni Afriki.
Loildoil 20. »Reuterjeva pisarna« javlja iz Lourenzo Manpieza dne 18. t. m.: Uradna brzojavka iz glavnega tabora Boereev pri Colensu od dne 16. t. m. pravi: Včeraj o prvem svitu je prišel semkaj davno pričakovani topniški častnik Praetorius ter javil: <"'ete generala Bullerja so se pomikale proti našim postavkam na Tugeli. Na sredi je bila velika množica pešcev, ob straneh topništvo, a konjeniki so imeli braniti ozadje. Naši topi so molčali, da bi ne izdali našega položaja. Ko sta se približala ti v a angležka b a-ta li j on a na streljaj daljave, so naši začeli streljati. 1T s p e h je bil strašen. Tedaj je začelo
P O I) L f S T K K
Zajčki samostan.
Potopisna novela.
Spisal: Ivan Gro m o z e n s k i.
Med kurami se je sukal prostoru razmerno majhen vaški petelin z svetlim perjem, ki je par-krat zakikirikal za nami, kar pa smo poiiosno prezirali.
Cesta se je malo zavila iki desno — z cesto tudi dolinica.
Pred seboj smo zagledali sivo zidovje, ki je zapiralo pred nami vso dolinico. Fantastično štrli v zrak in daje rahlemu vetriču prilike, da se zaletavajo udeležuje podiranja, ki je tu polagoma, a v st raj no vrši čas zoba.
Storili smo še par korakov, a gospod nadu-čitelj je rekel: »Smo že tukaj!« — in stali smo pred vratmi ZajČkega samostana.
Mislil sem, da za temi vrati ni živega bitja - a že mi je dokazoval mojo zmoto pošteno glasen: »I-a, i-a!«
Ob enem se je prikazala pri vratih siva žival, z dolgimi ušesi in črnim križem Čez hrbet ter nas gledala.
»To je samostanski osel«, je gospod nad učitelj predstavljal dolgouhateža.
»Potomec je one slavne oslovske rodbine, ki
je nekdaj tukaj bivajočim očetom knrtuzijaacem nosila tovore. Kartuzijaneev ni več, a osli se plodijo od roda do roda, oni še živijo i u pripovedujejo —nekaki tradicijonalni slovstveniki —- o dobrih, starih časih«.
Vekoslava in Vande še ni bilo.
»Kje le ostajata!« se je luulovala gospa nadu-čiteljeva, a z glasom, : i je zvenel baš dosti diskretno, da ni vsako uho umelo, da je s tem vprašanjem irzekla že tudi odgovor, glaseči se : »Zaljubljena sta, zaljubljeno bodita in radi tega zaostajata«.
»Zgubila se nista, to je gotovo, torej gotovo prideta«, se je oglasila Koza, »bomo že morali počakati ju, da -si nas je gospod osel — slavni po-temee slavnih kartuzijauskih oslov — z svojim i-a-astim : dobrodošli vabil v notranje prostore«.
Nihče jej ni oporekal, torej jc dostavila : »Gospod nad učitelj nas lahko med tem seznani z zgodovino samostana«.
»Da, da! Prosimo!« smo pritrdili vsi.
Gospod nadučitelj je imel. poti nosom jako lepe črne brke; lahko bi si jih torej navihat, kakor imajo navado malone vsi govorniki. No, gospod nadučitelj niti mislil ni na svoje brke, temveč je kar priče!:
»Posedimo najprej ua to-le trato! Tako-le, prav je. Nekdaj je hodil po tem kraju slavni češki kralj Otokar. Prišel je semkaj na lov, kar je
v dokaz, da je bilo tukaj nekdaj več zverjadi, nego dandanes, ko skoraj niti poštene veverice ni več.
Otokar je hotel usti eliti velikega jelena; ker pa ta ni hotel čakati, temveč je drvil vednu dalje in dalje, je Otokar hitel za njim, o tem pa zgubil svoje spremstvo in je jako opešal. Baš tukaj nekje je rekel: »Vrag po jelenu!« Legel je v travo prav kakor mi, in je trdno zaspal. Ko se je zbudil, našel je pod svojim plaščem — zajca, ki je tukaj iskal in našel varno zavetje.
Zajec je usodna zverina — vedno pomenja nesrečo.
Kralj je poznal to bajko; babjevercn sicer ni bil, pa vendar — za vse slučaje, da se izogne vsaki morebitni, po tem zajcu prerokovani nesreči
—	je dal na tem mestu sezidati samostan, imenovan po zajcu: Zajčki samostan.
Kralju O toka rj u ni bilo pomagano; zajčje prerokovanje je bilo premočno; kmalu ga je doletela nesreča v vojni; podlegel je, on, slovanski kralj, nemškemu, zgubil življenje — zgubil dežele... Sicer sta pa že tukaj gospica Vanda in gospod Godina, lahko vstopimo torej«.
Držala sta se za roke; obrazi so jima goreli
—	seveda od hitre hoje; no, Vanda je izpustila Vekoslavovo roko, stopila k Slavi, jo poljubila in Slava je vzdihnila :
»l bogi kralj!«
Prišla sta v »tanovsko slu/bo slučajno v isti kraj. Sošolca, ki sta pred malo časom še delila l>ritk«Msti šol-skili nadlog, se sedaj, kakor svobodna mola, skoro ne pogledata več.. lit vendar imata tako lepo nalogo, delati vsaki po svojem stanu /a boljše stanje in lepšo l>odo<%nnst tlačenega naroda svojega, naroda, ki ne pozn njune razlike: »klerikalec«, >lil»eralec«. Kak«1) lepe sadove bi obrodilo skupno delovanje dveh mladih, čilih močij ! Ako Peter zida, Pavel podira; zida Pavel, podira Peter, narod pa trpi, ta borni narod, ki stavlja toliko up nja v svoje nadobudne sinove ! Ne poznata se in ne zavedata se svoje naloge in to je najbolj žalostno! Mal narodi? smo, malo imamo sinov, ki se bore z uma sv i tli m mečem; še ti se prepirajo mej seboj, mesto da bi skupno delovali za blagor tlačenega rodu! Diffi-eile est satvram noti seri bere, ali reči moram : ne vidite-li, kako nas tlačijo in zapostavljajo povaodi? Ne vidite li, da smo bili nekedaj narod, ki je štel milijone? Gori proti severu se je raztezalo do-movje naše, govoril jezik naš, sedaj smo zoženi na malo število; kjer smo nekedaj gospodarili mi, tam so s e d a j naši grobovi! Ali takrat smo spali in ni nam bilo zameriti, sedaj pa bdimo, ali naj bdimo za hitrejšo propast? Avstrija je na preporodu ; vsi narodi so složni, ker čakajo imenitnih dogodkov ; mi Slovenci pa — se koljemo. Niti tega se ne bojimo, da nas odločilni trenotek utegne najti n e p r i p r a v I j ene! ! Proč s tujim plevelom ! H a m a o b r a m i del a j m o z a m u k o-t r p n i narod h v o j in blagoslovi j e n o l> o del o n a š e z a — li o g a i u d o m o v ino!
Kranjski župnik.
Politični pregled.
TRST, 27. decembra 18»».
K položaju. Z desne povdarjajo z velikim zadoščenjem in tudi z leve potrjajo to sc svojim srditim mahanjem po vseli strankah na desni — so-sebno pa po Poljakih -- da je glavni moment sedanjega položaja v tem, da so se stranke na desni stisnile zopet in da so se vsi poskusi bas na to stran izjalovili popolnoma. Da se nemška jeza ljuto valovi, je naravno, kajti vsi nemški računi za bodočnost niso sloneli na drugem, nego ravno na
—	r a zce pijenju veČine. V ta cilj so bili naperjeni vsi napori levičarskih zakulisnih intrigantov, z ozirom na ta cilj je tudi grof Clarvdobival direktivo od prijateljev, ki pa niso bili njemu prijatelji, ampak sobi. In ker so v teh računih bili baš Poljaki prvi element, ki naj bise odkrhnil od večine, in ker se Nemci prav gledč Poljakov vidijo popolnoma prevaljene v svojih nadah, je istotako naravno, da si glavni curek jeze usiplje nanje. Klasično pa je to, da mej drugim mečejo Poljakom v obraz tudi
—	« tarnopolsko moralo*, o čemar ni u meti druzega nego nepoštenje v trgovinski praksi in sleparsko izkoriščevanje siromašnih in nevednih slojev. No, v to treba res prav židovske nesramnosti, da se levičarske novine zgražajo na »tarnopoler Moriti!!«
Prišli smo najprej na precej veliko dvorišče, kjer je že znani osel opetovano zarigal.
Nekak tajinstveni hlad nas je objel; razpo-kano in deloma razrušeno zidovje nam je kazalo z neko ironično samozavestjo svojo starost, kakor da bi hotelo reči :
»Se ni bilo ni vas ni vaših pradedov, a jaz sem že stalo; in ne bo več ne vas, ne vaših potomcev, a jaz bom še stali*, ker mene ne zmore ista smrt, katere se vi bojite; mene grize zob časa
—	čas me ugonoblja«.
Ves pot se je zrcalilo na obrazih nase družbe le veselje, neprisiljena, naravna brezskrbnost; zdaj so pa obrazi postajali resni in sicer naj resnejši oni, ki so prej kazali najveće veselje.
Najbolj se je je spremenila Iloza. Obraz ji je postal bled, ustnice je tiščala jedno na drugo, niti besedice ni spregovorila. Hotel sem zaslediti vsaj v očeh kakov pojav prirojene ji šegavosti, a zastonj; obrnila se je od mene in zginila z nad učiteljevi mi
—	zmenili smo se namreč, da ne pojdemo skupno po razvalinah, ker bi si morda z govoričenjem preprečevali utise.
Vanda se je oklenila Vekoslava; še je gorela v obrazu. Govorila nista nič, gotovo sta zato več mislila ter težko prenašala našo navzočnost. Zavila sta jo krog zidu, obraščenega z boršljanom, in zginila mi izpred oči.	(Pride še.)
Kdo pa je zanesel to mori(k> v Galicijo ? ! Kdo je s to moralo slekel ubogo ljudstvo do nazega?! Kdo je tisti, ki je gospodar žetve že tedaj, ko kmet še le orje ? M ar niso t o Z i d j e? Mar niso baš krivonosi zaščičenei nemško-liberalne stranke upropastili Galieijo ?!NemškodikeraIne novine naj bi b* lepo molčale rt »tarnopolski morali«. No, zašli smo nekoliko. Povedati smo hoteli le, kako Poljaki niso hoteli napraviti Nemcem te usluge, da bi razgnali večino in da bi nastavili svoje hrbte, preko katerih bi se Nemci dvignili v vladno sedlo ; hoteli smo reči, da prav to srdito zmerjanje 11:1 Poljake dokazuje, kako trpko je razočaranje v strankah levice.
Istotako so sedaj tudi nemški katoliki izjavili, da se jim čisto nič ne mudi iz zavetja večine v tisto neprijetno položenje mej razjarjenim narodom češkim in liberalnimi sovražniki n;i levici, da se jim nič ne mudi, da bi kakor zrno zašli mej dva mlinska kamena. Konečno je izjavilo tudi češko veleposestvo v posebnem komunikeju, da zvezo strank na desni treba ohraniti neporušno, ki se je prav v zadnjih hudih parlamentarnih pre-tresljajih pokazala kakor jedina stalna in trdna t< K-ka,
V kolikor poznamo slednjič razmere in mišljenje v naši Slovanski krščanske narodni zvezi, moramo soditi — da-si treba Jreči, da nimamo ni-kakega podatka od avtoritativne strani — da bodo tudi ta skupina vztrajala na svojem dosedanjem mestu na desni. Mi se nočemo upirati temu, a to bi se svetovali prav nujno — prosimo, ako sinemo — da bi naša delegacija, v /mislil Krekovih izvajanj v proračunskem odseku, zahtevala, da bi slavna večina nasproti nam Jugoslovanom enkrat začela zlato svojih načel zamenjavati v drobiž praktičnega izvajanja.
Da je večina ostala intaktna, potrja tudi »Information«, ki piše: »Najvažneji dogodek včerajšnjega dne (20. decembra) je utrjenje večine. S tem je dana podlaga za nadaljnji politi š k i r a z v o j s t v a r i. Ministerstvo, ki bo sledilo Wittekovemu, bo imelo tu dragoceno začetno
t« H'ko.
Vojna V južni Afriki. Mej telegrafifiniini
poročili so čitatelji dobili poročilo od hnrske strani o katastrofalnem porazu, ki so ga Angleži doživeli ob reki Tugela, hoteči izsiliti si pretiod prelep te reke. Ne treba pravici, da se z vsakim takim porazom Angležem rapidno manjša nada do konečne zmage njih orožja, kajti ti zaporedni porazi delujejo pogubno na tri strani. V prvo: število angleških bojevnikov — zlasti častnikov, :n to je velike važnosti, pada nerazmerno veliko* — se krči ; v drugo taki porazi delujejo denioralizovalno na vse vojaštvo ; in v tretje vspodbujajo iste sovražnike Anglije, katerih je mnogo po vsej južni Afriki in ne najmanje v angleški koloniji Kapland. In baš ta okolnost postane morda usodna za angleško gospodstvo v Afriki sploh. In res se glase poročila tako, da se listaj a v kaplandski koloniji širi bolj in bolj. Angleži hote sedaj tolažiti sebe in slepiti druge z stotisoČi vojakov, katere hočejo še poslati v južno Afriko. Zastonj, vojaški krogi Evrope se jiin smejejo. Na papirju je lahko sestavljati divizije; a drugo je v praksi dobivati dobrih vojakov. V južri Afriki imajo Angleži sedaj kakih 60,000 mož, kakih 24.000 jih je mej-potoma. S temi bi 1110 li še računati, nikakor pa ne z nadaljnjimi, katere treba še le nabrati in vežbati. Le-ti ne bodo delali mnogo skrbi barskim vojskovodjem.
Domače vesti.
Dr. vitez Kintlingcr, bivši minister pravosodja, se je dne 24. t. m. zvečer vrnil v Trst. Pravijo, da bo zopet imenovan predsednikom višega deželnega sodišča v Trstu.
Zaroka. Gospod Zdenk o V r b k a se je zaročil z gospioo M a r i j o S o r l i j e v o. Bog blagoslovi !
Imenovanja. Deželno više sodišče za Primorje je imenovalo pravna vežbenika Alberta Mo-schenija in Mateja Segallo avskultantoma, in sicer prvega v Trstu, drugega pa v liovinju.
Priznanje (lru. Dittriclni, zdravniku par-nika »Bereuice«. Tržaška zbornica zdravnikov je v zadnji svoji seji soglasno izrekla dr.u Dittri-cliu svoje priznanje na požrtvovalnosti in izredni
znanstveni usposobljenosti, ki jo je pokazal o priliki kuge na parniku »Bereniee«.
Občinske volitve v Boljtiini. I/ Boljuna nam pišejo dne decembra: Ker je e. kr. na-niestništvo bilo uničilo naše občinske volitve, ki so se vršile meseca avgusta t. 1., smo imeli dne 1M., 10. in 20. ponovne volitve. Y drugem in tretjem razredu so bili naši kandidatje jednoglasno izvoljeni. Italijani, videči, da so v teh dveh razredih v veliki manjšini, so se vzdržali glasovanja. Na volišče so sicer prišli, ali vrnili so se zopet vsi poparjeni, ne da bi bili glasovali. Zato pa so v prvem razredu napeli vse svoje sile in so nas res nadvladali za 7 glasov, v kar so jim pripomogli Boručani, ki so nas izdali, vrgši pod noge pošteno zadano besedo. Prav v prvem razredu smo bili do sedaj najčvrščeji, ker so Boručani, ki odločujejo v tem razredu, vsikdar jednoglasno glasovali z hrvatsko stranko. V zadnji čas je mej Boručani na vstalo neko nesporazumljenje ; to se je pokazalo že meseca avgusta, vendar jih je bila tedaj še večina z nami. Minulo nedeljo je obetalo lf> volileev pred drom. Trinajstieem, Hrom. Kureličem in župnikom Hradekom v Borutu, da v sredo bodo v prvem razredu glasovali z hrvatsko stranko in da iz svoje srede izberejo 4 kandidate, katerim je pritrdila tudi naša stranka. Od nedelje do srede pa je veter —- bržkone iz Poreča — popihal te glasove in večina Bortičanov so vrgli svojo pošteno besedo pod noge, združili se z Italijani in so na ta način v prvem razredu usilili f) pristašev j italijanske stranke, jeden izvoljenih pa je naš. Mej i temi izvoljenimi je tudi n aj r a d i k a I n ej i I ta-I lija 11, ki se nahaja v občini, Ivan Fabian iz ! Paza. Oni, ki so glasovali zanj, ne morejo trditi, \ da bo pristaši slovanske stranke.
Tu pa treba tudi povdariti, da minole sobote je bil v Pazinu dr. C l e v a iz Poreča, a hkratu je bil tam tudi Ivan Fabian, kjer je ostal do minole nedelje popoludne. Nadalje sta bila poklicana tudi dvojica iz Boruta, ki sta imela sodelovati kakor člena volilne komisije, kakor meseca avgusta, ali oba sta vrnila povabilo, opravičevaje se, da se ne moreta udeležiti. V II. in III. razredu so prišli le štirje iz Boruta glasovat; v sredo je bil tir. Trinajstic na volišču, ali večina njih niso vedeli, da ljudje se vežejo za besedo, a vol za rogove. Vse to vzbuja opravičen sum, da temu nikakor ni vzrok gradnja kapelanske hiše v Borutu, marveč da je veter popihal iz Poreča, ki je prinesel tudi — evenka. Na volitvi župana spoznamo še bolj prave Slovane. Naših je vsakako lil čvrstih, ki bodo vedeli, kaj je poštenje, kaj značaj ! !
Nl^je nI vet možno! Novi list »Narod«, ki je začel izhajati v Gorici, piše v dopisu iz vipavske doline: »Goriški Slovenci smo brezmejno razdraženi; strune so do skrajnosti napete; naš položaj je postal že neznosen. In zakaj vse to? Zavoljo vsakdanjega kruha dveh oseb. Je-li vredno, da se je vse naše ljudstvo vznemirilo do skrajnosti radi dveh lačnih 08eb ? Ne, ni vredno, in neumni smo, da se damo od dveh lačnežev tako nadražiti drug na druzega, kakor se dasta nad raži ti psa, ki se prej še nikoli videla nista.«
Da ne bo dvoma, kdo je jedna teh dveh »lačnih oseb«, piše na drugem mestu : »Kdo je tir. Turna ? od kod je ? in zakaj se bojuje J Dr. Turna je Kranjec.....«
Ze to, kar smo navedli tu, je dovolj, da mora človek '/ žalostjo v srcu polagati iz roke — tak list! Ali prihaja še huje. Ko se je dopisnik zlagal, da ni znan vzrok, zakaj je dr. Turna zapustil cesarsko službo, blati dalje: »Cesarsko službo zapustiti je norost, ker boljših služb v Avstriji ni, kakor so cesarske. Cesarskim službenikom ne pobije toča pridelka, ne vzame jim ga slana, da še celo bolezen in smrt ne, ker njim teče vedno plača, ob toči in slani, ob bolezni in še celo po smrti, ker uživajo njih udove cesarsko plačo. Zakaj je torej dr. Turna to zlato jabolko, to velikansko dobroto zavrgel ? Radovedni smo na vzrok, in ako ta vzrok ni tehten in silno važen, ali pa ako nobenega vzroka ne pove, smo popolnoma opravičeni reči, da je to storil iz 1 a h k o m i š I j e-11 ost i! Znano pa je, da kdor je lahkomišljen, ni mož, ni značaj; in tak človek ne more in ne sme biti poslanec, ne deželni, se manj pa državni, /a svoje poslance hočemo imeti može, značaje, ne pa lahkomišljenike in vetrnjake ! Drugi e. kr. služabniki se branijo z vsemi štirimi, ako jih hočejo
njih predstojniki vreči i/ cesarske službe iz kateregakoli vzroka ; oklepajo se svoje službe kakor s kleščami, in bi skoraj rajši življenje dali, kakor da l>i jo zgubili —: in dr. Turna jo je sam zavrgel! Naj pove vzrok, zakaj? Hočemo to vedeti ; drugače mu rečemo naravnost, da je lakkomiiljen. S to besedo lahkomišljcn je vse rečeno.«
O jej, jej, kam ljudi zavaja strast! V vseh narodih in strankah se dogaja in štejejo ljudje celo v zaslugo, če se jc kdo odpovedal gotovemu kruhu in morda sijajni karijeri, da se more udeleževati javnega življenja svojega naroda; v nas .Slovencih, pa pišejo o takih možeh tako, kakor — piše goriški »Narod«. 1'meje se ob sebi, da je vsakomur na svobodno voljo, da je ali ni somišljenik dra. Turne, in tudi mi puščamo danes politika Turno čisto na strani, ali v imenu potrebne dostojnosti v politiških bojih je obžalovati takov nizek način pisanja. Kdor je nasprotnik političnih načel dra. Turne, naj jih pobija slobodno; ali takov način boja -— mi se sramujemo!
Najhujše pa se nam zdi nastopno; »Zakaj se bojuje dr. Turna? Bojuje se za vsakdanji kruh, ker nima službe razun deželnega odborništva. Odvetnik še ni. Da se bojuje edino le za vsakdanji kruh, je razvidno iz tega, ker noče popustiti službe deželnega odbornika, ki mu nese 1200 gld. na leto. Naši deželni poslanci, namreč 4 od H, ki so mu to službo dali, ali H od it, ki so ga za to službo odločili, so tirjali, naj to službo pusti, ker oni, ki so mu jo dali, mu več ne zaupajo, zatorej naj odstopi. To so poslanci storili že drugič v 5 mesecih. In dr. Turna? On noče odstopiti, in noče iz službe, iz katere ga po pravici tirajo tisti, ki so mu jo dali. On noče pustiti 1200 gold. na leto, akoravno je to službo že zgubil, ker je zgubil zaupanje tistih, ki so mu to službo dali; — tam pa pri c. kr. službi je sam zavrgel 1T)00 goldinarjev na leto, ne da bi bit zgubil zaupanje svojih predstojnikov, ki so mu bili to službo dali! Tu ga tira javno menenje iz službe od 1200 gld., on pa noče odstopiti — tam pri c. kr. službi pa ga je hotelo javno menenje in volja predstojnikov imeti v službi, on pa jo je — službo od 1500 gld. — sam zavrgel!! Kakšen mož je to? Naj si odgovori vsak, kdor ima še zdravo pamet.«
Mi si domišljamo, da imamo še nekoliko pameti in pravimo brez ovinkov : naši domači slovenski boji so pognali na površino že marsikaj umazanega, marsikak pojav divje strasti in strupenega sovražtva, marsikaj, kar je rezalo v dušo vsakemu rodoljubu, ali kaj tako — nizkega pa še nismo čitali. Možu, ki je to pisal, se vidi, da ima prepričanje, kriterij in nazore v — žepu!! Torej služba odvetniškega koneipijenta ni služba, in odvetniški koneipijenti so ljudje brez službe! Čudo, da tuož s prepričanjem v — žepu ne zahteva, da je z odvetniškimi koneipijenti postopati po zakonu za — postopače ne vemo katerega leta!!
In trgovec! Tudi ta je na vse zadnje le postopač brez službe; saj nima gotovega stalnega zaslužka! Kaj še le urednik in zasebni uradnik in delavec?! In če je res, da v nas imajo pravico do poslanstva le ljudje z gotovimi plačami in stalnimi službami, potem prihajamo do logičnega zaslužka, da Slovence smejo zastopati le c. k. uradniki!! Hvala lepa! Morda doživimo danes ali jutri, da bo »Narod« kandidiral kakor v polni meri kvalificiranega zastopnika goriških Slovencev — gospoda Contina!!
Mož se je podpisal Junius Brutus. Nam se dozdeva, da se je zapisal, kajti primerneji bi bil italijanski podpis: anima brutta!
Mi se ne utikamo radi v prepire, ali kar je preveč je preveč! Na take nizkosti je težko molčati.
Blag namen, plemenit fin. Velečastiti gosp, župnik Ivan Mar te I a no na Prošeku se je na sveti dan pri veliki maši spomnil v svojem cerkvenem govoru dijaške kuhinje v Trstu ter je priporočal isto v splošno podporo, naglašujč posebno, koliko bi morali ubogi okoličauski dijaki trpeti v zimskem Času, ako bi ne dobili v mestu krožnik gorke juhe. Naj bi tudi drugi gospodje z lece doli priporočali ta prepotrebni zavod, vsled česar bi se tudi ljudstvo jelo bolj zaoimimati za-nj. Na sveti dan je običaj, da ljudje pri sv. maši opravljajo neko darilo svojemu duhovnemu pastirju. Vos dar, ki ga je g. župnik prejel to pot, je določil v dar dijaški kuhinji v Trstu. Za ta plerae-
I niti čin naj mu bode izrečena na tem mestu pre-; srčna zahvala.
Kako dolgo Še t! Mestni svet tržaški ima no-noj sejo. Kakor zadnja točka pride na vrsto »Dovoljenje potrebne svote za zidanje i tal. otroškegn vrtca v okrožju Boschetta«. Mi ne dvomimo ni malo, da »slavna« vlada nima nič proti temu, ali kakor davkoplačevalci smemo vendar vprašati : kako dolgo bo še trpelo to? ('e sme mesto radi par italijanskih in - slovenskih otrok kar zidati nova in draga poslopja za laške zavode v okolici, menimo, da bi vendar lahko kje dobili koga, ki bi povedal že enkrat, da tudi slovenski mestni davkoplačevalci imajo pravico do šole.
Ne tako! I 'išejo nam: Neki oče ima svoje otroke v šoli »sv. Cirila in Metoda« pri sv. Jakobu. Ta oče pravi javno, da on ne bo silil svojih otrok govoriti slovenski ! V šoli naj le govore slovensko, na ulici pa da treba — laški! Za danes ; ne besede več, ali pazite očetje, drugače bomo go-I vorili z — vašimi imeni!
»Ne t a k o «
I/i Bosanske Bubice nam pišejo: V nas je ' trajalo krasno jesensko vreme vse do predzadnjega ! zimskega mraza, ki jo, kakor čitamo, po vsej Ev-j ropi hkratu nastopil. Sedaj imamo precej snega J in hud mraz, tako, da ne moremo iz hiš. Kar nas ! pa največ straši, je to, da tu že par mesecev raz-I sajajo koze, ki zahtevajo marsikatero žrtev, osobito I mej mladino. Naseljencev iz vipavske doline nas je tu pet družin, ki se precej dobro vzdržujemo, j le škoda, da je navedena bolezen tias obiskala tudi 1 nas. V neki hiši so bile že tri žrtve: umrla sta dva odraščena in eno dete! Vlada nam je poslala zdravnika, ki po dvakrat na teden obiskuje bolnike, j kar menda nikakor ni preveč.
Sprejmite iskren pozdrav in voščilo za novo leto ! Z Bogom.
&e enkrat: Ituri in Angleži. Iz delavskih krogov nam pišejo: V sobotnem izdanju »Edinosti« sem čital prevod članka iz nekega zagrebškega lista, v katerem pisec proslavlja srčnost, vstraj-nost in energijo junaških Burov. Olankar pravi, da se kaj takega še ni dogodilo, da bi tako mal ! narod, kakoršeu so Buri, tako junaški premagal j tako mogočnega sovražnika kakoršeu je danes i Anglež.
Kakor dotični olankar, tako se tudi jaz ču-J dim maloštevilnim hurskim junakom; a v tem nisva i sama, kajti ves svet je presenečen po neustrašnem , nastopanju zatiranih Burov.
Kar je razlike med mano in člankarjem om. lista, bi bilo te, da jaz poznam še drugih junakov, ki so še v manjšem številu znali premagati mogočnega in za one čase celo nepremagljivega nasprotnika ! Koliko je namreč malone vsa Evropa trpela nekdaj od nepremagljivih Turkov! A naši krvni bratje Crnogorci so jih v raznih bitkah uprav junaški naklestili in premagali?!
Da pa ne gremo tako daleč, uam jc dovolj, ako se spomnimo leta 18JK. in naskoka italijanskih brodov na Barkovlje! Barkovljani niso bili tedaj, kakor niso danes, vojevit narod, a so Lahe prav možato odbili in jih pognali celo v beg!!!
Toliko sem želel napisati v pojasnilo gospodu, ki je spisal članek: »Učite se streljati«, ki pa — vsaj za sedaj — ni vedel povedati: čemu je tak naslov!	Delavec.
Govorite slovenski!! V Trstu je neki obrtnik-Italijan. Ta obrtnik ima nej drugimi tudi enega delalca Slovenca-narodnjaka. Ta Slovenec je od gospodarja celo spoštovan, ker je priden in — ker zna govoriti slovensko. V omenjeno obrtni jo prihaja veliko število slovenskih služkinj, ki pa, z .malimi izjemami, govorč vso — italijanski! One redke, ki so tako pametne, da se poslužujejo svojega slovenskega jezika, so primorale lastnika Italijana, da je vzel Slovenca na delo! Pomislite sedaj, kaj bi bilo, ko bi vsa naša dekleta govorila povsod le svoj materini jezik! Bi-li ne bili gospodarji siljeni najemati si slovenskih ljudij, ki bi ob enem opravljali posel tolmačev med gospodarji in slovenskimi strankami ? !
(Kaj bi še le bilo, ako bi vsi trgovci po slovenskih pokrajinah jeli vršiti svojo narodno dolžnost in dopisovali izključno slovenski, kakor jim ■ kličemo mi vedno in vedno, ali - Bogu bodi po-toženo — naši klici so bili dosedaj glas vpijočega J v puščavi! To vprašanje jc tako važno, da se bo-
mo morali zopet in zopet pečati / njim, tako dolgo, da bo — bolje. Op. uredništva.)
rustimo torej Lahe, naj oni govore svoj »dolce si«, mi pa govorimo svoj sladki slovenski jezik ! Le tako bo spoštovan naš jezik in mi žnjim, ki smo njega nositelji.
Da pa ne porečete, da pikamo« samo nižje sloje, priznavamo, da je tudi višjih in celo akade-mieno izobraženih gospodicev in potem tudi gospic, ki o vsaki mogoči priliki govore v blaženi laščini, kar ne daje posebno lepega izgleda nižim slojem ljudstva, kakor priča ta-le slučaj.
Te dni sem bil v kavarni, kjer sem sedel pri mizi, kjer je bil tudi neki naš na pol probujen delavec. Le-ta mi je začel govoriti v laškem jeziku. Na mojo opazko, da jaz govorim laški le z Lahi, mi je pokazal na neke gospode Slovence, ki so sedeli v bližini in (kakor navadno) govorili laški ! !
Ostal sem z dolgim..........K—s.
Pametna beseda. »Novice«- zaključujejo nastopno svoj božični članek :
Božične sreče pa naš narod še dolgo ne bo deležen. Naše ekzistence nam ne more vzeti noben patent in nobena naredba. Samo, če se sami zapustimo, smo izgubljeni. Dokler imamo sami vero v sebe, smemo verovati v lepo prihodnjost našega naroda.
Domači razpor nam te vere pač ne sme vzeti, samo tla ne poseže v kulturni in gospodarski napredek. Razlika v političnem naziranju nas ne sme zadrževati, tla bi si ne podajali rok v skupno delo v zgolj narodnih vprašanjih. Žalostno bi bilo, ako radi razlik v nekaterih političnih in organizacijskih vprašanjih ne bi mogli hoditi skupno, kadar gre za korist celokupnosti, za korist naroda. Najhujša izmed vseh nevarnosti, kar jih preti našemu narodu, je ta, da zagazi v močvirje pesimizma, da bi obupaval sam nad seboj.
V to še ni vzrokov. Se srno toliko krepki in že smo toli zavedni in utrjeni, da nam ni treba obupavati. Realnost je sicer velikanska moč, ali realnosti se celokupni narod ne sme udati popolnoma, zlasti ne majhen narod, kajti še le če se odreče vsem svojim idealom, če smatra vse ideale samo za prazne pene, še le tedaj je izgubljeno vse upanje, da prestane strašne viharje, ki pretresajo države in sosebno našo.
Ali v naših srcih živi resnična ljubezen za vse to, kar je združeno /, našo narodnostjo, z našo narodno individualnostjo. Vzlie vsem oviram se gospodarski in kulturalno cmancipujcmo. Počasi sicer ali brez odnehanja polagama opeko za opeko na našo narodno stavbo. Spravili smo jo že iz tal, začela se je dvigati in kar je doslej narejeno, nam obeta, da stavba sicer ne bo kolosalna, da pa bo trdna in udobna. Le upanja ne izgubiti, vere v lastno moč; potem mora konečno priti tisti srečni in veseli dan, ki ga je v duhu videl jeden največih naših pesnikov, tisti dan, ko za-čujemo glas :
Le ustani, borni narod moj, Do danes v prah teptan; Pepelui dan ni dan več tvoj, Tvoj je ustajenja dan. %opet štirje! Polagoma tržejo — kazenski paragrafi tisto s peklensko zlobnostjo spleteno mrežo laži, obrekovanja in falzifikacije, v katero so nemška glasila povila vse dogodke, ki so se vršili v Celju povodom — izleta čeških akademikov, da bi nas, Cehe in Slovence, svet videl v luči barbarov in razbojnikov. Dobro ime slovenskega ljudstva so hoteli ubiti. Ubiti — z lažjo. No, hvala Bogu, tla je tudi to pot peklenska laž imela krajše noge, nego pa paragrafi kazenskega zakona, ki dohiteva sedaj jednega za drugim od onih resničnih razbojnikov. Resnica prihaja polagoma na dan in danes smemo že reči, da celjski dogodki ne mečejo ni najmanje sence na naše ljudstvo, pač pa so uprav uničevalni za dobro ime — če ga je sploh kaj imel«) kedaj	takozvanoga celjskega
nemštva. Da, prišla je zopet nadaljna četorica na vrsto. Nje imena so: Seheligo, Bračič, Donau, NVrečer. Dobili so: (i tednov, oziroma osem dnij in pet dnij zapora! Kazenske razprave pričajo še le, kako je celjska fanatizovana — množica napadala in tepla mirne ljudij in rušila in poškodovala tujo last. Ba da bi imeli ti nemški ljudje vsaj toliko možtva v sebi, tla bi odkrito priznali svoje čine. Ne, vsi taj d, vsi so bili le nedolžni gledalci, in kjer so bili, so bili le slučajno in proti njih
volji potisnjeni tja. Ti ljudje so sieer veliki obože-vatelji Bisnaareka, »li ko gre za njih kožo, postavljajo tega svojega boga prav temeljito na laž ! Bismarek je rekel nekoč, da se Nemec n«* hoji ničesar na svetit razen l!oga, eeljski oUožcvatelji njegovi pa kažejo, da se bojč tudi — kajhe !
Božični prazniki in vreme. Nel.o nam je te dni prizanašalo. Burja je l)il« prenehala ž v soboto in v nedeljo je l>il uprav krasen dan. V ponedeljek in torek se je sieer ......hlačilo in izgledalo je, kakor da dobimo sneg. Vendar je ostalo vse tri praznike ugodno in ljudi je vrveh) po ulicah ; zlasti na praznik sv. Štefana pa je bila tudi okolica polna veselih izletnikov.
\apad u a načelnika obe. straže v Pazinu. Na sveti večer ob 11. uri je stalo več občinskih redarjev pred cerkvijo v Pazinu ter skrbelo za red. Naenkrat se je načelniku straže, f)41etnemn Josipu Mariniču, približal ne*nanee ter sprožil nanj z revolverjem. Kroglja ga je zadela v levo liee ter mu obtičala v vratu, blizu ušesa. Marinič se je zgrudil. Poklicali so zdravnika, ki mu je podelil prvo pomoč ter ga dal z vozom spraviti v tržaško bolnišnico. — Napadalec je u bežal, vendar so ga dohiteli in aretirali. Kdo je in zakaj je storil ta zločin, še ni znano. Stanje Mariničevo je nevarno, vendar je upati, da okreva.
0 pripravi na ples je nastal dne 2f>. t. m. prepir med Jurijem Godino in Antonom Sanoinom, obema iz Skednja. Godina je sledil svojemu nasprotniku na dom ter {»a toliko časa zmerjal, daje Sanein zgrabil poleno ter udaril Godino po glavi. Težko poškodovanega so tega le spravili v bolnišnico.
Tinkarina. Magistrat opozarja lastnike konjev in volov v mestu in v predmestjih, da morajo tekom meseca januvarja 1. 1000 prijaviti to svojo živino ter priložiti dotični davek.
Lastnike hiš opozarjamo, da je trebalo že do 31. oktobra t. 1. predložiti c. kr. davčni administraciji spiske o hišah, v katerih stanujejo sami, ali so jih pa oddali v najem. Dotične obrazce je dobiti na davčni administraciji. Mnogo davkoplačevalcev še do sedaj ni izpolnilo te svoje obveznosti. To treba storiti čim prej, sicer bi zapadli kazni.
Hrvatska čitaonica n Mlhotleili priredi v nedeljo dne 31. t. m., na Silvestrov večer, z n-h a v o. Vstopnina 1 krono za osebo. Začetek ob 7. uri zvečer.
Pevsko društvo »Zvon« na OpČInali bo imelo svoj občni zbor dne 31, t. m. ob (5. uri zvečer v svojem prostoru.
Vabilo na lliiročbo. Ustanovili smo Ust »Der Siiden« z namenom, da ž njim tolmačimo težnje in potrebe slovenskega in hrvatskega naroda širši javnosti. Slovenski in hrvatski Časopisi se či-tajo po večem samo v domovini, zato živo potrebujemo lista v nemškem jeziku, v katerem zbiramo to, kar je potrebno, da izvedo širši krogi.
»Der Soden«, ki izhaja poldrugo leto, sedaj po trikrat na mesec, in ga želimo čimprej razširiti v tednik, ustreza temu namenu, inogibaje se žalostnega našega razpora v domovini, zastopa stremljenje našega naroda v celoti ter podpira tako v jedni skupini zbrane slovenske iu hrvatske poslance državnega zbora v njih delovanji. List je prinesel že lepo število člankov in vsakovrstne, širši javnosti namenjene tvarine, katero bi ne bili mogli sicer v ni kakem listu pri javiti. Ze to samo opravičuje njegovo potrebo. Posrečilo se nam je list spraviti tudi v v i s o k e in o d 1 o č i 1 n e krog e, in uverili smo se, da se tu uvažajo.
Dasi torej list, pri katerem se brezplačno deluje, ni v prvi vrsti namenjen domačim krogom, vendar nujno potrebuje podpore iz domovine, da si zagotovi skromna sredstva svojega obstanka. Politični časi so jako kritični, in zato tembolj potrebujemo glasila, s katerim govorimo z odločilnimi krogi tudi v dobah, ko nas politična zmedenost ovira potezati se za narodne svetinje osebno in z živo besedo.
Dev »Siiden« stane za vse leto 4 gUl. (S kron), za pol leta "2 gld. (4 krone).
Naročila in naročnino pošiljati je upravništvu : Dunaj, 1. Plankengasse 4.
Na Dunaju, decembra 180t).
Veselje ili žalost. Ivan Krebelj z Grete se je včeraj popoludne v veži družbi vračal iz neke j gostilne na Belvederu. Mladim ljudem je bila pijača razgrela živec, začeli so se prepirati in Krebelj
je o tej priliki dobil z nožem tri nevarne rane. Spravili so ga v bolnišnico, kjer ga je zvečer zaslišala sodna komisija. Zločince iščejo.
Nevesta v plamenu. Gospića Marija Marti-nolič je dne 23. t. in. pripravljala na ognjišču svojega stanovanja, v ulici S. Nieolo st. 0., voščilo za pod ; na enkrat se je imel te. pentin, ki je bil v dotični zmesi, ter užgal obleko dekleta. Klicala je na pomoč in neka soseda je vrgla čeznjo > dejo, o čemer se je sama znatno poškodovala. Poklicali so po telefonu predsednika društva »Igea«, dra. M areusa, ki je ponesrečenki podelil prvo pomoč. Gospića se nahaja v veliki nevarnosti. Dogodek je tem žalostneji, ker je imenovana gospica zaročena ter bi se bila imela poročiti te dni.
V bolnišnico so spravili te dni 31-letnega železniškega delavca Ivana Grudna iz Nabrežine. Burja ga je bila vrgla ob tla, o čemer si je zlomil ključnico, ol-letni tesar Vineeneij Naeeari je delil v ladijišču S. Mareo ter padel z ladije 15 metrov globoko. Poškodoval se je zunanje in znotraj. Tudi tega so spravili v bolnišničo.
Sainorilci. <>3-letna šivilja Antonija Collesa iz ulice Rieorta št. 10 je dne 25. t. m. izpila količino fenilne kisline. Žalostne gmotne razmere so jo prisilile v to. Vendar je zdravnik dr. Temcsta prišel še o pravem času ter jej je rešil življenje. — Be'ili so tudi 58-letnega Ivana Miotta iz Ser-ravala na Italijanskem, ki je istega dne pri svetem Andreju skočil v morje. Tudi njega je revščina gnala do teka nesrečnega koraka. Rešilee mu je železnični uslužbenec Ivan Vodopivee, ki je nesrečneža izročil redarstvu. — Alojzij MafFei, prodajalec dežnikov, se je istega dne ustrelil zavoljo neozdravljive bolezni. Zdravnik društva «Igea* je zamogel le še konstatirati smrt.
Loterijske številke, izžrebane dne 23. t. m. : Dunaj	66 15 79 77 70
Gradec	12 41 49 18 63
Srzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dllllilj 27. Predsednik v ministerskein svetu dr. \Vittek je bil danes predpoludne v s prejet v avdijenciji pred cesarjem.
Praga 27. Praški »Narodni Listv« pravijo, da sedanje ministerstvo odstopi bržkone že v ja-nuvarju. Temu da bo sledilo na pol parlamentarno ministerstvo, katero bo še le pripravljalo pot pravemu parlamentarnemu ministerstvu. To poslednje da se bo opiralo na zvezo strank.
Vojna v Južni Afriki.
Neiv-York 26. Heutcrjeva pisarna javlja: Amerikanski listi prinašajo potrjena zatrdila, da je med Fenijci v različnih krajih Zjedinjenih držav organizacijsko gibanje, kateremu je namen, da bi Fenijci udri i v Kanado, da bi s tem koristili Boercem.
Dloddcr River 27. Streljanje topov, pretrgano od časa do časa, je trajalo danes dalje na obeh straneh. Kroglje Boercev so padale preveč na kratko.
London 27. Kraljica Viktorija je včeraj povabila udove in rodbine v južni Afriki službujoče garde na božičnico združeno s pojedino v St. Georgs Hali v Westminscru. Na slavnosti sta bila navzoča kraljica in ves dvor.
London 27. Reuterjeva pisarna javlja dne 20. t: in. : Dan na dan se množe dokazi široko razširjenega ustaškoga gibanja v knpski koloniji, v katero gibanje so zapleteni tudi trije členi kap-skega parlamenta. Jeden teb členov je pred 200 osebami izročil zastavo svobodne države Oranž poveljniku boerakemu in je o tem izrekel nado, naj poveljnik nosi to zastavo do slave in zmage, t) nekem drugem členu kapskega parlamenta jo znano, da se je javno izrekel za sovražnika. Sinove in hčere jednoga druzega člena je bilo videti v barvah svobodne < ržave Oranž.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (liovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo <1 o nese srećo !
Um m F. PETECH
TRST. - Via delle Pošte štv. IO.
Istrska in dalmatinska vina iz nnjslovečih kleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko novo fino :{0, boljše ■'{'i. Dalmatinsko fino :;o. Opollo novo fino v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko uzitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s poštno dopisnico.
Popolno novi, v prvič razstavljeni
* MEJNARODNI
ANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
_ Od decembra do I. januvarja:
IPETROGRAD, glavno mesto Rusije. m	Cerkve, poslopja itd.
I Vstopnina 20, otroci 10 kr.
lloblva
se povsod ! ^Av
V*
v5
A*
.\s ^ v^
v1> ...»
c
Zahtevajte povsod!
Nikolaj Terškan!
trgovec v Ljubljani
uriporoča ob pričetku sezone svojo izborno killo
kolje v sodčekih po 200, 100, 50 in
25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah.
Pri sodčekih po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 i u i~>0 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje !
Cene brez konkurence.
Slavno občinstvo!
Podpisani naznanjam, dsi scin odprl svojo gostilno
„Societa d'Almissa"
v ulici St. Caterina št. 2
kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka iz Podstraae pri Olmišu po 36 kr., izven gostilne po -r»4 kr. liter. — Gorka in sveža jedila so vedno pripravljena. — Prodaja tudi vino po pogodbi od 10 litrov naprej.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Tomasovh'
gostilničar.