PRIMORSKI dnevnik 11 začel izhajati v Trstu a 1945' njegov predhodnik PARTIZANSKI P^NIK pa 26. novem- Cp J943 V vasi Zakriž nad riuKnim' razrnnožen na akJos>il. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal 'skarni »Doberdob« v gi0Vcwu Pri Gorenji Trebu-dn 1° 18'. sePternbra 1944 »cji ' maia 1945 v tiskarni P°d Vojskim ^ 1 ldnji, do 8. maja 1945 kio V osv°dojenem Trstu, k rJ® 'zšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-‘zanski DNEVNIK v za-suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 193 (13.131) Trst, sobota, 3. septembra 1988 Tokrat jo je zaostril Claudio Martelk Polemika med PSI in KD o »nenormalnih« odborih Kljub polemikam se bodo predstavniki obeh strank v sredo sestali, da proučijo vprašanje odnosov v krajevnih odborih RIM — Polemika med socialisti in demokristjani o vprašanju tako imenovanih "nenormalnih" odborov, se pravi krajevnih odborov, kjer v večini sodelujeta KD in KPI z izključitvijo socialistov, se še ni polegla. Se več, lahko bi rekli, da se je še okrepila. Craxijev namestnik Martelli je namreč odpovedal udeležbo na demokristjanskem prazniku prijateljstva, ki bo letos v Veroni. In zakaj? Ker je Franco Evangelisti, ko je novinarjem predstavil ta že tradicionalni demokristjanski praznik, neprevidno izjavil, da bo tokrat dokaj "nenormalen", pač v znamenju "nenormalnih" odborov. V Julijinem mestu bi Martelli moral debatirati z Martinazzolijem o svojem nedavnem posegu v Rimiju na shodu integralistične organizacije "Comunio-ne e liberazione", Evangelistijev dovtip pa mu je prišel prav, da je še nekoliko zaostril polemiko z demokristjani. Sicer pa sta obe stranki že domenjeni, da se sestaneta v sredo prihodnji teden: na dnevnem redu seveda vprašanje "nenormalnih" odborov. Čemu potem toliko prahu, se sprašuje namestnik tajnika KD Scotti, če smo vendar domenjeni, da se o tem pogovorimo? Kakorkoli že, spor okrog krajevnih odborov bi se prav lahko prenesel tudi na vsedržavno raven in imel hude posledice za De Mitovo vlado. Nobena skrivnost ni, da socialisti že gledajo na možnost ponovnih predčasnih volitev. Komunisti s svoje strani pravijo, da bi lahko podprli socialiste, če bi Craxi s svojo sedanjo potezo hotel razgaliti nedoslednosti v vladni večini in neučinkovitost sedanje vlade. Če pa je Craxijev cilj nekaj drugega, potem bo moral računati tudi z nasprotovanjem KPI. Gianni Pellicani, član tajništva KPI, pravi, da se je čas enolikosti, ko je namreč veljalo pravilo, da morajo biti večine v krajevnih odborih veren odraz večine v vladi, končal. Na krajevni ravni so vprašanja in problemi večkrat zelo različni od onih, s katerimi se srečujemo na vsedržavnem planu. Če je treba nekaj poglobiti, pravijo komunisti, potem je to volilni sistem: treba je dati volilcem več moči, da se jasno izrazijo o koalicijah in odborih. Na sliki (arhiv PD): namestnik tajnika PSI Claudio Martelli. G. R. Vlada je včeraj odobrila dva zakonska odloka Protimafijski ukrepi in pobude za odpravo industrijskih odpadkov RIM — Italijanska vlada je včeraj odobrila dva zakonska odloka: o izrednih pooblastilih visokemu komisarju za boj proti mafiji in o pobudah za odpravo industrijskih odpadkov, ki bosta imela daljnosežne posledice za družbena dogajanja v Italiji. Prvi odlok predvideva, da bo visoki komisar De Sica razpolagal s svojimi ljudmi, s sredstvi in strukturami ter z letnim nakazilom 15 milijard lir. Pro-timafijskega komisarja so obenem pooblastili, da nemoteno preverja poslovanje bančnih in drugih finančnih družb. Prav tako bo lahko nadziral potek javnih dražb in imel vpogled v javna financiranja. V bistvu bo visoki komisar za boj proti mafiji lahko brez predhodnih pooblastil zbiral podatke, ki so tako ali drugače vezani na mafijo, kamoro in ndrangheto. Vse te podatke bodo računalniško obdelali, da bodo lahko s križnimi kontrolami preverjali premoženjska gibanja domnevnih mafijcev. Taka računalniška obdelava bo prav prišla tudi za ugotavljanje zločinske dejavnosti posameznih mafijskih klanov. Če se izredni ukrepi za boj proti mafiji omejujejo na Sicilijo, Kampani-jo in Kalabrijo, pa bo imel odlok o skladiščenju in uničenju industrijskih odpadkov in smeti dolgoročne posledice za vse italijanske dežele. Odlok namreč predvideva, da bo v vsaki deželi »večnamenski obrat«, v katerem bodo skladiščili in uničili tiste industrijske odpadke, ki jih industrijski obrati ne uspejo sami prečistiti ali predelati. Ker ta uresničitev zahteva precej časa, bodo morali predhodno poskrbeti za skladiščenje. Kasnejše uničevanje industrijskih odpadkov in drugih smeti ne bo bremenilo države, saj bodo morali storitve plačati »proizvajalci« odpadkov. Odlok obenem prepoveduje izvoz odpadkov v države, ki niso članice Evropske skupnosti in OECD. Država bo tudi poskrbela z ustrezno informacijo potrošnikov, da bi omilila pretirano porabo surovin in podpirala smotrne pobude zbiranja odpadnih meterialov, ki se lahko po predelavi vrnejo v proizvodnjo. Minister za civilno zaščito Lattan-zio je tudi povedal, da so včeraj sklenili, da bo zahodnonemška ladja Ka-rin-B z italijanskimi industrijskimi odpadki izkrcala svoj nevarni tovor v Italiji. Kraj skladiščenja bodo še določili, že sedaj pa je jasno, da bo to vse prej kot lahka zadeva. Delavski upor na Poljskem zdaj omejen na tri stavkovna žarišča Rudarji iz Jastrzebia še nočejo popustiti Od Walese zahtevajo jamstva za konec stavk VARŠAVA — Stavkovno gibanje na Poljskem se počasi umirja, vendar pa še naprej ostajajo tri žarišča, v katerih delavski upor še tli. Včeraj so ponovno odšli na delo v ladjedelnici v Gdansku, pri uporu pa še vztrajajo pristaniščniki in vozniki mestnih avtobusov v Szczeczinu ter rudarji v rudniku Julijski manifest v Jastrzebiu v Šleziji, kjer se je sredi avgusta tudi začel tokratni val stavk na Poljskem. V pristanišču v Szczeczinu so pogajanja trajala ves dan. Potem ko so se odpovedali zahtevam po povišanju plač, je vodstvo pristanišča zagotovilo, da proti stavkajočim delavcem ne bo ukrepalo, če se vrnejo na delo. Toda stavkovni odbor pristaniščnikov je pripravljen prenehati s stavko le pod pogojem, da tudi vodstvo avtobusnega podjetja nudi podobna jamstva stavkajočim šoferjem. V Szczeczinu se je včeraj mudil tudi Mieczyslaw Rakowski, ki je v CK Poljske združene delavske partije zadolžen za propagando. Razlogov za njegov obisk uradno niso pojasnili, vendar pa večina domneva, da je nje- gov prihod povezan s pogajanji s stavkajočimi pristaniščniki in šoferji. Tudi šlezijski rudarji še niso prenehali s stavko. Rudarjem v Julijskem manifestu so se včeraj pridružili tudi rudarji v še treh rudnikih v Jastrzebiu. S stavko naj bi začeli v znamenje podpore zahtevam stavkajočih. Stavkovni odbor zahteva ponovno zaposlitev za odpuščene delavce in pa jamstvo, da rudarji zaradi stavke ne bodo trpeli nobenih posledic. Toda kot glavni pogoj so zahtevali tudi prisotnost voditelja Solidarnosti Lecha Walese, ki naj bi stavkajočim osebno razložil, kakšna jamstva ponuja vlada za prenehanje upora. Walesa je v Jastrzebie prispel včeraj popoldne. Spremljala sta ga pater Henryk Jankowski in Zbigniew Ro-maszewski, ki v okviru Solidarnosti vodi komisijo za spoštovanje zakonitosti. Pogovori voditelja Solidarnosti s stavkajočimi rudarji so trajali še pozno zvečer. Na sliki: Po 11 dneh so se delavci ladjedelnice v Gdansku odločili, da prenehajo s stavko. V sprevodu so zapustili ladjedelnico in se podali po mestnih ulicah. (AP) Neuvrščeni iščejo gostitelja NIKOZIJA — Iskanje naslednjega gostitelja gibanja neuvrščenih se je začelo veliko pred srečanjem zunanjih ministrov gibanja neuvrščenih v Nikoziji, kjer naj bi dokončno odločili o njem. Res je, da ne gre le za iskanje, saj posamezne države same podajo svojo kandidaturo za to odgovorno in laskavo dolžnost. To precej kočljivo vprašanje je v teh dneh med strokovnjaki raznih delegacij in diplomacij pogosta tema razgovorov in posvetovanj, preučevanja razpoloženja in prepričevanja. Uradni kandidat ali kandidati bodo znani sredi prihodnjega tedna, ko se bo ministrski sestanek začel, nekatera imena pa so znana že zdaj. Vsekakor gre za neformalne kandidature, od katerih nekatere morda ne bodo prišle niti do konference. Za sedaj omenjajo Indonezijo in Nikaragvo, ni pa izključeno, da se bo med kandidati pojavil tudi Peru in morda Ciper, ki je gostitelj sedanjega ministrskega srečanja. Voditelj ciprske diplomacije George Jacovu je seveda zelo zadržan do tega vpršanja. O drugih kandidaturah ne daje izjav. »Mi nimamo nikakršnih ambicij, niti nismo kandidirali, toda v določenem položaju, če bodo od nas zahtevali takšno pomoč, je bomo nudili. Pripravljeni smo - poudarjam, če bomo s tem pomagali gibanju neuvrščenih.« (dd) Je predsedstvo pristojno? LJUBLJANA — Ko je Odbor Za varstvo človekovih pravic prejel odgovor predsedstva SR Slovenije na vprašanje, ali je vojaški dokument, ki je bil podlaga obtožbi proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, v skladu z ustavno in zakonsko določenimi nalogami Jugoslovanske ljudske armade, da predsedstvo SR Slovenije za tovrsten odgovor ni pristojno, je odbor izdal sporočilo za javnost. Odbor za varstvo človekovih pravic je prepričan, da bi predsedstvo SR Slovenije na postavljeno vprašanje moralo odgovoriti. K temu ga zavezuje več členov ustave SR Slovenije. Ker po mnenju odbora predsedstvo SR Slovenije svojih ustavnih pravic ni uporabilo, pa bi jih moralo, odbor predlaga skupščini SR Slovenije kot najvišjemu organu oblasti v SR Sloveniji, naj samo obravnava ustavnost in zakonitost spornega vojaškega povelja in do njega zavzame stališče. Skupščina pa naj tudi sama še od predsedstva SR Slovenije zahteva, naj se o vojaškem dokumentu opredeli. Odbor svojim kolektivnim in individualnim članom predlaga, naj od svojih poslancev v slovenskem parlamentu zahtevajo uradno vložitev zgornjih dveh zahtev. Isto predlaga tudi političnim organizacijam. Odbor predlaga takojšen sklic izredne seje predsedstva slovenske socialistične zveze ali pa naj se vprašanje postavi na dnevni red prve redne seje. D.V. Nabrežinska skupščina odobrila varianto o Sesljanskem zalivu NA 4. STRANI □ □ n Včeraj začetek Drage 88 NA 5. STRANI , □ □ □ • v v Pri Briščah našli truplo na gmajni NA 5. STRANI Čez teden dni neha veljati odlok o omejitvah hitrosti na cestah Glede nadaljnje usode odloka so si mnenja precej deljena RIM — Čez teden dni bo prenehal veljati odlok ministra Ferrija, s katerim je bila najvišja hitrost na italijanskih avtocestah omejena na 110 km na uro, že nekaj časa pa v Italiji potekajo razprave in polemike, ali je ta odlok koristen ali ne. Nekateri trdijo, da je Ferrijev odlok bistveno prispeval k zmanjšanju žrtev na italijanskih cestah v poletnem obdobju, drugi pa pravijo, da omejitev hitrosti sama po sebi še ne zagotavlja večje varnosti na cestah. Najodločnejši zagovorniki, da bi veljavnost ukrepa podaljšali na celo leto, so radikalci. Svojo zahtevo utemeljujejo z manjšim številom žrtev prometa, toda po njihovem mnenju nista nič manj pomembna zmanjšana poraba goriva in s tem manjše onesnaževanje okolja ter manjša izraba avtomobilskega voznega parka, ki ima pri omejeni hitrosti daljšo življenjsko dobo. Zato pa je v intervjuju za tednik Epoca bivši socialnodemokratski minister za javna dela De Rose ostro napadel odlok strankarskega kolega Ferrija. De Rose trdi, da je omejitev hitrosti le eden od dejavnikov, ki vplivajo na večjo varnost v prometu. Po njegovem mnenju so daleč po- membnejše dobre ceste, glede omejitev pa bi bilo dovolj, da bi vozniki spoštovali že obstoječe. Bivši minister je opozoril tudi na problem avtomobilske industrije, ki si ne more privoščiti izdelave takih avtomobilov, ki ne bi presegali 110 km na uro, saj bi na ta način italijanska avtomobilska industrija takoj »pogorela« v boju s svetovno konkurenco. Resnici na ljubo je treba povedati, da se je z letošnjimi omejitvami število žrtev prometnih nesreč v avgustu precej zmanjšalo v primerjavi z lanskim avgustom, res pa je tudi, da se število žrtev na italijanskih cestah manjša iz leta v leto. Tako je leta 1972 v prometnih nesrečah umrlo 11.708 ljudi, lani pa le še 6.623, kar predstavlja 40-odstotno zmanjšanje števila žrtev. Pri odločanju o tem, kako bo po 10. septembru, bo morala vlada nujno upoštevati tudi te statistične podatke, ki potrjujejo, da za avtomobiliste, vsaj za veliko večino njih, ceste niso več proge za dirke formule 1 temveč predvsem pripomoček, po katerem se lahko s previdno vožnjo varno pride na zaželeni cilj. Padel nemški tornado Včeraj je v Severnem morju, 20 kilometrov od otoka Langeoog, strmoglavi! zahodnonemški lovski bombnik tornado (Telefoto An Atentati v Windhoeku na prvi dan premirja WINDHOEK — Južnoafriški generalni upravitelj za Namibijo Louis Pienaar je včeraj brez pomislekov obtožil pripadnike namibijske osvobodilne organizacije SWAPO, da so krivi za oba bombna atentata, ki sta v četrtek v Windhoeku terjala življenje dveh oseb. Prva eksplozija je popolnoma razdejala trinadstropni Continental Hotel, v katerega imajo dostop tako črnci kot belci. Eksplozija peklenskega stroja je povzročila smrt dveh oseb, med ostalimi gosti in mimoidočimi pa je bilo 15 ranjenih. Druga eksplozija je odjeknila na nekem opuščenem železniškem tiru v južnem predmestju VVindhoeka in lažje ranila dva mimoidoča. Po trditvah preiskovalcev so neznanci položili na tir magnetno mino sovjetske izdelave. Obe eksploziji sta odjeknili prav na prvi dan premirja, ki so ga dosegli s posredovanjem OZN na ženevskih pogajanjih med Južno Afriko, Angolo in Kubo. Sporazum med drugim predvideva s prvim novembrom uresničitev 435. resolucije OZN o neodvisnosti Namibije. O »voznem redu« umika južnoafriških čet iz Namibije pa se bodo pogajali prihodnji teden. Predstavnik rasističnega režima iz Pretorie v VVindhoeku Louis Pienaar je ob obtožbah na račun borcev SVVAPO napovedal, da se Južna Afrika ne bo maščevala za »provokacijo«. Novinarjem je obenem zagotovil, da ne bosta atentata zavrla mirovnega procesa na Jugu Afrike. Ameriško državno tajništvo pa medtem uradno ni potrdilo govoric, ki so prišle prav iz krogov Reaganove administracije, in sicer, da je Kuba poslala v Angolo ojačenja tako v ljudeh kot v orožju. Na sliki (telefoto AP): posledice eksplozije peklenskega stroja v Continental Hotelu V okviru 200-letnice poimenovanja Dolomitov V Pinzolu o problemih reševalne službe v gorah PINZOLO — V okviru številnih prireditev kulturnega, znanstvenega in promocijskegja značaja, ki se že celo poletje vrstijo na področju Dolomitov ob 200-letnici njihovega poimenovanja (geološko gledano so Dolomiti stari milijone let), je v teh dneh v Pinzolu, nedaleč od Madonne di Campiglio, zanimivo mednarodno srečanje, ki je posvečeno proučevanju kompleksne problematike gorskih reševalnih služb v raznih evropskih državah. O njih se ne razpravlja s tehničnega vidika, glavno besedo imajo tokrat juridični, ekonomski in zavaro-valninski problemi reševanja v gorah. Predpisi in zakonska določila, ki urejujejo to zahtevno delo v posameznih evropskih državah, so s tega vidika precej različni, kar prinaša vrsto težav, ko se na primer alpinist ali planinec poškoduje v tujih gorah. Ni naključje, da so prireditelji (turistične ustanove Tridentinske in Pin-zola, reševalna služba CAI-SAT in gorski vodniki Pinzola in Madonne di Campiglio) izbrali prav Pinzolo za organizacijo zasedanja, saj je prav v tem kraju leta 1952 začela na pobudo dobro poznanega in sedaj že priletnega alpinista Silvia Stenica, ki je bil včeraj med gosti srečanja poleg drugih političnih in vojaških oblasti, delovati prva italijanska reševalna služba, po zgledu katere se je nato razvila gosta mreža podobnih enot po vsem alpskem loku in v Apeninih. »Varnost v gorah - Evropa se sooča« - so prireditelji dali naslov zasedanju, ki nudi lepo priložnost za soočanje o nekaterih aktualnih tematikah, kot sta na primer vprašanje civilne in kazenske odgovornosti pri reševanju in to v luči vedno širšega obiska gora in njihovega turističnega razvoja, kar prinaša s seboj tudi več dela za gorske reševalce. Poleg predstavnikov reševalnih služb Francije, Španije, Slovenije, Avstrije in seveda Italije se srečanja udeležuje tudi Švicar Martin Schori, ki je predsednik mednarodne komisije za reševanje v gorah. Predstavniki teh držav so včeraj v podrobnostih orisali ureditev in delovanje gorskih reševalnih služb v lastnih državah, kar je še posebej razkrilo tudi velike razlike v juridičnih in upravnih aspektih reševanja v gorah in mednarodnega sodelovanja na tem področju. Nekatere omenjene države, kot na primer Španija in Francija, so uredile medsebojne odnose na zgleden način; enako je tudi v odnosih med Francijo, Italijo in Švico, drugod pa ni tako. Ostajajo predvsem težave birokratskega značaja, ki jih je v pomanjkanju prave politične volje težko premostiti. Velik problem je tudi plačevanje stroškov, ki jih terjajo reševalni posegi, ki so se z vedno pogostejšo rabo helikopterja močno povečali. V nekaterih državah in deželah, kot na primer v Španiji, Franciji in tudi v Sloveniji, je reševanje predvsem brezplačno; težave nastajajo, ko se alpinisti ali planinci ponesrečijo v tujih gorah. Navedemo naj le ta primer: Slovenija, ki je pozitivno uredila ta skupni problem s svojim severnim sosedom Avstrijo in z obmejno Furla-nijo-Julijsko krajino, ima še veliko težav, ko se slovenski alpinisti ponesrečijo v drugih italijanskih deželah. Zato se morajo le-ti predhodno zavarovati in sicer so stroški, v primeru nezgode, zelo visoki. Skratka: gre za kopico problemov, ki jih srečanje v Pinzolu skuša razčleniti z namenom, da bi se premostile sedanje težave. Zasedanje se nadaljuje danes z razpravo o strogo juridičnih problemih, zaključilo pa se bo jutri s prikazom praktičnih vaj po stenah bližnjih vrhov, ki jih je včerajšnje slabo vreme že pobelilo. ALEKSANDER SIRK Stavke v Iskri KRANJ — Včeraj dopoldan s® praktično ves dan v Iskri Telemahk stavkali. Delavci so že zjutraj ustavi delo, se kasneje razšli in okoli ena]' ste ure začeli z zborovanjem. Prav' zaprav je težko govoriti, da gre 1 stavko Telematike, saj se je zbiral praktično po nekaj sto delavce ' medtem ko je zaposlenih v Telemah' ki skoraj 4.000 delavcev. Zato je verjetno upravičeno trditr da gre tokrat za nekakšno stavko od' pisanih, obupanih ljudi, morda večino izmed tistih 800, za katere že vses kozi napovedujejo, da so odvečni-Morda si marsikdo med temi odpisa^ nimi celo ni upal ali pa ni videl srniS' la prihoda na tovarniško dvorišče. Konec meseca je namreč potek rok, do katerega so pred štirinajsti®^ dnevi ob prekinitvi dela delavci z® htevali od vodstva, da uresniči nekaj njihovih zahtev, med katerimi je bu najpomembnejša, da naj znaša ®in malni osebni dohodek 450.000 in n^ 320.000 dinarjev, ter zahtevali P°ra čun za zadnji mesec do zahtevan minimalne vsote. Čeprav je tovarniški sindikat Pr® lagal, naj bi počakali do ponedeljki ko naj bi vedeli, za koliko bodo la ko dvignili plače, je zmagal revo ogorčenih delavcev. To sicer ni P magalo, ker so tudi včeraj pr®b, _ istega sklepa, da je pač treba počak ti. a_ Nemoč delavcev je izredna. Upr®, vičeno se sprašujejo, kaj naj bi d°0 z morebitno nezaupnico vodstvu, drugo vodstvo drugačno, sposobn J še? V to malokdo verjame, O nen® . in nenavadnem položaju povedo tu nekatere reakcije delavcev. Tako J eden od njih z govorniškega od spraševal, kako naj s "trideseti!® ®a lijoni" šola otroka. »Jasno mi je' za moj otrok ne bo mogel v šolo, ker ^ to nimam denarja. Kaj bo kasneje lal, ko nam tu dopovedujejo, da P trebujemo samo šolane strokovnp ke.« oT o" ro O) 'cT 5 CM O) to s rO o a, d § >u 0) 1« G rd CD (d Z MURRI TI POKLANJA* POTOVANJE Osebni računalnik Elektronski pisalni stroj TJetdeset let. To je za vsako podjetje pomembna obletnica in mi smo se odločili, da jo proslavimo tako, da ST nagradimo tiste, ki so nam omogočili ta jubilej. To so naše stranke. Tako bo vsak, ki bo do 29. septembra kupil osebni računalnik IBM (z vso opremo) ali elektronski pisalni stroj IBM, imel pravico do ene srečke za vsak potrošeni milijon. S srečkami bo sodeloval pri žrebanju čudovitih nagrad. To je enkratna priložnost, saj se v življenju le enkrat dopolni petdeset let. T R S T - Ul. Diaz 24/a - Tel. 307553 - 306091 42. MEDNARODNI VZORČNI OD 2. DO 11. SEPTEMBRA NA SEJMU V PORDENONU. NOVI PROIZVODI, NOVA TRŽIŠČA, NOVE ZAMISLI. 2.-11. SEPTEMBER 1988 Urnik: ob delavnikih 16.00 - 23.00 sobota in praznik 9.00 - 23.00 Ob večji občutljivosti za vse, kar spominja na naše korenine Kakovostna ponudba omogoča smotrno obnavljanje poslopij »Ne bom rekel, da je naš sistem °9 praktičen in racionalen, je pa dvomno lepši od vašega.« Tako v v Preteklosti Britanci utemelje-n svoje mere, ki so za ljudi, na-j Nne na decimalni sistem, prava Panska vas. In v tem primeru je niSeda lepši imela močan čustve-no P^zvok: poudarjala je naveza-tist običaje, na preteklost, na ja)o° tra^icijo, iz katere pač izha- enote56 Za naS ne°P^aine merske ,. Na podoben način lahko uteme-Njemo marsikatero izbiro, še lasti če se moramo odločati med arim in novim. In to na vseh Področjih: od avtomobila do čol-a' °d pohištva do hiše. Novo je ^selej bolj racionalno, tehnološko Dr k P°Polno, manj zahtevno in P 0olematično, vendar po navadi tiste Patine časa, ki daje ^ earnetom in stvarem poseben bi h ^zem™0 na primer avtomo-k nobenega dvoma ni, da so so-°bni avtomobili katerekoli firme ^primerno bolj udobni od tistih, so kraljevali na cestah pred tri-®setimi ali več leti. Motor je bolj 7! °Zen in manj "žejen", čeravno n 9°taylja več konjskih moči, P dvozje zagotavlja veliko boljšo 9° na cesti, udobje sploh ni pri-erljivo. Manjka mu pa čar, ki ga na primer "izžareva" tudi stara belila ali majhni "topolinček". S hišo ali s stanovanjem je nekaj podobnega. Sodobno stanovanje - ali na novo sezidana hiša - je nedvomno bolj racionalno in bolj udobno od tistega, ki je bilo zgrajeno pred petdesetimi ali več leti. Predvsem pa zahteva manj nege, manj vzdrževanja. Napeljave, okna, vrata, vse je standardno in za morebitne zamenjave ali popravila ni hudih težav. In sodobni materiali tudi odpravljajo vse tiste nevšečnosti, ki so bile še pred nekaj leti značilne za železobeton-ske gradnje. Dušenje zvoka in toplotna izolacija nista več problem, saj sodobne plastične pene, steklena vlakna in drugi podobni materiali dušijo zvok in jamčijo večjo toplotno izolacijo od še tako debele stene. Kljub temu pa ima zlasti za nekatere ljudi staro poslopje poseben čar. Čas jih je odel s posebno patino, ljudje, ki so v poslopju živeli in delali, so mu vtisnil svoj pečat, večkrat se v taki stavbi vidi tudi ročna spretnost obrtnikov, ki ji sodobna tehnologija in standardizacija postopno odjedata življenjski prostor. Poleg tega pa daje obnavljanje starega človeku svojstveno zadoščenje, saj ima ob- čutek, da s svojim naporom prispeva k ohranjanju kulturne dediščine, navad in običajev. Nedvomno je obnavljanje starega poslopja bolj zahtevno in drago kot je gradnja novega, predvsem pa zahteva večjo angažiranost lastnika. Če je ob gradnji nove hiše mogoče prepustiti velik del skrbi in nevšečnosti projektantu in gradbeniku in omejiti svojo skrb le na izbiro ploščic, sanitarij, barve, je pri obnavljanju starega poslopja vsakodnevna prisotnost lastnika nujna. Potreben je stalen dialog med njim in obrtnikom, da bo obnovljena hiša s funkcionalnostjo ohranila tudi tisto izvirnost in "duh", ki sta njen čar. Izbira materialov in oblog mora biti bolj skrbna, da se bo novo harmonično spajalo s starim. Napor nedvomno ni majhen, vendar dober rezultat poplača vloženi trud. Pred leti je bilo obnavljanje starih hiš še bolj zahtevno kot danes, saj je precej časa v družbi prevladoval odklonilen odnos do vsega, kar je spominjalo na trde čase iz preteklosti. Danes se ta odnos spreminja, saj v starem človek vidi svoje korenine. S povpraševanjem tržišča pa so tudi obrtniki razvili posebno ponudbo, ki je v pomoč tistim, ki se lotijo obnavljanja starih poslopij. Ne išči več ! Pri nas dobiš hišo tvojih sanj kadar hočeš in kakor hočeš PODGORNIK & C. STROJI, SISTEMI in ČISTILA na visoki tehnološki ravni za čiščenje steklenih površin in tal TRST — Ul. Udine 12 — Tet: 416472 Zastopnik TASKI za Furlanijo - Julijsko krajino TASKI RITOSSd NOVOST: steklena zavesa Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem. Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do +13°C pridobiva toploto; poleti, kp se temperatura dvigne nad + 15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek. Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da steklene zavese uporabljajo tudi na vozilih kot so avtobusi, vlaki itd. TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: 040/232243 - 232244 UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333 GRADNJE POPRAVILA VZDRŽEVANJA POŽARNA VARNOST BU TEHNOLOŠKE INŠTALACIJE S vodovodne PROJEKTIRANJE Sel oprema za dom TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 «. tr9°vini SELVA ARREDA-fcNTl v Tržiču imajo novo ku-'nJsko pohištvo, ki zadovoljuje JZahtevnejše kliente. Izdelano bor-° naistrožiih merilih, iz naj-Jsih materialov in z najmo-Sp?6^0 tehnologijo, stal VA arreDAMENTI je h , n° na razpolago kupcem pri žar P°hištva: v lastnih mi- tjr delavnicah lahko adap- rn.l° katerokoli pohištvo po na-cuu kupca. f'n-ii AgipCovenGas »Kjer je potrebna toplota, naj bo tudi čista energija« OGREVANJE Z GRL (utekočinjen petrolejski plin) ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE POSAMIČNE ALI SKUPINSKE NAPELJAVE Zastopstvo za TRST in GORICO: P. Cerlienco 6* P. Tampieri ,.= Uradi: UL. MERCATO VECCHIO 1 — TEL. 040/61244-5 Obrat: UL. PIETRAFERRATA 26 — TEL. 040/820627-8 Maratonska seja devinsko-nabre inskega občinskega sveta Zelena luč za Sesljanski zaliv O krizi na Tržaškem Srečanje KPI s pokrajinskimi vodstvi sindikatov Devinsko-nabrežinski občinski svet je včeraj ob pol treh ponoči, po več kot šesturni razpravi odobril varianto občinskega regulacijskega načrta, ki bi morala odpreti pot turističnemu razvoju Sesljanskega zaliva. Urbanistični dokument so podprli svetovalci Krščanske demokracije in Slovenske skupnosti ter neodvisni Tuta in zeleni Certo, ki sodelujeta v Brezigarjevem odboru, pridružila pa sta se jim tudi svetovalca PSI, ki sta trenutno sicer v opoziciji. Proti varianti, ki jo je izdelal arhitekt Mario Dolce, so se izrekli komunisti in edini predstavnik MSI, medtem ko se je listar Baici vzdržal glasovanja. Odobrena sprememba občinskega regulacijskega načrta iz leta 1985 je važen dokument, neke vrste tehnični pogoj za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Varianta spada v sklop večjega mozaika in odpira zapleten proceduralni in vsebinski postopek, ki se je včeraj dejansko komaj pričel. Na vrsti so sedaj ugovori, obvezno mnenje Dežele, izvršilni načrti družbe Finsepol in končno konvencija, ki jo bo morala Občina podpisati z lastniki pred izdajo potrebnih gradbenih dovoljenj. Za zasedanje občinskega sveta je seveda vladalo veliko zanimanje, kot je pričala velika udeležba občinstva na seji. Soočanje mnenj je bilo tudi v najbolj kočljivih trenutkih korektno ob skupni ugotovitvi, da je obravnavana problematika zelo pomembna ne samo za krajevno, ampak tudi za širšo skupnost. Široka koalicija strank (KPI, KD, PSI in SSk), ki je pred tremi leti soglasno odobrila občinski regulacijski načrt, pa se je tokrat znašla brez komunistov. Širše politično soglasje bi ob tem problemu gotovo okrepilo vlogo uprave, ki bo v bližnji prihodnosti imela polne roke dela, da bo ves postopek tekel v skladu z normativom in s sprejetimi obvezami. Varianto in tehnične novosti, ki jih je vnesla občinska gradbena komisija, je obrazložila odbornica za urbanistiko Contentova, stališča uprave pa je ob koncu osvetlil župan. Brezigar je podčrtal, da bo uprava vsestransko nadzorovala, da bodo načrti Finsepol zajamčili turistično namembnost Sesljanskega zaliva in da se jutri turistični projekt ne bo prelevil v rezidenčne-ga. Dežela je namreč zavrnila prvotno normo o omejitvi posameznih stanovanjskih kvadratur (največ 35 oziroma 40 kv. metrov), zato je bilo treba spre- jeti nova določila. »V nov normativ regulacijskega načrta smo že sedaj vključili dve postavki,« je rekel župan, »in sicer določila, da je turistična namembnost nespremenljiva, tudi s tem, da so turistični objekti proglašeni za javni interes in družbeno korist. Drugo pa je določilo, da je morebitna sprememba namembnosti izenačena s črno gradnjo in je torej kaznivo dejanje.« S tem je odbor osvojil stališča, ki jih je na seji predlagal načelnik SSK Brecelj. »Konvencija, ki jo bomo izdelali in odobrili istočasno z odobritvijo načrta, pa bo vsebovala prepoved katastrskega in zemljeknjižnega parceli-ranja posameznih enot,« je še dejal Brezigar, po mnenju katerega je doseženi rezultat, mimo demagoških gesel trenutno najboljši. Po županovem mnenju obstoječa zakonodaja omogoča in daje največja možna jamstva, da se hotelski objekti ne bodo spremenili v stanovanja. Komunisti očitajo Brezigarjevi upravi poleg nekaterih vsebinskih pripomb predvsem to, da so se upravitelji preveč prilagodili težnjam Carda-rellijeve družbe ter da so se v ključnih trenutkih popolnoma odpovedali samostojni vlogi nadzornika in usmerjevalca, ki pripada Občini. KPI se je vedno dosledno zavzemala za turistični razvoj zaliva — sta podčrtala Širca in Depangher — in bo to delala tudi vnaprej, a na podlagi jasnosti in jasnih ciljev. Sesljanski zaliv je za krajevno in širšo tržaško skupnost preveč pomemben, da bi ga lahko površno obravnavali in ga v celoti prepustili milosti in nemilosti družbe Finsepol, je še mnenja KPI, ki tudi opozarjajo na kočljivo in po njihovem še nerešeno vprašanje turističnih rezidenc. Varianto je v imenu SSk podprl načelnik skupine Brecelj, ki je predložil štiri pomembne resolucije, na katere se je kot zgoraj omenjeno navezal Brezigar. Socialisti, ki so bili med razpravo nekoliko v senci, so podprli varianto z utemeljitvijo, da mora Zaliv čimprej turistično zaživeti. Caldi in Burgher sta podčrtala, da si bo PSI prizadevala, da bo Zaliv tudi v bodočnosti ostal "odprt zaliv", ter da je treba zajamčiti interese in potrebe kopalcev, ribičev, lastnikov čolnov ter jadralnih klubov Čupa in Pietas Julia. S tem so soglašale vse politične sile, ki so zastopane v občinskem svetu. SANDOR TENCE Pogled na sesljanski navtični pristan (Foto Magajna) Postopek za odobritev variante Varianta občinskega regulacijskega načrta Občine Devin-Nabrežina bo sedaj 20 dni razobešena na uradni oglasni deski nabrežinskega županstva. Občani bodo imeli nato še 20 dni časa za predložitev ugovorov in pripomb na urbanistični dokument, ki nosi zaporedno številko 15. Ugovore in pripombe bo nato vzela v pretres občinska skupščina. Varianta bo potem romala na Deželo, kjer jo bo po strokovni oceni pristojnih tehničnih in urbanističnih uradov obravnavala deželna vlada. Dekret o odobritvi bo moral podpisati predsednik Dežele, formalni akt pa bo objavljen v Deželnem vestniku in bo šele nato postal sestavni del deželnega urbanističnega plana (PUR). Procedura je torej precej dolga in zapletena, odgovarja pa deželnim in državnim zakonom o urbanistiki in teritorialnem načrtovanju. Šele nato bo lahko lastnik Sesljanskega zaliva (družba Finsepol) predložil Občini gradbene izvršilne načrte, katerim bo sledila konvencija med upravo in lastniki. Dokončno zeleno luč za konkretni razvoj Sesljanskega zaliva pa bo prižgala občinska uprava, ki je edina pristojna za izdajo gradbenih dovoljenj. Občinska varianta dopolnjuje občinski urbanistični načrt iz leta 1985, ki je bil odobren s široko večino glasov, in sicer KPI, KD, PSI in SSk. Devinsko-nabrežinski odbor vodi trenutno koalicija KD, SSk in svetovalcev Tute in Certa, ki sta občinska odbornika. Uprava lahko računa le na politično podporo 10 od 20 svetovalcev, za odobritev variante je bilo zato odločilno ugodno mnenje dveh svetovalcev PSI. V opoziciji so KPI, MSI in LpT. V teku so pogajanja za razširitev koalicije na PSI. (st) Na sedežu tržaške federacije KPI s0 se včeraj srečala pokrajinska predstav-ništva KPI in sindikatov CGIL, CISu in UIL ter razpravljala o splošnem p°' ložaju v pokrajini. V imenu KPI s0 srečanja udeležili pokrajinski tajnik Nico Costa, senator Stojan Spetič, načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu M®' urizio Pessato in načelnik komunistične svetovalske skupine na tržaški Pokrajini Ezio Martone, sindikate Pa sta zastopali pokrajinski tajniki CGIu Treu, CISL Feletti in UIL Trebbi. Na srečanju so soglasno ugotovili' da Trst vsestransko propada. Številn8 podjetja so zabredla v krizo, zlasti tista z državno udeležbo, toda kriza se pojavlja tudi na družbenem in upravnem področju, kot dokazujeta primer3 tržaške Občine in Pokrajine, ki sta se vedno brez odborov. Udeleženci sestanka so soglašali v mnenju, da je potreben preokret, ki bi ga moralo označevati predvsem preseganje najrazličnejših pregrad, ki vladajo na vseh področjih, in vsestransko soočanje med vsemi komponentami v pokrajini- Kar zadeva gospodarsko področje; so udeleženci sestanka poudarili, d3 m morala vlada in zavod IRI temeljil0 spremeniti svojo politiko na Tržaškem, predvsem pa da bi morala od obljub preiti k dejanjem. Tajnik KPJ Costa je izrazil splošno pripravljeno5! svoje stranke, da bi poglobila gospodarske in druge programske točke 5 sindikati. Senator Spetič se je posebej ustavil pri vprašanju zakonskeg3 predloga o obmejnih območjih, ki P3 parlament še ni dokončno odobril-Spetič je izrazil bojazen, da bo to zakonsko besedilo obtičalo v predalih' in potrebo, da bi se Trst za njegovo odobritev odločneje zavzel. Obe delegaciji sta se strinjali, da bi bilo potrebno čim prej sklicati 3. pokrajinsko gospodarsko konferenco, na kateri bi morali razpravljati predvsem o vprašanju koordinacije uporabljanj3 dobrin in teritorija. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi bližanje leta 1992,_v katerem bo skupno evropsko tržišč® postalo resničnost. Obe delegaciji sta se tudi strinjali, da bi vlogo koordinatorja pomembnejši razvojnih posegov morala prevzeti tržaška pokrajinska uprava v tesnem sodelovanju z družbenimi in teritorialnimi organizacijami. Z novim šolskim letom v naših vrtcih več otrok Tako kot v šolah, se bo tudi v občinskih otroških vrtcih začel pouk v ponedeljek, 19. septembra. Število vpisanih postaja vse bolj popolno, čeprav so dokončne številke še pod vprašajem: nekateri morajo vpise še potrditi, drugi pa se bodo šele v zadnjem trenutku odločili, kam naj vpišejo svojega otroka. Danes objavljamo podatke o vpisu v občinske slovenske otroške vrtce v tržaški, zgoniški, miljski in devinsko-nabrežinski občini: OTROŠKI VRTEC 1987/88 1. letnik skupno 1988/89 1. letnik skupno Ul. Conti 8 11 5 12 Sv. Ivan 5 10 3 10 Ul. Ginnastica 5 17 7 19 Greta 5 16 9 16 Zgonik 8 14 9 22 Gabrovec 1 10 5 9 Čampor e-Žavlj e 3 12 4 12 Mavhinje-Sesljan 4 16 6 16 Šempolaj 1 12 6 9 Nabrežina 8 14 2 13 Devin 2 12 5 10 SKUPNO 50 144 61 148 Za sedaj torej lahko ugotovimo skupen porast števila malčkov, ki bodo prvič obiskovali otroški vrtec, in sicer za 11 glede na lansko šolsko leto. Skupno število otrok v občinskih vrtcih s slovenskim jezikom v tržaški pokrajini pa se tako dvigne na 148 ali za 4 glede na preteklo šolsko leto. V okviru preustroja deželne uprave Nova direkcija za tehnične službe S 1. septembrom je začel veljati zakon, ki preureja deželno upravo in določa delitev bivše deželne direkcije za javna dela na dve novi direkciji: za okolje in za stanovanjska vprašanja oziroma tehnične službe. Ne gre za zgolj birokratski korak — je poudaril deželni odbornik Gonano na srečanju z odgovornimi za pokrajinske tehnične službe — temveč za nov pristop deželne uprave k pomembnim problemom, kakršni so tisti, ki zadevajo zaščito okolja in ozemlja ter ohranjevanja stanovanjskega fonda. Tem problemom bo potrebno najti rešitve z ustreznim ovrednotenjem poklicnosti tistih, ki so zaposleni v uradih pokrajinskih direkcij, je dodal Gonano. Prav to osebje je namreč v neposrednem stiku z občani, saj deželni in pokrajinski uradi, pristojni za stanovanjska vprašanja in za energetsko varčevanje, izdajo letno od 10 do 15 tisoč ukrepov. Razvoj zadružništva bo odvisen od gospodarskega položaja v Trstu dr. Luciano Peloso Upravljanje zadrug zahteva poglobljeno znanje zakonov in raznovrstnih predpisov o zadružništvu. To pa ni lahka naloga, saj se predpisi pogosto spreminjajo. Vodstva zadrug niso vedno na tekočem glede razvoja zakonodaje, kar povzroča velike težave in nepravilnosti v upravnih dejavnostih. Zaradi tega zakon določa, da morajo biti vse zadruge podvržene posebnemu nadzorstvu. V Furlaniji-Julijski krajini ta nazor opravlja deželna služba za razvoj in nadzorovanje zadrug (Servizio di sviluppo della cooperazione e vigilanza sulle cooperative), ki ima svoj sedež v Ul. sv. Frančiška 15 v Trstu. Službo vodi že vrsto let dr. Luciano Peloso, ki je pred kratkim tudi pripravil pravni priročnik za zadruge in s katerim smo se pogovorili o delovanju te službe. Dr. Peloso, kateri je bil razlog, da ste pripravili pravni priročnik za zadruge? Na osnovj izkušenj, ki smo jih imeli v zadnjih letih, smo čutili potrebo po izdaji tega priročnika z namenom, da bi nudili članom in upravam zadrug vsa potrebna pojasnila za čimbolj uspešno poslovanje. Ta priročnik je v glavnem zbirka najvažnejših predpisov o zadružništvu. Vsebuje tudi vzorce za prošnje, statute in druge listine, kar bo gotovo v veliko pomoč začetnikom, zraven pa še naslove vseh deželnih in državnih uprav, finančnih in drugih zavodov, s katerimi imajo zadruge pravne in gospodarske stike. Prvi del priročnika nudi splošna pojasnila o delovanju zadrug ter o pristojnostih, ki jih ima naša dežela pri urejanju zadružništva. Drugi del je zbirka zakonov in predpisov, v tretjem pa so vzorci za prošnje in podobne listine. Kakšne naloge ima deželna služba za razvoj in nadzorovanje zadružništva? V našem uradu zbiramo vse podatke o obstoječih zadrugah in o tistih, ki so v nastanku v Furianiji-Julijski krajini. Te podatke nato pošljemo ministrstvu za delo. Poleg tega vodimo statistične podatke in upravljamo tudi deželni vpisni urad. Tu so vpisane vse uradno priznane zadruge, kar jim nudi možnost za prejemanje vseh fjnah čnih in drugih olajšav, ki jih predvideva zakon. Na ^a ,°: pa je treba povedati, da vse zadruge ne spoštujejo predp^ sov. Vzrokov je več, v glavnem so člani nepripravljeni z upravne dejavnosti, večkrat pa so pokazali tudi veliko n odgovornosti. Precej je še ljudi, ki mislijo, da delo v za~ž . gi ne zahteva truda, potrpljenja in resnosti, kakršne zaN', va na primer navadno zasebno podjetniško delo. Večkn^ zasledimo tudi špekulacije. Zato je naša naloga predvse> preverjati, ali zadruge spoštujejo zakonska določila. Preiskave so predvsem dveh vrst: navadne in izredn ■ Navadne so inšpekcije, ki jih odredimo vsaj enkrat vsfl dve leti. Pregledujemo predvsem kjigovodske zvezke vse listine, ki zadevajo društvene dejavnosti. V glavne. •m /c to le svetovalna služba, ki zagotavlja zadrugam ustrezn 1 še delovanje. Izredno preiskavo odredimo, kadar zvemo hujše nepravilnosti ali prekrške. V tem primeru imen11! mo inšpektorja, ki ima nalogo, da podrobno razišče P‘^g blem. Če prekršek ni hud, zadošča, da opozorimo nprfC zadruge, naj uredi problem v teku štirih mesecev. Za nm ^ zadeve pošljemo komisarja, ki bo moral preučiti Pr0^,agi skupno s komisijo, ki jo jejmenovala zadruga. Na PoCi njfi pridobljenih rezultatov se' deželni odbor odloči o _ proti zadrugi. Za hujše prekrške pa zakon določa tudi r^, pust zadruge. Take ukrepe deželna uprava sporoča na dišče ter objavi v Uradnem vestniku. V primerjavi z drugimi italijanskimi deželami ta. . lem je predvsem s strokovnim usposabljanjem reviz° I naša služba kar izvrstno, lahko pa bi bila še boljša’ ki bi morali biti bolje podkovani na pravnem področ]U-Kakšna vrsta ljudi ustanavlja zadruge? . 0d Na to vprašanje pa ni lahko odgovoriti. Odvisno /j. posamezne zadruge. V zadrugah za delo so člani P ie. vsem mladi, ki so bili brezposelni ali delavci, ki so Prf age. li ekonomsko propadla podjetja in jih preuredili v zadj ^ Zakon nudi posebne olajšave tudi delavcem v dopol blagajni, ki želijo ustanoviti zadruge. V glavnem pa zfl ge ustanavljajo mladi, ki se želijo zaposliti. azVoj Se v prihodnosti obetajo večje ugodnosti za ra zadrug? .fl jo Razvoj zadružništva je odvisen v glavnem od trzis0^etn pa odvisi od gospodarskega razvoja Trsta, ki pa ne ^ nič dobrega. Mislim, da tudi znanstvene dejavnos bodo veliko prispevale k zmanjšanju brezposelnosti- ^ voj zadrug bo možen le, če bodo mladi dovolj Luge če bodo nudili čimveč novih, neobičajnih storitev, za ^ bi lahko z uspehom opravljale tudi tiste storitve, ^gje sedaj na neustrezen način nudijo javne ustanove, mnenje je, da gospodarski problemi mesta ne bodo rešeni. Razlog za to je tudi v geografskem poloza] ajj ki mu premajhno zaledje ne omogoča razvoja po/trfl" kmetijstva, kakršnega imamo na primer v vi^emsKnJj0či !e jini, ki ima širše zaledje. Izhod iz krize lahko omjigj.jg-večje sodelovanje z Jugoslavijo: vzajemna Pomo(:nnVnein11 goslavijo in Trstom bi odločilno prispevala k po razVojU razcvetu mesta ter obenem še h gospodarskemu sosedne države. ST. SA- Karel Smolle prvi predavatelj letošnje Drage »Manjšina se mora modernizirati in opustiti zastarelo orožje« Odstavitev letošnjih predavateljev (foto Magajna) Včeraj so se pričeli v Finžgarjevem 0mu na Opčinah 23. študijski dnevi ^raga 88. Dež je na žalost preprečil, da 1 Prvo predavanje bilo na prostem, zato se predavatelji in številni poslušalci Jerali" umakniti v dvorano. Prireditelji t ra9e so najprej predstavili letošnje gos-• Gre za znana imena, saj je že kot prvi P edavatelj nastopil slovenski poslanec v unajskem parlamentu Karel Smolle, ki govoril na temo "Manjšinstvo z evrop-6 Perspektive". Po današnji slovesni v°rityi Drage, ki bo ob 16. uri, pa bo ^stopil veliki srbski pisatelj Dobriča °sie' ki gotovo sodi med protagoniste n ~.anjega jugoslovanskega trenutka. V Dra^0 sta običajno na vrsti dve Irci vanji: °b 10.30 bo slovenski teolog šw f Pirc predaval o življenju in delu anv Antona Mahniča. Pirc bo v svoji jijlzi osvetlil nekatere Mahničeve zna-n°sti, ki odpirajo novo razpravo o nje- govi vlogi v slovenskem kulturnem in političnem življenju. Kot zadnji pa bo v popoldanskih urah prevzel besedo naš znani pisatelj Alojz Rebula, ki bo razmišljal o današnjem položaju slovenskega naroda, ki preživlja usodne trenutke. Letošnja Draga se je torej pričela s predavanjem slovenskega politika, ki je s svojimi dejanji vzbudil veliko razprav, polemik pa tudi pritrdilnih stališč. V predavanju o problemu manjšin v Evropi in o Evropski manjšinski listini Smolle ni podal le nekega objektivnega stanja, ampak je razgrnil tudi svoje gledanje na manjšinsko vprašanje in še dlje, svoje razumevanje politike in političnega nastopa. Predavatelj je najprej naglasil, da ni več mogoče razmišljati.le o problemu manjšin v Zahodni Evropi, ampak je treba zastaviti vprašanje bolj globalno, saj je velike važnosti, kaj se dogaja na Vzhodu. Ko je razčlenil Listino, ki so jo sestavili v okviru evropskega parlamenta, je bil govornik pozoren na ta in številne druge elemente. Poudaril je, da pomeni Listina bistven korak naprej in da je ne smemo jemati za golo formalnost. Boj in prerekanja med predstavniki držav in manjšin jasno dokazujejo, da ni šlo le za puhlo besedičenje. Smollejeva ocena pa sloni na osnovnem prepričanju, da je treba pristopati k reševanju manjšinske problematike z dokajšnjim realizmom in s sredstvi, ki nam jih ponuja sodobni čas. V tem smislu je treba opustiti neučinkovito in zastarelo orožje. Manjšina se mora modernizirati, veliko pozornost mora posvetiti gospodarstvu in mednarodnim menjavam, najti mora nov dialog z zakonodajnimi in upravnimi ustanovami, svoj odnos z matično domovino pa mora zasnovati na realizmu in razumeti, da je povsem normalno, če interesi vedno ne sovpadajo. Iskati je namreč treba to, kar združuje in je v skupno korist. Smolle je tudi izredno zagovarjal in poudarjal spremembe v politiki m kulturi, ki jih zahteva sodobni svet. Šele med razpravo pa je poslanec obrazložil, zakaj se je odločil za to, da v parlamentu glasuje za nov manjšinski šolski model na Koroškem. Dejal je, da je s svojimi nastopi dosegel med razpravo več popravkov zakonskega osnutka, ki so ga predložile tri največje avstrijske stranke. Ko je bil prvotni osnutek izboljšan in ko je dosegel tudi druga zagotovila v korist manjšine, je glasoval za zakon, pa čeprav še zdaleč ni najboljši. Smolle je omenil tudi številne polemike, sam pa je polemiziral s tistimi, ki so ga skušali diskvalificirati, saj je izrecno poudaril, da je tudi v polemikah potrebna toleranca. Seveda so se tudi med diskutanti na včerajšnji Dragi slišale polemične pripombe kot tudi obrambe Smollejeve odločitve, (am) Za poklicni seznam kmetijskih podjetnikov KZ poziva k udeležbi na jutrišnjih volitvah VOLITVE :a imenovanje predstavnikov kmetov v pokrajinske lOMISIJO ZA VODENJE POKLICNEGA SEZNAMA KMETIJSKI! PODJETNIKOV - TRST 4. SEPTEMBRA 1988 Jutri bodo v tržaški pokrajini prve volitve predstavnikov kmetov v pokrajinsko in občinske komisije za vodenje poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov. Volitve je razpisal posebni komisar. Volišča bodo odprta od 9. do 19. ure, volilni upravičenci pa bodo volili v naslednjih krajih: Volišče za okrožje Dolina-Milje bo v dvorani občinskega sveta v Dolini. Kmetovalci iz devinsko-nabrežinske občine bodo volili v občinski knjižnici, ki je na nabre-žinskem trgu. Volišče za Repenta-bor bo v kulturnem domu "Albin Bubnič". V zgoniški občini bo volišče v Kulturnem centru v Repni-ču. Trst je razdeljen na dve volišči, in sicer Trst 1, ki bo v občinski izpostavi pri Sv. Ivanu, volišče Trst 2 pa bo v občinski izpostavi za Vzhodni Kras na Opčinah. Na vabilih, ki so jih dobili kmetoval- ci, piše, kam naj gredo posamezniki volit. Na voliščih bodo kmetovalci dobili dve glasovnici. Na modri glasovnici bodo lahko volili predstavnike kmetov v pokrajinsko komisijo, na zeleni pa predstavnike kmetov v občinsko komisijo. Poudariti moramo, da bodo na razpolago glasovnice v slovenščini in italijanščini, ne pa dvojezične, kot so se dogovorili v komisiji, ki je volitve razpisala in pripravila. V tiskarni je namreč prišlo do napake in natisnili so slovenske in italijanske volilnice. Gre vsekakor za neljub spodrsljaj, ki ga Kmečka zveza obžaluje, saj se Slovenci dosledno zavzemamo za enakopravnost italijanščine in slovenščine v raznih dokumentih in ne želimo, da bi morali ljudje izbirati. Kmečka zveza zato vabi slovenske kmetovalce, naj na volišču zaprosijo za slovensko glasovnico. Kot smo že pisali, so se kmečke organizacije združile v eno samo listo, njihova imena pa so izpisana na skupnem znaku. Skupaj nastopajo Kmečka zveza. Pokrajin- * ska Zveza neposrednih obdelovalcev in Zveza veleposestnikov. Vo-lilci naj bodo pozorni, da na glasovnici (katere osrednji del vidijo na sliki) ne bi prečrtali simbola Enotne liste: prekrižati morajo namreč kvadrat na zgornji desni strani glasovnice, ob katerem piše Enotna lista. Volilci lahko na volilnici za pokrajinsko komisijo navedejo pet imen kandidatov, na volilnici za občinske komisije pa imeni dveh kandidatov. Kmetovalci naj se udeležijo volitev v polnem številu. Preiskovalci ne izključujejo možnosti umora Ob cesti na kraški gmajni našli mrtvo žensko Rosa Cavalieri ri Briščah, natančneje na kraju, ki v- domačini imenujejo Leskovci, so p erai popoldne našli truplo 51-letne ii^Se (“avalieri. Na kraj so okrog 14. j 6 Prihiteli agenti letečega oddelka se . raNnjerji. Pred njihovimi očmi sr J6- P°iavil srhljiv prizor: ženska ce | ndh let je ležala nekaj metrov od s . . ■ Bila je skoraj popolnoma gola, le imela na sebi le črno bluzo iz iti t6t^ne tkanine, slečeno do vratu, ^eče volnene dokolenke. Temni eckasti lasje so bili speti v čop. čet e' da je ženska umrla v noči med tikom in petkom. da renulno še ni zadostnih dokazov, Dpi6 bila ženska namerno umorjena, .lanski vzrok smrti bo pojasnila hilfr^dHa obdukcija, ki jo bo zdrav-tai Soslantinides izvedel danes zjut-Cei ("avalierijeva je bila v mestu pre-la s nana' Zadnja leta se je preživljata Pfostitucijo in je stanovala v celic 6111 botelu Brioni v Ulici Ginnas-a' Po naravi je bila precej arska in zaprta vase. Večkrat je gov0tt~ hik °r^a satna s seboj in ni pogledala ci pBar- Le s sestro, ki stanuje v Uli-stjL arJ)ineto, je imela precej redne v t6, to poletje so ju videli skupaj tej °Pal’šču Ausonia. Rite Cavalieri biig111 bilo težko opaziti. Navadno je ZV a 0blečena v hlače, krojene "na V kai?C ' bi so bile predolge zanjo, in tte tesno majico ali srajco. Bila je Svi,^6!110 naličena, saj si je s črnim obrvCn*b°m preveč izrazito začrtala Utjtp.1 ‘n je nosila nenavadno dolge dM.,1116 itepalnice. V rokah je vedno Pok Ci9areta srej pihica ima za sabo skrajno ne-ljU(j. 0 življenje. Samo neobčutljivi 6 bi jo mogli obsojati zaradi tega, ker se je ukvarjala s prostitucijo. Ko je bila še mlada, je bila lastnica stojnice v središču mesta. Tudi poročena je bila, njen mož pa je že pred nekaj leti izginil neznano kam. Leta 1982 se ji je rodil sin, ki je na žalost telesno in duševno prizadet. Sodniki so ji kmalu po rojstvu odvzeli otroka, ker po njihovem mnenju ni bila sposobna, da bi skrbela zanj. V četrtek je Cavalierijeva zapustila hotel okrog 9. ure zjutraj, zadnjič pa so jo videli živo v neki gostilni na nabrežju okrog 22. ure. Bila je sama. Po vsej verjetnosti se je pozno zvečer sestala s kakim klientom. Policisti domnevajo, da jo je z avtom odpeljal na Kras. Kaj se je zgodilo potem, ostaja za preiskovalce skrivnost. Morda je Cavalierijeva izdihnila na kraju, kjer so jo našli. Domneva, da jo je njen spremljevalec zadavil, trenutno ne pride v poštev. Ženska je sicer imela pomodrel obraz, spokojen izraz na njenem obrazu pa trenutno izključuje možnost nasilja. Najverjetneje je, da se je med občevanjem zgodila nesreča. Moški, ki je bil z njo, se je najbrž ustrašil posledic, zato jo je zapustil in pobegnil. Obleke pokojnice so ležale razmetane blizu trupla, enega čevlja pa preiskovalci nikakor niso mogli najti. To dejstvo bi bilo lahko v prid domnevi, da je ženska umrla drugje in da so se njenega trupla znebili na Krasu prav blizu kraja, kjer se že več Zračni vrtinec prevrnil prikolico na Krasu Včeraj popoldne se je nad Krasom razbesnela silna nevihta. Zračni vrtinec, ki se je pojavil v zgoniški občini, snetku D. Križmančiča) ter izruval nekaj dreves, potem pa je izgubil svojo rušilno moč. Kdor je bil v tistem trenutku zunaj, se je do kože premočil. Na Krasu je bilo za nekaj minut prav nevarno, saj je iz oblakov začela padati precej debela toča. Kaj kmalu pa se je narava spet umirila in nekaj pred zatonom so se pokazali plahi sončni žarki. V mestu deževje tokrat ni povzročilo velike škode. Gasilci so morali po nevihti odžagati nekaj nalomljenih vej, ki so grozile, da padejo na cesto. Drugih težav, kot kaže, ni-bilo. Pač pa so tržaški gasilci priskočili na pomoč kolegom iz Vidma, kjer se je neurje razbesnelo z vso silo. nedaleč od kraja, kjer se je pripetil zločin, je dvignil težko prikolico in jo obrnil na streho (kot vidimo na po- Truplo nesrečnice (spodaj levo) včeraj popoldne takoj po odkritju pri Briščah v zgoniški občini • (foto Križmančič) let dogajajo čudne stvari. Nedaleč od tam, v kraju, imenovanem Katrna Pejca, se ob sobotah in nedeljah zbira veliko število ljudi, ki se menda vdajajo okultnim obredom. Truplo nesrečnice je okrog 14. ure popoldne odkril Orlando Žbogar iz Devina, ko se je s tovornjakom peljal na delo. »S ceste sem v grmovju opazil nekaj rdečega,« je povedal. »Usta- vil sem kamion in se približal. Ko sem zagledal človeške obrise, sem sprva mislil, da gre za lutko. Po nekaj korakih pa mi je bilo jasno, da leži pred menoj mrtev človek.« Žbogar je takoj odšel v gostilno svojega sina. Najprej je poklical policijo, nato pa takoj zavrtel številko našega dnevnika in nas obvestil o tem, kar je videl. (HJ) Protest zelenih proti tekmovanju v športnem ribolovu Občinski in pokrajinski svetovalec Zelene alternativne liste Bekar in Capuzzo sta vložila interpelacije in uradni protest proti svetovnemu prvenstvu v športnem ribolovu, ki bo v Tržaškem zalivu. Taka tekmovanja po njunem mnenju pomenijo nasilje nad živalskim svetom, zato sprašujeta, ali sta Občina in Pokrajina finančno podprli to pobudo oziroma ji dali svoje pokroviteljstvo. ■ Sekcija KPI »1. maj« iz Podlonjerja prireja danes in jutri festival komunističnega tiska v Ljudskem domu v Ul. Ma-saccio 24. Drevi ob 19. uri bo na sporedu razprava o Monciniju in nasilju, nad mladoletniki, ki jo bo vodil Riccardo Luccio, profesor psihologije na tržaški univerzi in predsednik nadzorne komisije v zveznem odboru KPI. Večer se bo nadaljeval z nastopom plesne skupine KD Prešeren iz Boljunca. Jutri ob 19. uri pa bo najprej koncert frajtonarc, ki mu bo sledil ples z ansamblom Veseli godci. Kioski bodo založeni z raznimi specialitetami in z dobro domačo kapljico. 3. 9. 1987 3. 9. 1988 Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš nepozabni Stanko Požar Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Sonja ter sinova Alex in Sergij z družinama Trst, 3. septembra 1988 3. 9. 1985 3. 9. 1988 Giuliano Košuta Živo in z ljubeznijo se te spominjava. Žena Ana in hči Nives včeraj - danes V sežanski Kosovelovi knjižnici Svečanost ob 90-letnici Černigojevega rojstva V zadnjih letih življenja velikega slikarja je postalo v sežanski knjižnici Srečka Kosovela že običajno vsakoletno srečanje z umetnikom ob njegovem rojstnem dnevu (24. avgust). Sežanska knjižnica je želela to srečanje nadaljevati tudi po umetnikovi smrti, ker je Černigoj s svojim delom in duhom še vedno prisoten v knjižnici, kjer je ni knjige, ki je ne bi bil vzel v roko, je ovrednotil s skico in risbo. Letos pa je imelo srečanje še globlji pomen. Prav v teh dneh so namreč na sežanskem pokopališču dokončali nagrobni spomenik umetniku, ki je s svojim delom in svojo življenjskostjo dal likovni umetnosti naših krajev svoj pečat. Za svečanost, ki je bila v četrtek popoldne v Sežani, so v Kosovelovi knjižnici pripravili manjšo razstavo Černigojevih lesorezov in li- norezov, kulturni del programa pa je obogatil kvintet trobil glasbene šole iz Pirana. »Odločili smo se za mlade poustvarjalce,« je poudarila ravnateljica knjižnice Lučka Čehovin, »ker so na zelo visoki ravni. Mislim, da bi bili Černigoju zelo všeč, saj je ljubil mlade umetnike in je rad prišel v stik z njimi.« Po kratkem nagovoru v knjižnici so se vsi prisotni podali na bližnje pokopališče, kjer je bil pravkar dokončan nagrobni spomenik, delo kiparja Janeza Lenassija. »Ko je Čenigoj začutil, da se mu življenje izteka,« je pojasnila Lučka Čehovin, »je sam povedal, kje bi želel biti pokopan. In tedaj smo ga vprašali, kaj misli o grobu. "Saj je tu Lenassi," je odgovoril," kaj pa naj drugega počnejo kiparji."« In Janez Lenassi je ugodil zadnji Černigojevi želji. Za nagrobni spomenik umetniku je izbral ogromno kraško skalo, ki ji je narava dala svojstveno obliko. Skalo so postavili skoraj neobdelano na grob. Edini človeški poseg je umetnikovo ime, ki je bilo vklesano v slogu ene njegovih najlepših grafik, na straneh pa je kamen nekoliko odrezan in ročno brušen. Zahtevno delo za postavitev spomenika pa so brezplačno opravili člani številnih sežanskih delovnih kolektivov. V knjižnici in na pokopališču se je v četrtek popoldne zbralo precej ljudi, da bi se oddolžilo spominu umetnika, ki je preživel zadnja leta med Sežano in Lipico. Skromna je bila prisotnost s Tržaškega, morda tudi zato, ker prireditelji niso poskrbeli za vabila organizacijam in posameznikom. razne prireditve PD Kolonkovec - Ženjan 66 - prireja danes, 3., in jutri, 4, septembra, tradicionalni PRAZNIK SOLATE. Tekmovanje v sajenju solate bo danes, 3. septembra, ob 16. uri na njivi M. Debellisa. Športno-rekreacijsko društvo Vaška skupnost Praprot prireja 3. in 4. septembra PRVI PRAZNIK PIVA. Danes, 3. 9.: ob 17.00 odprtje kioskov, od 21.00 do 1.00 ure disko glasba s Studiom DEE JAY Network; jutri, 4. 9.: ob 13.00 odprtje kioskov, ob 19.00 nastop kotalkarjev ŠD Polet z Opčin, ob 21.00 ples z ansamblom Happy days in tekmovanje v pitju piva. Vabljeni! Vaška šagra pri Banih. Danes, 3. 9.: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri ples z ansamblom Zvezde. Jutri, 4. 9.: ob 16. uri odprtje kioskov; ob 17. uri igra za otroke; ob 19.00 odprtje plesa s parterji in ansamblom Zvezde ter loterija s bogatimi nagradami (keramični izdelki G. Ozbič). V primeru slabega vremena se bo šagra nadaljevala še v ponedeljek. Vabljeni! prispevki Ob prvi obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Stanka Požarja darujejo Sonja, Alex in Sergij 100.000 lir za ŠD Zarja, 100.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici, 100.000 lir za KD Lipa, 100.000 lir za ŠZ Sloga in 100.000 lir za ANPI-VZPI. V počastitev spomina Kristine Rešaver vd. Hussu darujeta sorodnici Bojana in Savica (Trst) 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob 25-letnici smrti Alberta Kriščaka darujeta žena in hči 25.000 lir za TPK Sirena. Ob 1. obletnici smrti (7. 9. 1987) Jožefa Kočevarja daruje žena Milka 40.000 lir za dolinski cerkveni pevski zbor in 40.000 lir za KD V. Vodnik. V spomin na drago nono Lojzko daruje Ivana 50.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel. Namesto cvetja na grob Ernesta Mahniča daruje Mira Novak-Mahnič 30.000 lir za pevski zbor V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Ernesta Mahniča daruje sestrična Mira Mahnič-Luin 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Ernesta Mahniča daruje Elvira Mahnič-Šega 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob drage Amalije Merkuže vd. Gabrovec daruje družina Dilli 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Lidio Cattonar darujeta Vida in Marko 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Ivanko Pirjevec daruje družina Kalin 40.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Pinota darujeta Vida in Marko Pertot 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Stanota Ključarja darujeta Karla_ in Milko Sosič 25.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Stanota Ključarja darujejo Karte, Melita in Igor Malalan 25.000 lir za Sklad M. Čuk, 25.000 lir za SKD Tabor in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Stanota Ključarja darujeta Valerija in Rudi Bole 20.000 lir za SKD Tabor. razna obvestila Mladinska sekcija SSk sporoča, da se akcija zbiranja podpisov v podporo delovanja ODBORA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IZ SLOVENIJE nadaljuje. Podpisati je mogoče ob sredah in četrtkih od 18. do 20. ure v Ul. Machiavelli 22, vsak dan pa v Tržaški knjigarni v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Podpise zbiramo tudi na Našem prazniku v Zabrežcu do ponedeljka ter na Študijskih dnevih Draga '88. MPZ V. Vodnik bo pričel z vajami v ponedeljek, 5. septembra, ob 20.30. KD Rovte-Kolonkovec vabi odbornike na sejo v ponedeljek, 5. t. m„ ob običajni uri. Pevke in pevci KD Lipa so vabljeni, da se udeležijo prve pevske vaje, ki bo v ponedeljek, 5. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu. TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo prva pevska vaja v novi sezoni v petek,’ 9. septembra, ob 20.30. kino ARISTON - 21.00 Storia di Asja Kljaci-na che amo senza sposarsi, r. Andrej Michalkov Konchalowskij. EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Nico, pust., i. Števen Seagal. EKCELSIOR II - 18.15, 22.00 L’alieno, srh. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, r. Berfiardo Bertolucci. NAZIONALE II - 16.15, 22.00 II villag-gio delle streghe, srh.; i. Vincent Priče, □ . NAZIONALE III - 16.10, 22.00 Intime lantasie del sesso, porn., □. NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Natura contro, dokum. PENICE - 18.00, 22.15 Sulle tracce dell'-assassino, krim.; i. Sidney Poitier, Tom Berenger. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 La časa III, srh., □. MIGNON - 17.00, 22.15 Dance Party, glas. EDEN - 16.00, 22.10 La soffitta, porn., VITTORIO VENETO - 16.30, 21.30 II co-lonnello Redi, dram., Madž./ZRN; r. I. Szabo; i. K. M. Brandauer, G. Landgre-be. CAPITOL - 16.30, 22.00 Milagro, ZDA 1988; r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher Walken. LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 LTnsoste-nibile leggerezza delTessere, dram., ZDA 1988; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin, □. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Gattine in amore, porn., □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 Danes, SOBOTA, 3. septembra 1988 GREGOR Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.10 - Luna vzide ob 23.15 in zatone ob 15.21. Jutri, NEDELJA, 4. septembra 1988 ZALA PLIMOVANJE DANES: ob 2.56 najvišja -2 cm, ob 6.25 najnižja -6 cm, ob 13.51 najvišja 26 cm, ob 23.03 najnižja -23 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,4 stopinje, zračni tlak 997,5 mb pada, veter jugovzhodnik 12 km na uro, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI STA SE: Federica Stanič in Francesca Marussich. UMRLI SO: 94-letna Anna Flego, 68-letna Giuseppina Oliva, 80-letna Aliče Sciuka, 86-letni Enrico Holdschmidt. OKLICI: električar Francesco Emili in učiteljica Cristina Gerin, frizer Rodolfo Metlica in uradnica Michela Trizio, uradnik Giacomo Nussdorfer in tehnič-no-komercialna sodelavka Valentina Grasso, uradnik Giacomo Birolini in v pričakovanju zaposlitve Loredana Rizzo, šofer Paolo Dean in prodajalka Cinzia Brachini, finančni stražnik Vincenzo Montemurro in prodajalka Antonella Ta-rantino, uradnik Sandro Ferri in delavka Manuela Tomizza, gasilec Antonio Gau-denzi in uradnica Manuela Sterpin, uradnik Angelo Zappia in študentka Yo-seph Betelhem, podoficir Alberto Colom-bani in uradnica Ingrid Castlunger, pa-pirničar Vasilij Pertot in prodajalka Katja Sedmach, kovinar Marco Pitta in natakarica Manuela Poiani, prodajalec Davide Sinigoi in študentka Debora Perti, bolničar Fabio Pittugo in bolničarka Anna Charlotte Lilja, učitelj Gabriele Campana in uradnica Idelba Fabro, agent javne varnosti Mauro Cantarini in frizerka Maria Cristina Sergas, delavec Lorenzo Vecchiet in delavka Sandra Sig-norello, uradnik Gaspare Raciti in gospodinja Daniela Spina, šofer Francesco Paolo Stefanucci in prodajalka Alessan-dra Marussi, agent javne varnosti Pasgu-ale Ciambone in gospodinja Sonia Flora, finančnik Giuseppe Pastore in gospodinja Anna Ligorio, finančni stražnik Al-fredo Longo in gospodinja Desiree Fave-ro. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. avgusta, do sobote, 3. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Danes se poročita ANDREJ in SILVA Želimo jima vso srečo - delovni kolegi ZTT ANDREJ in SILVA! Naj vaju spremlja cvetoča življenjska skupna pot. Fotoklub Društva slovenskih lovcev F-JK "Doberdob" čestitke ALEX! Danes praznuješ drugi rojstni dan. Bodi vedno tako priden in nasmejan. To ti želijo sestrica Federica, mama in očka. Danes se poročita SILVANA in ALESSANDRO. Da bi ju vedno spremljali sreča in ljubezen jima želi Vida z družino. mali oglasi OSMICO je odprl Josip Sancin v Dolini. Toči črno in belo vino. OSMICO ima odprto Romano Purič v Repnu na št. 13. PRODAM zazidljivo zemljišče v Nabrežini nad postajo. Tel. 200159. PRODAM hišo v Tolminu: 3 pritlični, 3 kletni prostori, vrt, ugodna nadzidava. Kupec je lahko tudi Jugoslovan, ki živi v Italiji ali Jugoslovanka, poročena z Italijanom. Tel. 003865/23143. DVA HIMALAJSKA MUCKA, cepljena, z rodovnikom, prodam. Tel. 003861/342946, Kupšek Helena, 29, Hercegovske divizije 7, 61000 Ljubljana. POCENI ODDAM črno-beli televizor v zelo dobrem stanju. Tel. 755503. ODDAJAM apartmaje v Ankaranu. Iščem osebo za financiranje ureditve penziona v Ankaranu. Informacije tel. 065/32331 - Nova Gorica. GOSTILNO dajemo v najem. Tel. 231741. IŠČEM knjige za 1. razred strokovnega zavoda J. Stefan: Od antike do danes, Električne meritve in Tehnično risanje. Tel. 228390. SLOVENSKA SKUPNOST - Sekcija v občini Dolina vabi na NAŠ PRAZNIK v Zabrežcu pri Borštu Danes, 3. septembra - odprtje praznika in od 20. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Jutri, 4. septembra - ob 18. uri začetek kulturnega in političnega programa: koncert Godbe na pihala iz Pridvora pri Kopru, predstavitev pobude Mladinske sekcije SSk "Za boljši slovenski jutri", pozdrav tajnika sekcije Sergija Mahniča in govor deželnega svetovalca Bojana Brezigarja. Od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla L. Furlan. Ponedeljek, 5. septembra - od 20. do 24. ure nastop ansambla AGRO-POP iz Ljubljane. Vse tri dni na voljo jedi na žaru in domača kapljica. KD SKALA iz Gropade organizira od 3. do 11. septembra TRADICIONALNO ŠAGRO Vsak večer vas bosta zabavala ansambla VENERA in HAPPY DAV. Na razpolago bo, kot vsako leto, izvrsten golaž s srnjakom. VABLJENI! Park Finžgarjevega doma na Opčinah DRAGA 18 Danes ob 17. uri: Dobriča Čosič, pisatelj in član Srbske akademij® znanosti in umetnosti TRADICIJE IN IDEOLOGIJE V ZGODOVINSKI USODI SRBSKEGA NARODA izleti šolske vesti Državni poklicni zavod J. Stefan prireja od nedelje, 11. septembra, do vključno 13. septembra tradicionalni tridnevni izlet v Vzhodne Julijce po Slovenski transverzali od Vršiča do Doline Vrat z vzponom na Prisojnik in Razor. Vpisovanje v tajništvu šole, Ul. S. Cilino 16 - tel. 568233, še danes, 3. septembra. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Oglej-Gradež v četrtek, 8. septembra, ob 7.30 izpred deželne palače na Trgu Oberdan. Na razpolago je še nekaj prostorov. SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet v Karnijske Alpe. Odhod avtobusa ob 6. uri izpred sodne palače na Foru Ulpiano. Planinci se bodo z avtobusom peljali do vasi Pierabec, nato pa se bodo mimo jezera Bordaglia in prelaza Giramondo podali do jezera Volaia in do koče Lambertenghi, nato pa do koče Tolazzi, kjer jih bo pričakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304). Izlet vodi Angelo Krmec, za informacije pa se lahko obrnete do Vojka Slavca (tel. 742405) v večernih urah. Pohitite z vpisom. Kmečka zveza prireja v soboto, 17., in v nedeljo, 18. septembra, strokovno ekskurzijo po Gorenjski. Izletniki bodo šli v Križe pri Tržiču, kjer si bodo ogledali kmetijsko zadrugo, vrtnarijo Aljančič in pridelovanje zelenjave na polju, potem v Begunje, kjer bo ogled zaporov in Drage ter morebiti tudi Brezij, dalje tudi na Bled oz. na Selo, kjer bodo obiskali turistično in živinorejsko kmetijo. Prenočevanje v Radovljici. Naslednji dan ogled slapa Savice ter čebelarskega muzeja v Radovljici ali koroškega muzeja v Kropi. Odhod iz Trsta v soboto predvidoma ob 6. ali 7. uri. Cena izleta 90.000 lir. KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dachau in Oktoberfest). Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev je 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije: Roberto Kante - tel. 229432 - v popoldanskih urah. Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo zaradi strokovnega seminarja vzgojiteljice začetek šolskega l®'-® 1988/89 v občinskih vrtcih v ponedeljek. 12. septembra 1988, in ne 5. septembra, kot je bilo predhodno domenjeno. Šola Glasbene matice - Trst obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1988/89 do vključno 9. septembra od 8.30 do 12.00 na šoli - Ul. R. Manna 29 - tel. 418605. Obenem naproša g°' jence, ki še niso potrdili vpisa, da to storijo čimprej. MPZ Glasbene matice obvešča svoje pevce, da bodo potekale pripravljalne vaje od ponedeljka, 12. septembra, o° vključno sobote, 17. septembra, v Domu Zveze prijateljev mladine v Poreču. Vabljeni tudi novi pevci. Informacije dobite v tajništvu Glasbene matice - Ul. Manna 29 - tel. 418605 od 8.30 do 12.00. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1988/89 v Trstu sledeče tečaje: 1. za deljene uradniškemu delu s kvalifikacij0 - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene ur30” niškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis in vidotipkanje 5 kvalifikacijo (400 ur); 4 srbohrvaščino (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. z® personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (l'° ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za Poin°Q ostarelim na domu s kvalifikacijo (3° ur); 10. za splošno živinorejo (za Gročano in Bazovico (30 ur); 11. čebelarstva (pu ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v ki®' tarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (2° ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), t®1' 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. d° 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ut Cicerone 8/B, tel. 362941. uAiuma kristal - porcelan OPČINE — Narodna ul. 44 — Tel. 040/213124 VABI danes, 3. septembra, ob 18.30 vse svoje stranke, prijatelje in ljubitelje porcelana na predstavitev NOVEGA ODDELKA ROYAL COPENHAGEN PORCELAlN 3 menjalnica 2. 9. 1988 Ameriški dolar............ 1390.— Nemška marka .............. 742.— Francoski frank........... 217.— Holandski florint ........ 656.— Belgijski frank........... 35.— Funt šterling............. 2310. - Irski šterling............ 1960.— Danska krona.............. 190.— Grška drahma ................. 8,75 Kanadski dolar ........... 1100.— Japonski jen...... Švicarski frank .... Avstrijski šiling.... Norveška krona ... Švedska krona..... Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ... Debeli dinar...... Drobni dinar...... 9,5° 105,3° 198.^ 2lKn $ oA° BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/670°J Agencija Domjo 1 Agencija Rojan 411' Love Sexy Tour v vsaki hiši Prince bo v Italiji nastopil samo nocoj na stadionu v Modeni, saj so koncert na rimskem Stadiu dei marmi preklicali. Minister za kulturne dobrine Vincenzo Bono ni dovolil koncerta, ker bi preveliko število poslušalcev lahko resno ogrožalo znani spomenik, ki je že itak v slabem stanju in potreben popravil. Vsekakor si bomo lahko Princeov koncert ogledali v petek, 9. septembra, ob 21.30 na RAI 1. Prva televizijska mreža si je namreč prisvojila ekskluzivo za direktni prenos koncerta iz Minnea-polisa. To je prav gotovo najbolj razburljiv in presenetljiv dogodek na glasbenem področju letos. Koncertu bodo lahko sledili gledalci po celem svetu. In še ena zanimivost o tem genialnem rock glasbeniku: Prince bo v kratkem spet snemal film, tokrat o Jimmiju Hendrixu, ki je umrl leta 1970 zaradi smrtne doze heroina. Prince je naslovne vloge zelo vesel, saj bo v filmu poosebljal svojega idola in enega izmed najboljših kitaristov vseh časov. Za svoj trud bo prejel okrog pet milijard lir. sobota 14.00 RAI 1 Furia (dram.) sobota 20.30 Italia 1 11 giustiziere della notte (dram.) nedelja 20.30 RAI 2 Ali’ ultimo respiro (krim.) ponedeljek 21.30 RAI 3 Delitto sotto il sole (krim.) torek 14.15 RAI 1 Scarface (krim.) torek 0.15 RAI 2 Salvatore Giuliano (dram.) sreda 20.30 Rete 4 Una fidanzata per papa (kom.) četrtek 21.30 RAI 3 Gli avventurieri di Plymouth (pust.) petek 23.40 Canale 5 I giovani leoni (dram.) glasba sobota 22.55 RAI 2 D.O.C. z Ivanom Fossatijem nedelja 21.30 RAI 3 Koncert Renza Arboreja nedelja 23.05 RAI 3 Rossinijva opera Otello ponedeljek 21.20 RAI 2 Koncert Umberta Tozzija torek 14.10 RAI 3 Don Quixote z Mstislavom Rostropovičem sreda 14.10 RAI 3 Te Deum s Herbertom von Karajanom petek 21.30 RAI 1 Princeov koncert v Minneapolisu šport sobota 17.00 RAI 3 Bezbol: Italija-ZDA in Italija-Kanada sreda 16.00 RAI 2 Nogomet za pokal UEFA sreda 19.00 RAI 1 Nogomet za evropski pokal petek 15.50 RAI 2 F1 v Monzi - poskusne vožnje vsak dan 13.40 in 19.00 (20.30) TV-Kp vsak 23.20, 24.00 ali 1.00 Italia 1 Tenis - Turnir Flushing Meadovvs ali sobota 12.05 RAI 1 La figlia del bandito z Nureyevom (balet) sobota 20.30 RAI 1 Izvolitev Miss Italia ’88 nedelja 18.15 RAI 1 Zgodovinska regata v Benetkah nedelja 23.50 RAI 2 Samba s plesno šolo Beije Flor ponedeljek 17.00 RAI 3 Tekmovanje nekdanjih avtomobilov sreda 20.05 RTV-Lj Italija, ki se spreminja (aktualno) petek 20.30 RAI 1 Beneški filmski festival: podelitev nagrad -JL i; ..... IH ' I 1 | M lili lili:::,. iHB P1..............:;;:N i!|;| RAI 1 J L RAI 2 RAI 3 10.30 Mednarodni sejem v Bariju 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: La donna del bandito (krim., ZDA 1949, r. Nicholas Ray, i. Farley Granger, Cathy 0'Donnell) 16.00 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dokumentarec: Planeta acgua 18.00 Risanka: L'ispettore Gadget - La galleria d' arte 18.30 Filmska šola: Di paesi di citta 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 45. Mednarodni filmski festival: zaključek in slavnostna podelitev nagrad 21.30 Glasba: Prince (neposredni prenos koncerta v Minneapolisu) 22.00 Dnevnik 24.00 Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere 0.10 Kolesarstvo: dirka po Siciliji (Piazza Armerina-Enna) 12.00 Nadaljevanka: Cuore (5. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delFestate (ured. Bruno Modugno) 15.50 Avtomobilizem Fl: VN Italije, poskusne vožnje (neposredni prenos iz Monze) 16.50 Film: II prezzo della gloria (dram., It. 1955, r. Antonio Musu, i. G. Ferzetti, Pierre Cressoy) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.30 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Sacro e profano (vojni, ZDA 1959, r. John Sturges, i. Frank Sinatra, Gina Lollobrigi-da) 22.30 Dnevnik 22.45 Variete: Aperto per ferie (vodita Michele Mirabella in Tony Gar-rani) 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 Film: Tutte le sere alle 9 (dram., VB 1967, r. Jack Clayton, i. Dirk Bogarde, John Gugolka) 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Simfonija št. 9 v d-molu Antona Brucknerja (dir. Herbert Von Karajan, orkester dunajske Filharmonije) 15.20 Hokej: ZDA-Italija, SP (prenos iz La Corune) 15.50 Film: II ladro della Gioconda (kom.,, Fr. 1966, r. Michel Deville, i. George Chakiris, Marina Vla-dy, Margaret Lee) 17.45 Nadaljevanka: II cappello del prete (3. del) 18.45 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokum.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. odd.: Otroški laboratorij 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - nocoj 21.30 Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza 22.10 Aktualno: Specialmente sul Tre 0.10 Dnevnik - zadnje vesti, ob koncu konjske dirke (iz Padove) RTV Ljubljana_______________ 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Tednik, Mednarodna obzorja, Po sledeh napredka (ponovitev) 12.20 Nadaljevanka: Tretja žena (pon.) 13.40 Video strani 16.45 Mozaik (pon.) 17.45 Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (8. del) 18.15 Dokumentarna serija: Dediščina Evrope 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik, Tv okno in Zrno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nanizanka: Cagney & Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 12. del) 21.15 Dokumentarna oddaja: Štirje 21.55 Dnevnik 22.10 Film: Najlepša noč (dram., Šp. 1984, r. Manuel Gutierrez Ara-gon, Megino, i. Jose Sacristian, Victoria Abril, Bibi Andersen) 23.30 Video strani TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes i ••i;;::: i :::::::: CANALE 5___________ 8.30 Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče 10.30 Film: Noi ci difendere-mo (krim., ZDA 1981, r. Lou Antonio, i. Kevin Mahon, Joe Norton) 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Hai visto mia moglie? (krim., ZDA 1976, r. Glenn Jordan, i. Jack Klugman) 17.15 Kviza: Doppio slalom, 17.45 Cest la vie 18.15 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.45 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88 23.15 Aktualno: Cineaman-do (vodi. M. Costanzo) 23.30 Rubrika: Premiere 23.40 Film: I giovani leoni (dram., ZDA 1958, r. Edward Dmytryk, i. Marlon Brando) RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: A tavola in cingue (dram., ZDA 1983, r. Robert Lieberman, i. Jon Voight) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: II marchese del Grillo (kom., It.-Fr. 1981, r. Mario Moni-celli, i. Alberto Sordi) 23.30 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 24.00 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu 0.30 Film: II processo di Verona (dram., It. 1962, r. Carlo Lizzani, i. Silvana Mangano) 1.45 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, II tulipano nero 18.00 Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: Dalla Cina con furore (pust., Hong Kong 1973, r. Lo Wei, i. Bruce Lee, Nora Miao) 22.30 Dok.: Jonathan 23.30 Šport: tenis, turnir Flushing Meadows 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.10 Taxi, 1.40 Giudice di notte TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.30 Dokumentarec 18.00 Risanke 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Zappatore (dram., It. 1981, r. Al- fonso Brescia, i. Mario Merola, R. Bianchi) 22.35 Kviz: Colpo grosso 23.35 Film: Napoli e tutta una canzone (glas., It. 1959, r. Ignazio Ferro-netti, i. Dina De Santis) 1.10 Nanizanka: Switch TELEFRIULI_________ 13.00 Nanizanki: Angie, 13.30 Leonela 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nad.: Caravaggio 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si 6 giovani solo due volte 20.30 Rubrika: L’ ora di časa nostra 21.30 Inf. tednik: Tigi 7 22.00 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: II salotto di Franca 24.30 Inf. oddaja: News TELEOUATTRO 0 E' OJ > n >o >o CO (O c co co op co O) r^. N- g* n o al i- w 2 on © iii.;; ill : ■*«!,>' V,- » 111 w ;: 7^ ■ ITIVI-UAMSKA, TEi-EMIZVJS | RAI 1____________________________ 11.55 Vreme iri dnevnik 12.05 Poletni maraton: balet La figlia del bandito (kor. Pierre Lacotte, pleše Rudolph Nureyev) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: Furia (dram., ZDA 1936, r. Fritz Lang, i. Spencer Tracy, Silvia Sidney) 15.30 Športna sobota 17.05 Mladinska glasbena oddaja: II sabato dello Zecchino 18.05 Nabožna oddaja 18.15 Izžrebanje loterije 18.20 Nad.: La guinta donna (Alberto Negrin, It. 1982, 1. del) 19.20 Aktualno: Venezia Cinema 1988 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Izvolitev Miss Italia '88 (neposredno iz Salsomaggioreja) 22.50 Dnevnik 23.00 Aktualno: Podelitev nagrade Campiello '88 (iz Benetk) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Film: Paura (dram., Fr. 1977, r. Henri Helman, i. Maude Rayer, Marie Laborit) RAI 2________________________ 10.30 Glasbena oddaja: Spazio mušica 11.35 Nanizanka: II boss (3. del) 13.00 Dnevnik 13.35 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.40 Filmska oddaja: Video week-end 15.05 Variete: Patatrac - Speciale va- canze (vmes risanka in nanizanka Punky Brewster) 16.00 Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi (r. S. Korber, i. Sophie Carle, 6. del) 17.00 Film: Amore e guai (kom., It. 1958, r. Angelo Dorigo, i. Mar-cello Mastroianni, Valentina Cortese) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Bert DiAngelo Superstar 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Quei temerari sulle mac-chine volanti (pust., VB 1965, r. Ken Annakin, i. Alberto Sordi, Sarah Miles) 22.40 Dnevnik - nocoj 22.55 Glasbena oddaja: D.O.C. Con-certo - poje Ivano Fossati 23.45 Dnevnik - zadnje športne vesti RAI 3__________________________ 10.30 Evharistični obred (iz Astija) 12.30 Aktualno: Magazine 3 13.30 Glasbena oddaja: Speciale Jeans 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Girofestival '87 15.15 Šport: kolesarstvo (iz Padove) 16.00 Šport: SP v kotalkanju (iz Cassa-na d'Adda) 17.00 Šport: SP v bezbolu, Italija-ZDA (iz Novare), Italija-Kanada (iz Milana) * 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.45 Dok. odd.: 20 let prej - Drobci 20.00 Zabavna oddaja: Spett. le Rai -Videolettere 20.30 Variete: Fantasmi, vmes nadaljevanka II segno del comando 21.25 Dnevnik - večerne vesti 21.35 II segno del comando (2. del) 22.10 Variete: Fantasmi (vodi Oliviero Beha) 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Film: lo sono un evaso (dram., ZDA 1932, r. Mervyn Le Roy, i. Paul Muni, Glenda Farrell) RTV Ljubljana________________ 16.45 Video strani 17.00 Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Karta (pon.) 17.05 Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet 17.10 Otroška nadaljevanka: Predigra življenja 17.50 Poletna noč in nadaljevanka Manhattan bo moj (pon.) 18.50 Risanka 19.00 Vremenska napoved 19.01 Knjiga 19.13 Video strani 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 19.59 Aktualno: Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Nanizanka: McGruder & Loud (i. John Getz) 22.05 Dnevnik 22.20 Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj, Informativna oddaja za tujce in francoska rožnata nanizanka (10. in zadnji del) 1.20 Video strani TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: Turnir Flushing Meadovvs (posnetki iz New Yorka) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel, hokej Edmonton-Bos-ton 19.00 Tenis: Turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka) 20.30 Tenis: Turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes lij;;:;:!!! lili iiliiiili J J"L 1 J ••lili!!!! lllfillil CANALE5____________ 8.30 Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 La grande lotteria, 10.30 Glitter, 11.30 Top Sec-ret, 12.30 Hotel 13.30 Film: Noi siamo le co-lonne (kom., It. 1957, r. Luigi F. D'Amico, i. Vittorio De Sica, Antonio Cifariello) 15.40 Nadaljevanki: Ritorno a Eden, 17.40 L'eredita dei Guldenburg 18.40 Nanizanka: Love Boat 20.30 Variete: La corrida 22.50 Nanizanka: Helena 23.15 Aktualno: Cineaman- do (vodi Maurizio Cos-tahzo) 23.30 Film: Un urlo nella nofte (dram., ZDA 1957, r. Martin Ritt, i. Joanne Woodward, Tony Randall) 1.25 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: II Santo 9.15 Film: Rita la zanzara (kom., It. 1966, r. George Brown, i. Rita Pavo-ne,BiceValori) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In Časa Lavvrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Film: LTndiavolata pistolera (vestern, ZDA 1949, r. Preston Sturges, i. Betty Grab-le, Cesar Romero) 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a quei due 20.30 Film: La mano sinistra di Dio (pust., ZDA 1955, r. Edward Dmyt-ryck, i. Humphrey Bo-gart, Gene Tierney) 22.10 Film: Le cingue schia-ve (dram., ZDA 1937, r. Lloyd Bacon, i. Hum-phrey Bogart, Gene Tierney) 0.05 Nan.: Petrocelli, 1.00 Vegas, 1.55 Adam 12 ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 MovinOn 13.00 Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Nanizanki: II principe delle stelle, 15.00 Hardcastle & McCor-mick 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi 18.00 Variete: Musiča e! 19.00 Nanizanka: Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Film: II giustiziere del-la notte (dram., ZDA 1974, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-son, Vincent Garde-nia) 22.30 Nanizanka: Troppo forte 23.00 Aktualno: Ai confini dello šport 23.30 Športni tednik: Grand Prix 0.35 Tenis: U.S. Open 1.35 Nanizanka: Giudice di notte TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillet-tes 17.00 Športna rubrika: Spee-dy 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Nadaljevanka: I capi (i. C. Heston, 3. del) 22.30 Nad.: La talpa 23.30 Nanizanka: Toma 0.30 Film: I ribelli del Kansas (vestern, ZDA 1959, r. Melvin Frank, i. Jeff Chandler, Fess Parker) TELEFRIULI 14.30 Risanke 15.30 Nan.: II perduto amore 16.00 Glas. odd.: Musič Box 17.15 Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 17.45 I magni-fici sei 18.15 Nadaljevanka: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: I tre corsari (pust. It. 1952, r. Mario Soldati, i. Ettore Manni, Mart Lawrence) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Dražba 24.00 Glasbena oddaja: koncert z dir. Giuseppejem Sinopolijem 1.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO Illli RAt 1_________________________ 11.55 Vreme in dnevnik , 12.05 Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: Joe il rosso (kom., It. 1936, r. Antonello Matarazzo, i. Ar-mando Falconi, Maria Denis) 16.00 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dokumentarec: Planeta acqua 17.55 Risanka: LJspettore Gadget 18.15 Filmska šola: Di paesi di citta 19.20 Aktualno: Venezia Cinema 1988 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Zabavna oddaja: Giochi senza frontiere 22.05 Dnevnik - večerne vesti 22.15 Film: Appuntamento con 1'assas-sino (dram., Fr. 1975, r. Gerard Pires, i. Jean-Louis Trintignant, Catherine Deneuve) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Literarna, novinarska in znanstvena nagrada Fregene 0.40 Kolesarstvo: dirka po Siciliji (iz Caltanisette) RAI 2_________________________ 12.00 Nadaljevanka: Cuore (4. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - Un duo d' eccezione 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delFestate (vodi Bruno Modugno) 16.20 Film: Avanti c'e pošto (kom., It. 1942, r. Mario Bonnard, i. Aldo Fabrizi, Adriana Benetti) 17.45 Dnevnik - šport 17.55 Nanizanka: il commissario Kds-ter - Viaggio di lavoro 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret - Maigret sotto inchiesta 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.15 Variete: Aperto per ferie 23.10 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Atletika: italijansko prvenstvo (iz Milana) 0.20 Filmske novosti 0.25 Film: Gioco mortale (kom., ZDA 1966, r. William Castle, i. Nigel Green, Mary Badham, Linda Lawson, Pat Gardi) RAI 3 12.00 Aktualno: Magazine 3 13.15 Glasbena oddaja: Jeans 2 14.00 Deželne vesti 14.10 Simfonični koncert: Berliner Philarmoniker Orchestra izvaja Debussyjeve in Ravelove skladbe (dir. Herbert Von Karajan) 15.05 Bezbol: SP (iz Parme) 15.35 Nogomet: mladinski turnir (iz Pescare) 16.10 Film: Vento del Sud (dram., It. 1959, r. Enzo Provenzale, i. Renato Salvatori, Claudia Cardinale) 17.45 Nad.: Il cappello del prete 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokum.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. odd.: Otroški laboratorij 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Gli avventurieri di Plymo-uth (pust., ZDA 1952, r. C. Brown, i. Spencer Tracy) 23.15 Kult. odd.: Una sera un libro 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Dokum.: Benetke - Drobci RTV Ljubljana_________________ 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Šolska TV: Slovar slikarstva, Slov. ljudska glasbila in godci - trstenke 11.00 Film: Plamenčki (pon.) 16.30 Mozaik (pon.) 17.30 Spored za otroke in mlade: Predigra življenja (poljska nadaljevanka, r. J. Leski, i. G. Barszc-zewska, W. Kovalski, 4. del) 18.15 Folklora: slovenski ljudski plesi - Dolenjska 18.45 Risanka 19.00 Vremenska napoved in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Tednik 21.05 Nadaljevanka: Tretja žena (J. Goli, J. Jarolim, r. Michael Knof, i. Jiirgen Reuter, Barbara Schnitzler, 1. del) 22.30 Dnevnik 22.45 Reportaža finala VN Jugoslavije (iz Maribora) 23.15 Video strani TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes iiillliiliii;! i::::: ^ - - +- ' T CANALE 5 8.30 Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče 10.30 Film: Odissea del Fer de Lance (dram., ZDA 1972, r. Russ Mayber-ry, i. David Janssen) 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Llncubo di Ruth Hession (dram., ZDA 1981, r. Jerrold Freed-man, i. Ken Howard, Kate Nelligan) 17.15 Kviza: Doppio slalom, 17.45 Cest lavie 18.15 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.45 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Aktualno: Cineaman-do (vodi M. Costanzo) 23.30 Rubrika: Premiere 23.40 Film: Affondate la Bismarck (vojni, VB 1960, r. Lewis Gilbert, i. Kenneth More) 1.35 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.30 Naniznaka: Il santo 9.15 Film: La sorellina (kom., ZDA 1983, r. S. Hillard Štern, i. Ted Wass, Phoebe Cates) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Banjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart) 22.20 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 22.50 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu 23.20 Film: Le guattro gior-nate di Napoli (dram., It. 1962, r. Nanni Loy, i. Gian Maria Volonte) 1.35 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe, 12.00 Movin’ On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle &McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče Lulu, Lalabel, Una sirenetta 18.00 Nanizanki: L'uomo da 6 milioni di doilari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Film: Fantozzi (kom., It. 1975, r. Luciano Sal-ce, i. Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro) 22.30 Glasbena oddaja: Ven-Lannidopo 23.30 Šport: tenis - Turnir Flushing Meadows 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Ai confini della ralta, 1.10 Taxi, 1.30 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.30 Dokumentarec 18.00 Risanke 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Il presagio (srh., ZDA 1976, r. Richard Donner, i. Gregory Pečk, Lee Remick) 22.50 Kviz: Colpo grosso 23.50 Nanizanka: Switch 0.50 Film: Le sette cinesi doro (kom., It. 1967, r. Vincenzo Cascino, i. Gloria Paul) TELEFRIULI 13.00 Rub.: Attenti alLuomo 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nad.: Caravaggio 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Nan.: Raffles, ladro gentiluomo,- 22.00 II perduto amore 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELEOUATTRO . 'HT f I 1 10.30 Maša 12.30 Nabožna oddaja 12.40 Ekološka oddaja: Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: Indians (zgod., ZDA 1978, r. Richard T. Heffron, i. John VVhitmore, Elliot Sam) 15.45 Nanizanka: Emil 16.10 Nanizanka: Pika Nogavička 17.15 Oddaja v studiu: Troppo forti -Sanje in želje Italijanov 18.15 Zgodovinska regata (neposredni prenos iz Benetk) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Little Roma (r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, zadnji del) 21.55 Aktualno: Venezia Cinema 1988 (vodi Bruno Vespa) 22.10 Glasbena oddaja: Discoring esta-te - Hit Parade tedna 23.00 Športna nedelja 24.00 Dnevnik in vreme 0.10 Film: Maya (kom., ZDA 1980, r. Agust Agustsson, i. Berta Do-minguez, Joseph Rosevich) RAI 2__________________________( 11.00 Film: Fifa e arena (kom., It. 1948, r. Mario Mattioli, i. Toto, Isa Barzizza) 12.30 Rubrika: Bolj zdravi in lepši 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti. 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.20 Koncert: Melo - Matia Bazar 15.25 Neposredni športni prenosi: avtomobilizem in motociklizem 17.25 Film: Supercolpo dei cingue doberman d'oro (kom., ZDA 1976, r. Byron Ross Chudnow, i. Fred Astaire, James Franciscus) 18.50 Nanizanka: Bert DAngelo Su-perstar 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Film: AlFultimo respiro (dram., ZDA 1983, r. Jim McBride, i. Richard Gere, Valerie Kaprinsky) 22.10 Dnevnik - kratke vesti 22.25 Rubrika: Mixer 23.20 Inf. oddaja: Protestantizem 23.50 Plesna oddaja: Un cuore chiama-to Brasile (prikaz sambe plesna šola Beije Flor) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: La bambola del diavolo (dram., ZDA 1936, r. Todd Brow-ning, i. Lionel Barrymore, Mau-ren 0'Sullivan) 15.30 Kolesarstvo: meddržavni pokal (prenos iz Citta di Castello) 16.30 Kotalkanje: svetovno prvenstvo (prenos iz Cassana d'Adda) 17.30 Glasbena oddaja: Speciale Jeans 18.35 Aktualno: Spett.le RAI - Video- lettere a Va pensiero 19.00 Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarec: 20 let prej -Drobci 20.30 Dokumentarec: Živi planet 21.30 Glasbena oddaja: Starš - koncert Renza Arboreja 22.45 Dnevnik 23.05 Opera: Otello (Gioacchino Rossini, Simf. orkester RAI iz Turina, dir. John Pritchard, zbor praške Filharmonije, nastopajo Chris Merrit, Juane Anderson, Giorgio Surjan) RTV Ljubljana___________________ 9.10 Video strani 9.20 Otroška oddaja: Živ žav 10.15 Nad.: Oliver Twist (pon.) 10.45 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (pon. 6. dela) 11.30 Glasbena oddaja: Domači ansambli - Beneški fantje in Veseli planšarji 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 15.10 Nadaljevanka: Šefi (Stewart Wo-ods, r. Jerry London, i. Charlton Heston, 6. del) 16.00 Film: Kitty Foyle (dram., ZDA 1940, r. Sam Wood, i. Ginger Ro-gers, Dennis Morgan) 17.45 Festival narodnozabavne glasbe - Ptuj 88 18.45 Risanka 19.00 Vreme, TV mernik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vrtnice in kaktusi (J. Tihec, M. Jesih, S. Hren, i. Zvezdana Mlakar, 1. del) 20.55 Aktualno: Zdravo 22.25 Video strani TV Koper___________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: Turnir plushing Meadows (iz New Yorka) 17.00 Športni dogodki: Šport spektakel - hokej NHL, Edmonton-Boston 19.00 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji 19.30 Tenis: Turnir Flushing Meadows (iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes :::::::: lllliimi _______________________________________________~ _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ CANALE 5 8.30 Nabožna oddaja 8.45 Film: Giovanni il ra-gazzo del sogno (biog., r. Giuseppe Rolando, i. Paolo Bramante) 9.45 Film: Samoa 52. strada (kom., ZDA 1937, r. H. Young, i. I. Hunter) 11.30 Nanizanki: Helena, 12.00 Hotel 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Film: Annibale e la vestale (kom., ZDA 1955, r. George Sidney, i. Esther Williams) 16.10 Nanizanke: Lottery, 17.10 Orazio, 17.40 Glitter, 18.40 Love Boat 20.30 Tv film: II mostro (dram., ZDA 1985, r. M. Grizzard, i. M. Har-mon, F. Forrest, 1. del) 22.25 Nan.: Top Secret 23.25 Aktualno: Cineaman-do (vodi. M. Costanzo) 23.40 Film: Terra nuda (pust., VB 1958, r. V. Sherman, i. R. Todd) 1.35 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.00 Verska rubrika 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: La sceriffa dell'-Oklahoma (vestern, ZDA 1953, r. R.G. Springsteen, i. J. Ca-nova, J. Russell) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy Show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Film: Tra le ne vi šaro tua (glas., ZDA 1942, r. Bruce Humberstone, i. Sonja Henie) 18.30 Nanizanki: Nero Wol-fe, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: Hawaii (pust., ZDA 1966, r. George Roy Hill, i. Julie An-drews, Richard Harris) 23.40 Film: La marcia su Roma (kom., It. 1962, r. Dino Risi, i. V. Gas-sman, U. Tognazzi) 1.20 Nanizanka: Vegas ITALIA 1___________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, II planeta delle mille avventure, L’ isola delle mille avventure 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Dimensione Alfa, 12.00 Legmen 12.55 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Cingue settima-ne in pallone (pust., ZDA 1962, r. Irwin Al-len, i. Red Buttons) 16.00 Nanizanke: Robin Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 Luomo di Singapore, 18.00 Master 19.00 Risanke: Alvin show, 19.30 Telebugs, 20.00 Berenstain 20.30 Film: Don Camillo (kom., ZDA 1983, r. T. Hill, i. C. Blakely) 23.00 Glasbena oddaja: Ven-fannidopo 24.00 Boks: SP iz Atlantic Cityja, McGuirt-Tay-lor 1.00 Tenis: Turnir Flushing Meadows 2.00 Nanizanka: Tre cuori in affitto TELEPADOVA 14.00 Nadaljevanka: I giorni del Padrino 16.00 Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch 17.45 Nadaljevanka: II seme dellindipendenza 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: II giustiziere sfi-da la citta (dram., It. 1975, r. Umberto Lenzi, i. Tomas Milian) 22.20 Film: Stesso mare stes-sa spiaggia (kom., It. 1983, r. A. A. Pann) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: Un poker di pištole (vestern It.-Šp. 1967, i. George Eastman, A. Incontrera) TEIEFRIULI 13.45 Film: I tre corsari (pust., It.. 1952, r. Mario Soldati, i. Ettore Manni, Marc Lawrence) 14.15 Glasba: Koncert kvarteta Chilingerian 15.15 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nan.: II perduto amore 18.00 Dok.: Festabarocca 19.00 Športne vesti 19.30 Nanizanka: Raffles ladro gentiluomo 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Oltre la porta (It. 1982, r. Liliana Cavani, i. Marcello Mastroian-ni, Eleonora Giorgi) 22.30 Nanizanka: II diario di Sara (1. del) 23.00 Športne vesti 23.30 Nan.: II diario di Sara TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport tSi-Z'® . »!Ni«...j 111 Pl 3 1 : .......s; !p 2 «Š I r..%.....?! L 11 «lii .........J I * ■ 1 m-* _' ■ ■ T_ 11 111} mm ■iiiiji ,5 iilil ■"IIP....... | 'm 1-5 1' 'km RAf 1 1 RAI 2 RAI 3 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Variete: Portomatto (2. del) 14.15 Film: Rascel fifi (kom., It. 1956, r. Guido Leoni, i. Renato Rascel, Dario Fo) 15.45 Variete: Tanti varieta di ricordi (ured. Ascania Baldasseroni) 16.45 Dokumentarec: Planeta acqua 17.45 Risanka: Llspettore Gadget 18.20 Filmska šola: Di paesi di citta 18.50 Dnevnik 19.00 Nogomet: za evropski pokal IFK Norrkoeping-Sampdoria, Vitoc-ha-Milan 21.15 Dnevnik 21.45 Nanizanka: La signora in giallo -Delitto alla ribalta 22.35 Aktualno: Venezia Cinema 1988 (vodi Bruno Vespa) 22.50 Filmske novosti 22.55 Športna sreda: atletika in bezbol 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Kolesarstvo: dirka po Siciliji (iz Imbaccarija) 12.00 Nadaljevanka: Cuore (3. del) 13.00 .Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delLestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli) 16.00 Nogomet: pokal UEFA, Otelul Galati-Juventus, Roma-Norim-berga 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Bert D'Angelo Su-perstar 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: L'amico di Vincent (dram., Fr. 1983 r. Pierre Granier-Defer-re, i. Philippe Noiret, Jean Roc-hefort) 22.05 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Nogomet: posnetki srečanj za evropski pokal 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Dok.: Le grandi inchieste 0.30 Film: Ouando Tinferno si scate-na (vojni, ZDA 1958, r. K.G. Cra-ne, i. Charles Bronson, Richard Jaechel) 12.00 Aktualno: Magazine3 13.00 Glasbena oddaja: Jeans Blues 14.00 Deželne vesti 14.10 Simfonični koncert: Te Deum (Anton Bruckner, orkester dunajske Filharmonije, dir. Herbert von Karaj an) 15.30 Odbojka: pokal Gran Sasso 16.00 Film: Le vie della citta (dram., ZDA 1931, r. R. Mamoulian, i. Gary Cooper, Sylvia Sidney) 17.20 Glasbena oddaja: Speciale Jeans 17.50 Nad.: II cappello del prete 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokum.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. odd.: Otroški laboratorij 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: II ritorno dei magnifici set-te (vestern, ZDA 1966, r. Burt Kennedy, i. Yul Brynner) 23.05 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.35 Nogomet: povzetki srečanj za evropski pokal 30 ilimiil CA Tl RTV Ljubljana________________ 10.00 Mozaik. Drama: Slike iz življenja nekega plonkarja (pon.) 11.05 Aktualno: Osmi dan (pon.) 11.45 Informativna oddaja: Mostovi 16.00 Mozaik (pon.) 17.10 Tečaj angleščine 17.30 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Leteči vrtnar 17.45 Nadaljevanka: Mladost na stopnicah (Anton Ingolič, 1. del) 18.15 Izobraževalna serija: Izgubljena govorica (1. del) 18.45 Risanka 19.00 Vremenska napoved in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Mednarodna obzorja: Italija, ki se spreminja 20.50 Film tedna: Oseba boljše vrste (dram., VB 1985, r. Frank Cvita-novich, i. Neil McPherson, Eile-en Atkins) 22.50 Dnevnik 23.05 Mali koncert: Suita za čelo solo v D-molu (Max Reger) TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice ‘ 13.40 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes c k:i:ic*: ifi !!!!!! iilHi CANALE5_____________ 8.30 Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče 10.30 Film: UnTsola sulla Luna (dram., ZDA 1983, r. R. Lewis, i. Bar-ry Bostwick) 12.30 Nan.: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: In due per la citta (krim., ZDA 1983, r. Noel Nosseck, i. Yvet-te Mimieux) 17.15 Kviza: Doppio slalom, 17.45 Cest la vie 18.15 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.45 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Separati in časa (kom., It. 1986, r. Ric-cardo Pazzaglia, i. Simona Marchmi) 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Aktualno: Cineaman-do (vodi M. Costanzo) 23.30 Rubrika: Premiere 23.40 Film: Arcipelago in fiamme (vojni, ZDA 1943, r. H. Hawks, i. J. Garfield, G. Young) 2,00 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: H santo 9.15 Film: La voce del san-gue (dram., ZDA 1980, r. Mel Damski, i. Michael Brandon) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Banjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Una fidanzata per papa (kom., ZDA 1963, r. Vincente Min-nelli, i. Glenn Ford, Shirley Jones) 22.50 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.20 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu 23.50 Film: L'Agnese va a morire (dram., It. 1976, r. Giuliano Montaldo) ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9,25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Ce- ra una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulii, Lala-bel, II tulipane nero 18.00 Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: Mister Miliardo (kom., ZDA 1977, r. Jo-nathan Kaplan, i. T. Hill, V. Perrine) 22.20 Glasbena oddaja: Ven-t/anni dopo 23.20 Šport: tenis - Turnir Flushing Meadows 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizake: Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Un vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.30 Dokumentarec 18.00 Risanke 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Mezzanotte d'a-more (glas., It. 1970, r. Ettore Fizzarotti, i. Ro-mina Power, Al Bano) 22.20 Kviz: Colpo grosso 23.20 Oddaja o ribolovu 23.50 Nanizanka: Switch 0.50 Film: II mare dei va-scelli perduti (dram., ZDA 1954, r. Joseph Kane, i. John Derek) TELEFRIUU__________ 13.30 Nad.:Leonela 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Lui, lei e gli altri 20.30 Film: La gatta (dram., Fr. 1958, r. Henri Deco-in, i. Francoise Arnoul 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Dražba 24.00 Inf. odd.: News TELEOUATTRO ■n ■s«. ‘"ll |p.J||| ■'«s«i r| « 1 ib*iiiiiiiii» ■■■ Z--- ‘■lih -■I " 4s ■lil II RAI 1________________________j 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Portomatto 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: La via della morte (krim., ZDA 1949, r. Anthony Mann, i. Farley Granger, Cathy O Don-nel) 15.45 Risanka: Richie Rich 16.00 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dokumentarec: Planeta acgua 18.00 Risanka: L ispettore Gadget 18.20 Filmska oddaja: Di paesi di citta 19.20 Aktualno: Venezia Cinema 1988 (vodi Bruno Vespa) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Tutta colpa del Paradiso (kom., It. 1985, r. Francesco Nuti, i. Francesco Nuti, Ornella Muti) 22.00 Dnevnik 22.10 Aktualno: Venezia Cinema 1988 22.30 Dnevnik - posebna oddaja 23.50 Filmske novosti 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Kolesarstvo (posnetki iz Catanie) 1 RAI 2 12.00 Nadaljevanka: Cuore (i. Johnny Dorelli, Giuliana De Sio, 1. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delTestate (ured. Bruno Modugno) 17.00 Film: Testa rossa (kom., ZDA 1950, r. Norman Panama, Melvin Frank, i. June Allyson, Dick Po-well) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Bert D Angelo Su-perstar 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L.A.LAVV. avvocati a Los Angeles 21.20 Glasbena oddaja: Koncert Um-berta Tozzija 22.10 Dnevnik - nocoj 22.25 Variete: Aperto per ferie 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.30 Aktualna oddaja: II piacere di abitare (vodi Paolo Luciani) 0.10 Film: Gazzosa alla menta (kom., Fr. 1977, r. Diane Kurys, i. Eleo-nore Klarwein, Odile Michel) RAI 3_________________________ 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Glas. odd.: Koncert št.I v B-molu P.I. Čajkovskega (orkester berlinske Filharmonije, dir. Herbert Von Karajan) 15.00 Kolesarstvo: Italijansko prvenstvo Mount Bike (iz Bassana) 15.30 Baseball: SP, Kuba-ZDA 16.00 Jahanje: mednarodno tekmovanje (prenos iz Punte Ala) 16.30 Motokros: mednarodno tekmovanje 250 ccm (iz Vareseja) 17.00 Avtomobilizem: tekmovanje nekdanjih avtomobilov (iz Pescare) 17.30 Glas. odd.: Jeans 2 "usati” 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 20.00 Inf. odd.: Se sei saggio ridi 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Delitto sotto il sole (krim., VB 1981, r. Guy Hamilton, i. Peter Ustinov, James Mason) 23.25 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Športna rubrika: Prvaki RTV Ljubljana_________________ 10.00 Mozaik. Zrcalo tedna 10.15 Aktualno: Naš utrip 10.30 Film: Slepa ulica (pon.) 12.00 Video strani 16.25 Mozaik (pon.) 16.55 Nadaljevanka: Manhattan bo moj (pon.) 17.50 Otroška nanizanka: Radovedni Taček - Smuči (Včasih smo smučali po snegu sedaj pa tudi po pesku, travi in vodi.) 18.00 Makedonske narodne pripovedke (12. del) 18.20 Poljudnoznanstvena oddaja: Cesarski paradoks (Oddaja o cesarskih pingvinih, ki v najhujši polarni zimi, prihajajo na ledena polja ob oceanu.) 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik in Tv Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Tretje nadstropje (ČSSR, r. K. Smyczek, i. J. Vacu-lik, A.J. Duchoslav, J. Potmišil, Lj. Krbova, J. Milova, 4. del) 21.10 Aktualno: Omizje (o športu) 23.10 Video strani TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: Turnir Flushing Meadovvs (iz New Yorka) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadows (iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes mm :::::: Ulili! ::: H:::::::::: CANALE 5____________ 8.30 Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče 10.30 Film: In piena luce (krim., ZDA 1971, r. Robert Day, i. Richard Boone, S. Pleshette) 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Golden Gate (kom., ZDA 1981, r. Paul VVendkos, L Jean Simmons, R. Kiley) 17.15 Kviza: Doppio slalom, 17.45 Cest lavie 18.15 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.40 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: II mostro (dram., ZDA 1985, r. Marvin Grizzard, i. Mark Har-mon) 22.20 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.05 Aktualno: Cineaman-do (vodi M. Costanzo) 23.20 Filmske novosti: Premiere 23.30 Film: Uomo bianco tu vivrai! (dram., ZDA 1950, r. J. Leo Mankie-wicz, i. Richard Wid-mark, Linda Darnell) 1.30 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: II santo 9.15 Film: Velvet (pust., ZDA 1984, r. Richard Lang, i. Polly Bergen) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Cassandra Crossing (dram., VB 1977, r. G. Pan Cosmatos, i. S. Loren, B. Lancaster) 23.05 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.35 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu 0.05 Film: I sette fratelli Cervi (dram., It. 1968, r. Gianni Puccini, i. Gian Maria Volonte, Lisa Gastoni) 2.05 Nanizanka: Adam 12 ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin'On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasba: Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulii, Lala-bel, II tulipane nero 18.00 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Proza: Andy e Norman 23.00 Glasbena oddaja: Ven-fannidopo 24.00 Tenis: Turnir Flushing Meadovvs 1.00 Rubrika: Premiere 1.10 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.40 Taxi, 2.10 Giudice di notte TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.30 Dokumentarec 18.00 Risanke 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Le braghe del padrone (kom., It. 1978, r. Flavio Mogherini, i. E. Montesano, A. Celi) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Športna odd.: Speedy 24.00 Nanizanka: Switch 1.00 Film: I ribelli del Kansas (vestern, ZDA 1959, r. Melvin Frank, i. Jeff Chandler, Fess Parker) TELEFRIULI_________ 12.15 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 13.00 Dokumentarec: Roba da medioevo 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Risanke 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakodnevna sinjina 18.15 Nad.: Giallosera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nan.: II perduto amore 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Rub.: Attenti alLuorno 21.30 Nanizanka: Corpo speciale Sand-baggers 22.30 Dnevnik 23.00 Športna oddaja: Sprint 23.30 Dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RAI 1_________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Portomatto (2. del) 14.15 Film: Scarface (krim., ZDA 1932, r. Howard Hawks, i. Paul Muni, Boris Karloff) 16.00 Variete: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dokument.: Planeta acqua 17.45 Risanka: Llspettore Gadget 18.20 Filmska šola: Di paesi di citta 19.20 Aktualno: Venezia Cinema 1988 19.40 Almanah, in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Dokumentarec: Kvark 21.20 Nadaljevanka: La figlia di Mi-stral (3. del) 22.45 Dnevnik 22.55 Koncert: Salvatore Accardo igra Mozartovi sonati 23.20 Atletika: italijansko prvenstvo (iz Milana) 0.30 Dnevnik - zadnje vesti 0.40 Kolesarstvo: dirka po Siciliji (prenos iz Sirakuz) RAI 2_________________________ | 12.10 Nadaljevanka: Cuore (2. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - La settimana del genitore 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere dell estate 16.55 Film: Erik il vichingo (pust., ZDA 1964, r. Mario Caiano, i. Gordon Mitchell, Giuliano Gemma, Elisa Montes) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Bert D Angelo Su- perstar 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: L assedio delle sette frecce (vestern, ZDA 1953, r. John Stur-ges, i. VVilliam Holden, Eleanor Parker) 22.10 Dnevnik - kratke vesti 22.25 Variete: Aperto per ferie 23.10 Dnevnik - zadnje vesti 23.20 Aktualna oddaja: II piacere di abitare 0.10 Filmske novosti 0.15 Salvatore Giuliano (dram., It. 1962, r. Francesco Rosi, i. Salvo Randone, Frank Wolf) RAI 3________________________ 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Glasbena oddaja: Don Quixote op. 35 (Richard Strauss), dir. Herbert von Karajan, čelo -Mstislav Rostropovič 15.00 Bezbol: svetovno prvenstvo (iz Parme) 17.00 Glasbena oddaja: Speciale Jeans 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokument.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. oddaja: Se sei saggio ridi 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: I guerrieri della pallude si-lenziosa (dram., ZDA 1983, r. Walter Hill, i. Keith Carradine, Power Boothe) 23.10 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.25 Dnevnik - nočne vesti 23.40 Film: Viaggio in citta (kom., It. 1982, r. E. Eronico, S. Cecca, i. Guendalina Cecca, Daniele Nuccetelli) n i_________________________________________________ RTV Ljubljana_________________ 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Šolska TV: Geografija -novo o starih planetih 10.15 Naravoslovje: Iz semena se razvije rastlina 10.35 Prometna vzgoja: Obnašanje v prometu 11.00 Tečaj angleščine 11.20 Video strani 16.35 Mozaik (pon.) 17.35 Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet - Morje kliče na pomoč 17.35 Tedenski zabavnik 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik, TV Okno, Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Slike iz življenja nekega plonkarja (Zvonimir Naj-sič, r. Ladislav Vidakijevič, i. Koraljka Hrs, Boris Mirkovič) 21.10 Kulturna oddaja: Osmi dan 21.50 Dnevnik 22.05 Videogodba 22.50 Video strani TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Vsedanes ii iH 1 i: Hi! i E ii!« ii! iiiiiiiii, •n:: CANALE d_____________ 8.30 Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče 10.30 Film: II male eredita-rio (dram., ZDA 1985, r. Paul Wendkos) 12.30 Nanizanka: Hotel 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nan.: Dottor Kildare 15.00 Film: Hunter il selvag- gio (pust., VB 1976, r. Clive Donner, i. Peter OToole) 17.15 Kviza: Doppio slalom, 17.45 Cest la vie 18.15 Nanizanki: I cingue del guinto piano, 18.45 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Nanizanka: Il profumo delsuccesso 22.30 Kviz: Passiamo la not-te insieme 23.15 Aktualno: Cineaman-do (vodi M. Costanzo) 23.30 Novi filmi: Premiere 23.40 Film: I dannati (akcij., ZDA 1951, r. Anatole Litvak, i. Richard Ba-sehart, Gary Merrill) 1.55 Nanizanka: Spy Force RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: Il santo 9.15 TV film: La vittima (dram., ZDA 1981, r. Noel Black) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Il ponte sul fiu-me Kwai (vojni, G.B.1957, r. David Lean, i. Alec Guinness, William Holden) 23.40 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 0.10 Dokumentarec: Vojna v Vietnamu 0.40 Film: Penne nere (vojni, It. 1952, r. Greste Biancoli, i. Marcello Mastroianni) ITALIA 1___________ 8.30 Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin’ On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi 18.00 Nanizanki: L'uomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Film: Piedone lo sbirro (kom., It. 1973, r. Steno, i. Bud Spencer) 22.25 Glasbena oddaja: Ven-tanni dopo 23.25 Šport: tenis - Turnir Flushing Meadows 0.25 Novi filmi: Premiere 0.35 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.05 Taxi, 1.25 Giudice di notte TELEPAPOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.30 Dokumentarec 18.00 Risanke 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Mimi metallur-gico ferito nell onore (kom., It. 1972, r. Lina VVertmuller, i. Gian-carlo Giannini) 22.40 Kviz: Colpo grosso 23.40 Nanizanka: Switch 0.40 Film: Due croci a Dan- ger Pass (pust., It. 1967, r. Marchent R. Rome-ro, i. Peter Martell) TELEFRIULI 13.00 Dokumentarec: Roba da medioevo 13.30 Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna oddaja 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Il ritorno delsanto TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi - m p k ..; <* ii ' it«« Ii: ‘1 Fi::::-; P"«saj JL 5 -C 0) s m Tedenski pregovor: To je pribita resnica: babe so bolj zvite kot lisica. ( slovenski) SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 60 leti: 4. 9. 1928 je izšla zadnja številka dnevnika Edinost, ki je izhajal v Trstu od leta 1876. List so ukinili po sklepu fašističnih tajnikov in prefektov Julijske krajine o odpravi pravic slovensko-hr-vaške manjšine. □ Pred 45 leti: 8. 9. 1943 je italijanska vlada razglasila brezpogojno vdajo svojih oboroženih sil. □ Pred 45 leti: 9. 9. 1943 so partizani vkorakali v Gorico. 12. 9. so se morali umakniti na levi breg Soče. Organizirali so goriško fronto, da bi preprečili prodor nemških sil v Vipavsko dolino in na Kras. □ Pred 35 leti: 6. 9. 1953 se je ob 10. obletnici ustanovitve primorskih brigad zbralo na Okroglici na Primorskem 400.000 ljudi. Govoril je Josip Broz-Tito. OSEBNOSTI: □ 4. 9. 1908 se je v Trstu rodila igralka in dolgoletna članica SSG Leli Nakrst. □ 6. 9. 1930 je bil v Bazovici ustreljen narodni junak, antifašist in član Borbe Ferdo Bidovec, ki se je rodil v Trstu 4. 2. 1908. □ 5. 9. 1898 se je v Lonjerju pri Trstu rodil agronom in pisatelj Andrej Čok. verona Teatro romanc Nocoj, 3. 9., ob 21. uri: baletni večer skupine Ballet Lausanne, Kore°graf Maurice Bejart, nastopajo Jorge Donn, Maurice Cour-chaY. Serge Campardon, Jania Batista (ponovitev 4. 9.). Benetke Cerkev La Pieta . V ponedeljek, 5. 9., ob 21. uri: Le quattro stagioni (Vivaldi), 'zvajajo I virtuosi del Ensemble di Venezia, dir. G. Gulielmo. Benetke - lido Restavracija Paradiso . Jutri, 4. 9., ob 21. uri: koncert rythm and blues skupine Gandhi e 1 gmocchi. Eido hotel Boulevard Nocoj, 3. 9., ob 21. uri: nastop ansambla Clakson. BASSARIANO ^ila Manin y ponedeljek, 5. 9., ob 21. uri: koncert Lucia Dalle in Giannija ^orandija. * Vstopnice so na razpolago pri Agenciji UT AT v Trstu in v aiskoteki La Luna v Tržiču. Ognano Arena Alpe Adria Nocoj, 3. 9., bo 21. uri: kabaretni večer z videmskim triom Frizzi-J-omini-Tonazzi ob spremljavi skupine I precari, nastopil bo tudi Kantavtor Dario Zampa. boljan Prireditveni park Nocoj, 3. 9., ob 20.30: deželni rock festival - s skupinami Vankee Kose, Love Lace, Pat Hgaven Group. Jutri, 4. g., ob 20.30: zaključni koncert rock festivala s skupinami Xident, Star And Sun, Mad Man Blues in gosti večera Moda iz Nrenc. bortorož Avditorij Jutri, 4. 9., ob 21. uri: Moped Šou - zabavni večer s Tonetom ornezzij em-Tof om. Koristne telefonske številke Nujni posegi Karabinjerji 112 PRVa POMOČ V BOLNICAH gorica 83991 Trilt 482181 zeleni križ Gorica 31111 Rdeči križ Trst 768888 gasilci Trst 115 Gorica 22222 karabinjerji Trst 744935 Gorica 82044 PROMETNA POLICIJA Trst 422222 Gorica 22333 Taksiji Trst 307730 in 54533 Gorica (Korzo) 34000 Gorica (postaja) 22033 Policija Krmin Čedad Tržič Tržič Videm Tržič Čedad Tržič Čedad Tržič Ronke (letališče) Čedad (postaja) 60124 730000 482000 72222 501222 72276 730405 72100 731142 44500 779193 731032 Karakteristične številke: za Trst 040, za Gorico 0481, za Videm izletniške možnosti II SLOVENIJA in ISTRA □ KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13., 14., 15., 16., 17. in 18. uri; ob 11. in ob 14.30 je možen ogled predstave klasične šole jahanja. Urniki veljajo do konca novembra. Podrobnejše informacije nudi Prodajna služba (tel. 067/72617). □ ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10., 11.30, 13., 14., 15.30 in ob 17. uri. Obisk traja poldrugo uro. (Urnik velja do konca septembra.) □ POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan od 8.30 do 18. ure, vsake pol ure. Ogled traja poldrugo uro. (Urnik velja do konca septembra.) □ POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 9. do 19. ure. □ TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - BISTRA PRI VRHNIKI: muzej je odprt vsak dan od 7. do 13. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure, ob ponedeljkih in 1. 11. je muzej zaprt. (Tel. 061/751422 in 061/317588) □ NARODNI PARK BRIONI: ladja odpluje iz Fažane vsak dan ob 6.45, 9.15, 10.00, 11.15, 13.15, 15.30 in 17.15. Ogled vključuje vožnjo z ladjo od Fažane do otoka Veliki Brion in nazaj, ogled fotosafarija, živalskega vrta, arheoloških izkopanin, etnološkega in arheološkega muzeja ter stalne razstave Tito na Brionih. Vse informacije nudi Kompas Pula (tel. 052/24773). BENEČIJA □ LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE V ČEDADU (Borgo Bros-sana): ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. □ KRŠČANSKI MUZEJ (v čedajski Stolnici): ob delavnikih od 9.30 do 12. ure in od 15. do 17.30, ob nedeljah in praznikih od 11.30 do 12. ure in od 16.30 do 18.30. □ KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Čedad - Ul. Monastero); vsak dan od 8. do 13. ure in od 15.30 do 17.40, ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto. • Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Čedad, Trg Boiani 4, tel. 0432/731398). □ LANDARSKA JAMA (v občini Podbonesec, po Špetru na poti k meji): ključe ima župnik. □ CERKVICA SV. JERNEJA (v Barnasu blizu Špetra): ključe imajo v sosednji hiši. □ CERKVICI SV. LUCIJE IN SV. ANDREJA (v Kravarju pri Sv. Lenartu): za ključe lahko obiskovalci vprašajo v vaški gostilni. □ LAŠTRA LANDARSKE BANKE PRI CERKVI SV. JAKOPA (v Biači v občini Podbonesec, na poti v Barnas). GORICA □ MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926): ob delavnikih od 9. do 12.30, od 15. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 20. ure, ob ponedeljkih zaprto. TRST □ JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/227312): vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob ponedeljkih zaprto; ogled vsake pol ure. □ MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih od 9. do 13.30 in od 14.30 do 18. ure, ob praznikih od 9. do 12.30 in od 14.30 do 18. ure. □ SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta): samo ob nedeljah od 10. do 15. ure □ KRAŠKA HIŠA (Repen): ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 18.30. Informacije nudi agencija Aurora (tel. 040/60261). □ RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: grad je sicer zaprt, obisk lahko omogoči vratar novega gradu po telefonskem obvestilu (tel. 040/208120). □ ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): vsak dan od 9. do 13. ure, ob torkih zaprto. □ RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. □ AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): vsak dan od 9. do 18.30, ob ponedeljkih zaprto. □ POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. □ ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248): ob torkih in petkih od 15. do 17.30. □ BOTANIČNI VRT V UL. MARCHESETTI 2: do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, Ob ponedeljkih in pomembnejših praznikih zaprto. □ BOTANIČNI VRT CARSIANA: do 30. septembra odprt samo ob sobotah od 16.30 do 19.30 in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. današnji radijski sporedi Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert iz studia: čembalist Miloš Petrovič (skladbe iz Ptujske zbirke); sopranistka Olga Gracelj in pianistka Neva Merlak (samospevi Vasilija Mirka, Hrabroslava Volariča, Mirka Poliča, Ivana Grbca, Karla Pahorja, Marija Kogoja, Danila Švare); klavirski kvartet RTV Ljubljana (Ivo Petrič - Rondeau, Jani Golob - Passacaglia); 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Navdih književnosti v opernem izrazu; (16.00) Filmi na ekranih, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi. Radio Ljubljana 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 V studiu; 18.00 Romeo in Julija, Suita št. 1 za orkester op. 64 a (Sergej Prokofjev); 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute z ansamblom Kvartet godal; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno - Pesmi Slavka Miheliča; 0.05 Nočna glasba. Radio Koper (slovenski spored) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica, pogrni se; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj. Radio Koper (italijanski spored) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletje na Radiu Koper; 8.00 Casual; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.00 Carosello Curci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Sprehod po istrskih uličicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasba; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored. Radio Opčine 10.00 Pet Shop Show z lestvico melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni val. filmske premiere eva fornazarič Blue Iguana na repu sezone lue Iguana je film, o katerem je 1 111 režiser izjavil, da je »postmoderna nritična detektivka, v kateri se pre- etata look tridesetih in image osem-- setih let v stilu moderne grafike«. e skušamo film predstaviti z drugač- 2 Besedami, potem je to življenjska jodba o detektivu Vincu Hollowayu, 1 niora nujno najti 20 milijonov do-, ker jih je pač pred nekaj leti RriBil in to prav po neumnem, kn enar v neki mehiški banki v pri-El ^r!em kraiu' ki mu domačini pravijo kje la^a Bo uličicah tega mesteca, p r i® več kač kot oseb, se spretno ca *UCB brhko dekle Cora (Jessi-st arPer), ki je izredno zlobna prednica ženskega spola.. Pristnem duhu tridesetih let je re-nje r Lafia nakazal tudi hrupno življe-k0, V ncčnih barih, po katerih se vses-D ‘ Potika, ali bolje živi šarmantna P6*ka Dakota. ver:S® filmske osebke združujeta ne-d0 ? en pohlep in neizmerna ljubezen mu enarif- želo čudno je, da se v fil-bi 2 ® fliši žvenketanja kovancev, saj naibr' ° “^interesirano« delo bila to sa z odina primerna glasbena kuli- poi lser John Lafia se kar spretno PosehaVa -Z detektivskimi temami še gov n?:.o® Pomislimo, da je film nje-prihnHezilski debi. Njegova avtorska mi rn-nost: B° najbrž posuta s filmski-zhan rt1Cami' zaenkrat je še tako ne-pritijl a 9a distributerji vključujejo in SicJ°leoa rep sezone, katerj i,- ze Prihodnji teden v marsi-kah kinodvorani zadišalo po Benet- BLUE IGUANA Produkcija: Števen Golin in Sigurjon Sighvats-son za Polygram Movies-Propaganda films, ZDA 1988 □ Scenarij in režija: John Lafia □ Fotografija: Rodolfo Sanchez □ Montaža: Scott Chestnut □ Scenografija: Cynthia Sovvder □ Glasba: Ethan James □ Igrajo: Dylan McDermott (Vince Hollo-way), Jessica Harper (Cora), James Russo (Reno), Pamela Gidley (Dakota), Yano Anaya (Yano) To-vah Feldshuh (Vera Ouinn) tu in tam ivana Suhadolc Preteklost in splavarstvo Trgovski prevozi se v Italiji v glavnem odvijajo po cesti. Železnica je za blagovne izmenjave prepočasna in nezanesljiva, drugih cenenih prometnih zvez pa ni. V Evropi povsod izkoriščajo plovne reke; naj večje so med seboj celo povezane s kanali. Italija pa svojih naravnih poti že dolgo ne upošteva več. Raje gradi vedno sodobnejše, drznejše in dražje avtoceste. Vendar ne smemo pozabiti, da so tudi nekatere italijanske reke v preteklosti predstavljale bistvene tokove trgovskih komunikacij. Veliko važnost na področju trgovskih vezi je nekoč imela tudi reka Piava. Povezovala je gore Cadoreja z Benetkami. Cadore je še danes znan po svojih gozdovih, ki privabljajo na oddih številne zveste turiste, med katere spada sam papež Janez Pavel II. Tudi v preteklosti je bilo glavni vir dohodkov za Cadore prav to naravno bogastvo. Na les osredotočeno gospodarstvo pa se je lahko razvijalo samo zato, ker je bil prevoz hlodov in desk razmeroma lahek in cenen. Glavni odjemalec lesa so bile seveda Benetke. Benečani so debla potrebovali za svoje ladje, torej za svojo morsko premoč, a tudi za temelje hiš in palač, torej za svoj fizični obstoj. Samo za utrditev temeljev zvonika sv. Marka, ki se je zrušil leta 1901, je v Benetke v začetku stoletja priplavalo 2000 macesnov. Splavarjenje po reki Piavi je dajalo kruha vsem obrečnim vasem. Okoli te dejavnosti se je sukalo življenje mnogih generacij. Ljudje so skozi čas izpilili spretnosti in veščine, ki so danes skoraj pozabljene. Zaton se je pričel takoj po prvi svetovni vojni, končno pa so plovbo onemogočili rečni jezovi in hidroelektrarne. Občutek oddaljenosti od lastne zgodovine je pospešila leta 1963 tragedija Vajonta, ki je izbrisala poleg cele vrste vasi tudi starodavne navade. Prav občutek popolne praznine po tej strahotni nesreči je ljudi prepričal, da je njihova preteklost pomembna. V vasici Codissago, nekaj kilometrov v breg od Longaroneja, na poti proti Gortini, so po Vajontu začeli reševati vse, kar se je iz blata in pozabe še rešiti dalo. Danes so vaščani ponosni na svoj mali etnografski muzej, V štirih sobicah lahko sledimo potovanju hlodov iz gozdov Cadoreja na sankah, po drčah in deročih potokih proti dolini. Tam so tako imenovani menadas debla ločevali po vrsti in lastništvu. Splavarji so. končno iz njih s klini in vrvmi izdelali splave, ki so bili dolgi do 24 metrov, široki pa skoraj pet. Nanje so natovorili deske, a tudi drugo blago, cele črede in seveda potnike. Krmarjenje takih brodov ni bila preprosta stvar. Splavarji so ponavadi bili pristojni za del reke, ki so ga dodobra poznali; potem so predajali splav drugemu moštvu, sami pa so se vračali peš domov. Da je splav priplul do cilja - obrežja, ki se v Benetkah še danes imenuje Zattere - je za 120 km dolgo pot potreboval štiri do pet dni. Spomin na splavarjenje je za prebivalce Codis-saga danes priložnost za srečanja in prireditve po vsej Evropi. Starodavno splavarsko tradicijo imajo, denimo, tudi Katalonci, Francozi in naši Korošci, ki so splavarili po Dravi. Muzej v Codis-sagu ni torej le spomin na preteklost, saj nudi vaščanom tudi kulturno spodbudo za razgled preko domačega brega. Iz Goriškega sklada 1,8 milijarde za razvoj tržiškega pristanišča Glede obnove krajevnih uprav Nobenega bistvenega napredka v pogovorih med socialisti in KD Izgradnja hal in urejanje skladiščnega prostora Iz Goriškega sklada so za razvoj tržiškega pristanišča doslej namenili že znatna finančna sredstva, bodisi za nakup opreme, za nakup in melioracijo zemljišč v zaledju operativne obale, za ureditev skladišč itd. Vlaganja Goriškega sklada za nadaljnji razvoj najsevernejšega pristanišča na Jadranu, se nadaljujejo. Spodbuda za zadnjo odločitev, po kateri bodo posebni agenciji za tržiško pristanišče dodelili 1,8 milijarde lir prispevka, so nedvomno odlični rezultati v poslovanju. Z novimi naložbami, ki dopolnjujejo financiranje, ki ga je zagotovila dežela, bo mogoče v Portorosegi že v razmeroma kratkem roku pridobiti še več tovora, gospodarskim operaterjem, ki so svojo dejavnost osredotočili na pristanišče, pa zagotoviti najbolj primerne pogoje poslovanja. Razširjeni odbor goriške trgovinske zbornice, ki, kakor znano, upravlja Goriški sklad, je soglasno in v celoti sprejel prošnjo posebne agencije za tržiško pristanišče ter odobril tri prispevke v skupni vrednosti 1,8 milijarde lir. S prispevkom 600 milijonov lir bodo povečali, za nadaljnjih dva tisoč kvadratnih metrov, razpoložljive pokrite površine, namenjene predvsem za skladiščenje celuloze in drugih tovorov, ki ne morejo biti izpostavljeni vremenskim neprilikam. Na območju Portorosege sta v gradnji dve hali (financiranje je zagotovila Dežela), ki pa ne zadoščata ob hitro naraščajočem prometu. Obe hali skupaj bosta imeli okrog osem tisoč kvadratnih metrov pokrite površine. S prispevkom Goriškega sklada bodo površino manjše hale, ki je v gradnji, podvojili. Prav tako 600 milijonov lir znaša prispevek za dograditev poslopja, kjer so uradi špediterjev, carine in drugih služb, ki so tako ali drugače tesno povezani z delom v pristanišču. Dežela je omogočila izgradnjo osrednjega dela poslopja in manjšega krila. Dograditev bo financiral Goriški sklad. Tretji prispevek, prav tako 600 milijonov lir, bo posebna agencija za pristanišče namenila za ureditev in asfaltiranje zemljišča, ki je last Trgovinske zbornice in ki se nahaja v zaledju operativne obale. Na tem pirostoru bodo med drugim uredili tudi terminal za japonske avtomobile, namenjene na nemški trg in v nekatere druge evropske dežele. V prvi fazi bo skozi pristanišče Portorosega šlo nekaj deset tisoč avtomobilov letno, kasneje pa naj bi se promet podvojil, oziroma potrojil. V naslednji fazi naj bi nekatere dele avtomobilov tudi sestavljali. Odločitev razširjenega odbora Trgovinske zbornice o novem financiranju bo nedvomno pripomogla k nadaljnjemu in hitrejšemu razvoju pristaniških dejavnosti v Tržiču in k odpiranju novih delovnih mest. Ni izgledov, da bi kaj kmalu prišlo do sestave odbora na Pokrajini in občinskih odborov v Tržiču in Ronkah. Četrtkovo srečanje med predstavniki KD in PSI se je zaključilo brez vidnejših uspehov. Stališča obeh partnerjev ostajajo še naprej dokaj različna. Zgleda, da krščanski demokrati vztrajajo na tem, da se vprašanje uprav obravnava globalno, to je, dogovor naj bi dosegli za vse uprave in ustanove, vendar takemu stališču odločno nasprotujejo socialisti, ki še zmeraj opozarjajo, da je treba v tem primeru najprej rešiti primer Štarancana, kjer je prišlo do atipične koalicije med krajevno listo krščanskodemokratske usmeritve in komunisti. Če vprašanja ni mogoče obravnavati globalno, potem pa smo za iskanje posamičnih rešitev. Posamičnih, v smislu, da potekajo pogovori za vsako ustanovo posebej, navajajo socialisti, ki ob tem opozarjajo, da so mimo zavezništva s krščansko demokracijo, vsaj kar zadeva Tržič in Ronke, tudi druge možnosti. Idrijca je na več mestih prestopila bregova Spet poplavljene kleti, ceste in polja Dež je včeraj že spet povzročil škodoin preplah, zlasti v krajih, ki so ob vsakem večjem deževju v zadnjem času vedno pogosteje izpostavljeni nevarnosti poplav in nabiranja vode. Na srečo je bila včerajšnja opoldanska nevihta sicer silovita, vendar ne toliko dolgotrajna, da bi v Gorici povzročila škodo, kakršno je še pred niti dvema tednoma. Kalna voda Koma se je v prvih popoldanskih urah že približala nevarnostni meji. Ko je temno sivo nebo že kazalo na najhujše, je na srečo dež najprej nekoliko pojenjal in nato prenehal. Predstavniki civilne zaščite in župan Scarano, ki so okrog 14. ure prihiteli v Škabri-jelovo ulico so si lahko oddahnili, predvsem pa so si oddahnili prebivalci sami. Premirja niso sprejeli z olajšanjem samo v Gorici in Novi Gorici, pač pa tudi na Krminskem in na Tržiškem, kjer je pravzaprav včerajšnja ploha povzročila še največ težav. Idrijca je na več mestih prestopila bregove in poplavila polja. Pri Dolenju in Jenkovem so morali nekaj družin izseliti iz poplavljenih hiš. Pri tem so karabinjerji rešili iz vode 90-letno ženico Marijo Žigon, ki si ni mogla pomagati sama. V raznih krajih v Brdih je prišlo do zemeljskih usadov. Hudournik Verša je komaj lahko še sprejemal vso vodo, ki se je nabirala, in pri istoimenski vasi blizu Romansa do pozno popoldne grozil, da bo pre- stopil bregova. V Koprivnem, Krminu in sosednjih vaseh tja do Medee je voda zalila ceste in številne kletne prostore. Težave so imeli mnogi avtomobilisti, ki so obtičali v več desetin centimetrov globokih lužah. Gasilci so uporabili vse razpoložljive ekipe in sredstva za pomoč stanovalcem tega predela, kjer je voda pronicala v kleti in pritlične prostore. Opravili so na desetine posegov, pri katerih so s črpalkami izsušili zalite prostore. Vsem pa niso uspeli priskočiti na pomoč, tako da so si v nekaterih primerih morali ljudje pomagati kar sami. Nekaj podobnih manjših posegov so opravili tudi v Gorici, na območju Stražic ter v ulicah Faidutti in Baiamonti. Pri splošni bolnišnici se je tudi včeraj voda začela nevarno nabirati, toda edini poseg gasilcev je komaj vreden omembe: iz zagate so pomagali bolničarki, ki je obtičala sredi pravcatega jezera na parkirišču pri Ul. Tuscolano. Pravzaprav so gasilci v Gorici bili na delu že od zgodnjih jutranjih ur, saj je že nočni dež, čeprav manj silovit, povzročil kako nevšečnost. V Ul. Alviano se je pod težo razmočene zemlje okrog 7. ure posulo nekaj metrov kamnitega opornega zidu. Pripetilo se je pri hiši št. 15, ki je last Luciane Soberti, v neasfaltiranem delu ulice, ki pelje proti Ul. Del Colle. Najprej so posegli gasilci, nato pa še občinski delavci, ki so odstranili zemljo s ceste. Nič manj dela niso imeli tržiški gasilci, saj je voda prav tako zalila številne ceste in kleti. V dobre pol ure so namerili v Tržiču več kot 40 mm dežja, temperatura pa ja padla za kakih 7-8 stopinj. Posebno prizadeto je bilo območje Škocjana in Staranca-na, kjer se je v Ul. Trieste nabralo do 60 centimetrov vode, ter nekateri predeli Tržiča in Ronk. Na desetine prebivalcev teh in sosednjih krajev se je za pomoč pri sušenju poplavljenih prostorov obrnilo do gasilcev, ki se jim je tako nabralo dela čez glavo. Dodatno delo so imeli tudi tehniki SIP in ENEL, saj je neurje povzročilo več prekinitev v dobavi električnega toka in motnje na telefonskih zvezah. Samo manjše težave je neurje povzročilo na letališču v Ronkah. Z območja Nove Gorice ni vesti o večji škodi, kar pa ne pomeni, da je šla ploha mimo neopazno. Nekaj časa je voda delno preplavila ceste, še posebno središčno Kidričevo, ter pustila za seboj prod in blato. Ponekod se je voda začela nabirati v pritličnih in kletnih prostorih, kar se, žal, v zadnjem času že prepogosto ponavlja. Nemalo težav je bilo včeraj tudi na Tolminskem, kjer je neurje bilo še posebno silovito in povzročilo med drugim dva večja zemeljska usada. Eden se je usul na magistralno cesto, ki je bila v odseku med Mostom na Soči in Tolminom zaprta, dokler niso odstranili zemlje in kamenja. Na sestavo odborov bo treba torej, kot kaže, počakati še kakšen teden, ah pa tudi še več. Včeraj popoldne so o neuspehu zadnjega srečanja s socialisti razpravljali v pokrajinskem vodstvu krščanske demokracije, kjer so se seznanili s stališči in predlogi PSI. Kakšno odločitev so sprejeli, žal nismo uspeli izvedeti. Do novega sestanka s socialisti naj bi prišlo predvidoma v prihodnjem tednu. Morda bodo u° takrat dozoreli tudi drugačni in za obe strani sprejemljivi predlogi. Poudariti pa je treba tudi, da zavlačevanje ne koristi ne eni ne drugi strani, najmanj pa skupnosti pred katero se kopičij0 nerešena vprašanja. Jutri sto družin na Nanos Sto (pa še nekaj več družin) se bo jutri udeležilo tradicionalnega planinskega pohoda na Nanos, kjer bo pn Vojkovi koči poskrbljeno za prijetno razvedrilo in kulturni program ter seveda tudi za primerno okrepčilo. Prireditelji računajo, da se bo p° včerajšnjih nalivih vreme izboljšalo m da bo na razglednem vrhu na meji med Notranjsko in Primorsko jutri prav tako živahno kakor ob prejšnjih pohodih. Prijava zaradi posilstva Karabinjerji v Tržiču so prijavili sodišču štiri mladoletnike, stare okrog 17 let, ki naj bi posilili sedemnajstletno dekle. Gre za skupino mladih , nekateri so študenti, drugi pa že zaposleni. Dekle naj bi posilili že na veliki šmaren, vendar je zadeva šele te dni prišla na dan. Dekle je bilo prve dm v strahu in je molčalo, ker so ji menda nasilneži zagrozili. Nekaj dni je zadevo premlevala, končno se je odločila in o dogodku povedala materi in skupaj sta prišli na karabinjersko postajo ter vložili prijavo. Nasilneže ni bilo težko izsleditii saj so bili menda iz krogov prijateljev, oziroma znancev. Ker pa je od dejanja do prijave minilo že precej dni, jih niso mogli več zapreti, ampak je bila proti njim vložena prijava. Dogodek je toliko bolj zaskrbljujoč, ker je v zadnjih mesecih na območju Tržiča in Gradeža prišlo do več podobnih dejanj. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bo avtobus za Pokljuko in Bled' jutri, 4. septembra, odpeljal ob 6. uri .s Travnika z naslednjimi postanki: Gorica - pred gostilno Primožič, Pevma - Prea spomenikom, Oslavje - pred kostnico. Podgora - pred spomenikom in Sovodnj6 - pred cerkvijo. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Nico«. VERDI 19.00-22.00 »L impero del sole«-VITTORIA 17.30-22.00 »Arancia mecca-nica«. Prepovedan mladini pod 18. 1 tom. Krmin BREZPLAČNO zavarovanje za eno leto KASKO (s fransižo) KRAJA IN ROP PROTI POŽARU, EKSPLOZIJI, STRELI PREOSTALI DOLG POSOJILO S SERIJSKIMI "DODATKI" v sodelovanju s CARMCA assicurazioni OO CASSA ## Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Danes tretjič s kajaki po Soči Start v Solkanu, cilj pri Podgori Zanimanje za vodne športe, posebej za kajakaštvo postopoma narašča tudi pri nas. K uveljavljanju te športne dejavnosti znatno prispevajo odlični uspehi, ki jih dosegajo člani kluba Soške elektrarne pa tudi množične prireditve, ki niso tekmovalnega značaja. Tako bomo danes v prvih popoldanskih urah lahko spremljali 3. soško regato od Solkana do Podgore. Prireja jo kajakaški klub Soške elektrarne v sodelovanju z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji. Kakor smo že poročali, se bodo udeleženci spustili v strugo ob 13. uri, pod jezom hidroelektrarne v Solkanu. Cilj bo v bližini ločniškega mosta, kamor bodo prvi kajakaši priveslali kake tri četrt ure zatem. Tisti, ki se niso utegnili te dni prijaviti, a bi radi kljub vsemu sodelovali, se lahko vpišejo neposredno pred startom. Iz varnostnih razlogov morajo biti čolni nepotopljivi, kajakaši pa opremljeni z rešilnimi pasovi. Za prehod meje bo vsak udeleženec prejel poseben kartonček. Akrobatska skupina Alpi Eagles v nedeljo, 11. t. m., ne bo letela Letalska akrobatska skupina Alpi Eagles ne bo nastopila v nedeljo, 11. t. m., na goriškem letališču, ob zaključku 10. svetovnega prvenstva letalskih modelov. Zadevno odločitev so sprejeli včeraj na sestanku med prefektom Garsio, goriš-kim županom Scaranom ter predstavniki Aerokluba in akrobatske skupine. Prireditev so odgodili na kasnejši datum, ki ga bodo naknadno določili. Taka odločitev je v sozvočju z občutki prebivalstva, ki je še vedno pod vtisom katastrofe v Zahodni Nemčiji. Na mednarodni manifestaciji, ki bo od 4. do 10. t. m. bodo počastili spomin žrtev letalske nesreče. LETNI KINO 20.30 »Fantasia«. Walt Dis-ney. Nova Gorica SOČA 18.30 »Dekleta iz San Trope^ Nočni kino ob 22.30 »Zvezda pori* filma«. 20.30 Pulj po Pulju '88 »Vari** megle«. (< DESKLE 19.30 »Izkušnje ljubke vdov* • DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. J1 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIŠČ , Comunale 2 - Ul. Aulo Manlio 14 " 480405. pogrebi 3 Danes v Gorici ob 11. uri Iva3llc a na jak iz bolnišnice Janeza od Bog glavno pokopališče. Ob boleči izgubi ljubljene izreka kolegici Edi Miklus in iut-sorodnikom najgloblje izraze s ja učno in neučno osebje ^r®°ni(ar-ga poklicnega zavoda Ivan Ca Do začetka trgatve samo še nekaj dni (Foto Čubej) Do začetka trgatve na Goriškem je samo še nekaj dni. Od vremenskih 1 z.mer' ki so prav v zadnjem tednu zelo muhaste, je odvisno, če se bo spravilo une začelo proti koncu prihodnjega tedna, ali pa šele okrog 13., 15. septembra. Trganje nekaterih zgodnjih sort, namenjenih pridelovanju penečih se vin, se bo Predvidoma začelo že sredi prihodnjega tedna, najkasneje pa ob koncu tedna. Stro-, vnjaki zadružnih kleti in velikih vinogradniških posestev, kakor tudi strokovnjaki Itle';ijskega nadzorništva te dni budno spremljajo potek zorenja. Trgatev bo za nekaj dni zgodnejša v nižinskem predelu Goriške, kjer so posledice dolgotrajne suše tudi bolj opazne, medtem ko so vinogradi v Brdih, razen na nekaterih omejenih področjih in predvsem mladi nasadi, pomanjkanje vlage razmeroma dobro prenesli. Znak za začetek trgatve pride navadno od velikih vinogradniških podjetij, oziroma zadružnih kleti. Po ravnanju le teh se v glavnem ravnajo tudi manjši vinogradniki. Kako se pripravljajo na trgatev, smo vprašali v Krminski zadružni kleti, v Števerjanu, pri predsedniku zadruge Brda, pa še kje drugje. Koledar letošnje trgatve za člane Krminske zadružne kleti bodo določili jutri na skupščini članov. Ravnatelj Soini meni, da bodo grozdje za peneče se vino začeli trgati že konec prihodnjega tedna. Letina bo po količini nekoliko bolj skromna od lanske, računajo kakšnih deset odstotkov manj, kakovost pa bo, vsaj na podlagi dosedanjih ugotovitev, poprečna. Normalno poteka dozorevanje belih sort, pri rdečih se močno poznajo posledice neugodnih vremenskih razmer ob cvetenju, saj je stopnja zorenja zelo različna. Trgatev bo polno zaživela okrog 15. septembra. Pri nas še nismo izdelali koledarja, pravi Danilo Štekar, predsednik vinogradniške zadruge Brda iz Števerjana, vendar predvidevamo, da bomo prve količine grozdja pospravili okrog 12. septembra. Gre za zgodnje sorte in pa za grozdje iz novih nasadov, ki, kakor znano, dozori hitreje. Na območju Števerjana bo pridelek grozdja letos precej nižji kakor lani. Računajo da približno za eno tretjino. Lanska je bila, po količini, precej bogata letina. Bogati letini pa običajno sledi skromnejša. Neugodno so vplivale tudi vremenske razmere ob cvetenju in še kasneje. Nekaj pridelka je uničila tudi toča, ki pa je prizadela le nekatera območja (Oslavje, Jazbine), škoda zaradi glivičnih bolezni pa je bila letos občutnejša kakor druga leta. K temu je treba dodati še posledice suše, ki se bodo odražale predvsem na kakovosti, pravi Štekar. Kakovost zato najbrž ne bo taka, kot so pričakovali. Uvodoma smo zapisali, da bo v nižinskem predelu trgatev za nekaj dni zgodnejša. To so nam potrdili tudi na posestvu Tenuta di Villanova pri Fari, kjer bodo grozdje za peneča se vina začeli trgati že sredi tedna, pridelek za običajno predelavo pa pobirati med 12. in 15. septembrom. Ob toplem in sončnem vremenu bo trgatev še za kakšen dan zgodnejša. Letino ocenjujejo na tem območju kot dobro. Kako kaže pri sosedih, v Goriških Brdih, smo se zanimali pri tovarišu Drnovšku v Zadružni kleti na Dobrovem. Trgatev se bo pričela po 15. septembru, grozdja pa bo za približno tretjino manj kakor lani. Predvsem zaradi suše, bolezni pa tudi toče. Toča je prizadela vinograde še prejšnji teden. Letino bodo predvidoma pospravili v štirih tednih. Tudi na Vipavskem bo pridelek grozdja znatno nižji od načrtovanega. Predvsem zaradi bolezni in zaradi suše. prispevki Za Zeleni križ so v razne namene darovali: družina Barbangelo 5 tisoč; podjetje Mosetti 15 tisoč; družina Gonella 5 tisoč; družina Peresson 5 tisoč; družina Lollis 5 tisoč; Maria Gandin 10 tisoč; družina Adotti 5 tisoč; družina Gasparini 5 tisoč; družina Donato 5 tisoč; družina Badin 5 tisoč; Mario Furlani 5 tisoč; družina Brumat 10 tisoč; družina Piani 5 tisoč; družina Pittana 5 tisoč; podjetje Vi-doz 10 tisoč; Lucio Marega 10 tisoč; družina Boemo 10 tisoč; podjetje Quark 5 tisoč; podjetje Zoff 10 tisoč; Medeot Silvano 10 tisoč; družina Del Blanco 7 tisoč; družina Spessot 10 tisoč; družina Princi 5 tisoč; družina Bressan 5 tisoč; družina Tuzzi 5 tisoč; Picotti Scorianz 5 tisoč; družina Russian 10 tisoč; Rita Vecchiet 10 tisoč; družina Colja Temon 10 tisoč; družina Blanch Battistutta 15 tisoč; družina Višin 30 tisoč; družina Culot 10 tisoč; družina Petri 10 tisoč; Maurizio Sant 5 tisoč; družina Pauletic Bressan 5 tisoč; Federico Scarpin 5 tisoč; družina Meroi 10 tisoč; družina Velussi 15 tisoč; Nadia Pocar 10 tisoč; Joanna Nanut 5 tisoč; Angelo Delneri 100 tisoč; Mariuccia in Pina 30 tisoč; sostanovalci v Ul. Lungo Isonzo Argentina 115 in družine Comelli, Gorla-to, Piemonti, Calligaro in Braidotti 150 tisoč; Bruno, Alma in lolanda 30 tisoč; uslužbenci podjetja Bertolini 150 tisoč; Ines in Vittorio Tomani 40 tisoč; Moto Club 200 tisoč; družina Tomšič iz Sovodenj 100 tisoč; Francesco Fabris 30 tisoč; svakinja Palmira Zanel in bratranci iz Gorice, Tržiča in Avstralije 80 tisoč; sostanovalci v UL Oberdan 6 146 tisoč; Car-letto 50 tisoč; družine Zucchiatti, Furlan in Marchesan 65 tisoč; Dolores in Angelina 80 tisoč; Aurora Srebenic vd. Saurin 50 tisoč; družina Brilli-Melis 50 tisoč; "Comitato per la valorizzazione dei vini" iz Ruttarsa 100 tisoč; Rambaldo, Lanfran-co, Graziella Zucalli in Laura Spaccini 80 tisoč; Giovanni de Castro z družino 50 tisoč; Ave Romanin 50 tisoč; Anita in Fides 50 tisoč; prijatelji Franca Cianija 60 tisoč; Blasco, Campolongo, Grusovin, lanniello, A. Magris, E. Magris, Marcioni, Miniussi in Verni 250 tisoč. Ob stoletnici rojstva Pri KD Sovodnje pripravljajo proslavo Petra Butkoviča-Domna Se,'1'turno društvo Sovodnje bo novo Pros?0 1988/89 otvorilo s pomembno jeio av°' ^.a jesen namreč napovedu- pe( Prireditev ob 100-letnjci rojstva Dnh ®utkoviča-Domna. Čeprav so pr .. 0 skušali speljati že ob koncu n {snJ e sezone, so se zaradi pomemb-osti in obširnosti programa odločili aJe za oktober ali november. Priprava arnreč zahteva veliko časa za brska- v, • ^ Gaoa a a ui siva- N po knjižnicah, zbiranje pričevanj spominov ter preverjanje dobljene-„ ?radiva. Poleg tega je veliko ustne- _ IZrOČll* E" 1 /-r —1 U\ I 1 * r *-/-w-l sl*ročila, ki bi ga bilo vredno razi-Pern vaščan je starejšim Iju- Zn L1, zelo znan, saj so ga osebno po-(i® ' in z njim delovali. Pobuda je rog na Prožnost za to, da tudi mlajši je ,sP°zna njegovo osebnost in to, kar n;„„oril za domači kraj. V počastitev no 9°yega imena so leta 1982 poime-nio ail osnovno šolo v Sovodnjah, po jA® 50 poimenovali v Sovodnjah tudi ,° ulico. Sam je med vojno vodil mi®. 0 šolo, saj mu je bila izobrazba ‘uladine zelo pri srcu. hovo-?r Butkovič je bil po poklicu du-tUr nip' ukvarjal pa se je tudi z litera-' P0gosto se je skrival za raznimi ievVd°P™i: Gnišenjka, Domen Otili-Ustv naivečkrat pa le Domen. Rad je na ,arJal predvsem za otroke: ohranje-Zoni ce*a vrsta ugank in pesmic, ki prr,, orP° pričajo o tem. Pisal je tudi (po ° ln prevajal iz tuje književnosti dei, . je okrog 15 jezikov). Svoja je objavljal po revijah in listih, kjer je včasih sodeloval tudi kot publicist. Veliko ljubezen je imel tudi do ilustriranja in grafike. Vse to kaže na njegovo vsestransko in bogato ustvarjalno žilo, ki je izhajala iz ljubezni do kulture, do znanja in umetnosti, predvsem pa do svojih ljudi. Žal se je marsikaj izgubilo ali pa je zelo težko najti, zato so se morali prireditelji zelo potruditi, da so zbrali primeren material. Ta obsega poezije, krajše in daljše otroške pesmi, črtice in grafike. Nekatera njegova dela v verzih so celo uglasbili. Ker so te partiture težko dosegljive, bodo za to poskrbeli domači skladatelji. Namen prirediteljev je torej prikaz celotne Domnove ustvarjalnosti, od poezije do proze. Vse naj bi bilo na sporedu povezano, kakor je bilo to neločljivo v njegovem življenju. (af) Tečaj za godbenike Godba na pihala "Kras" iz Doberdoba že nekaj let namenja posebno pozornost pridobivanju mladih članov s prirejanjem tečajev za posamezne instrumente. Brez ustrezne vadbe in šole namreč ne gre. Tečaje bodo priredili tudi v novi sezoni, ki je pred vrati, saj se bo pričela že sredi meseca. Mladi in tudi manj mladi, ki imajo veselje do glasbe, se lahko prijavijo pri Franku Ferfogli in v trgovini pri Mili. Z urejanjem struge Vrtojbice odpravljajo nevarnost poplav Izdatne padavine pred dvema tednoma so ponovno opozorile na nevarnost poplav in potrebo po kar se da hitri ureditvi vodnih tokov, predvsem potokov Koren in Vrtojbi-ca, ki ob močnem deževju ne uspeta vedno sprejeti vseh odtočnih voda. Če je vprašanje dokončne ureditve Korna dokaj zapleteno, je rešitev za Vrtojbico precej enostavnejša in jo že izvajajo. Poseg je v pristojnosti deželne direkcije za civilno zaščito, finansirajo pa ga iz posebnih deželnih skladov za tovrstna dela. Z deli na strugi Vrtojbice, ki teče po italijanskem ozemlju od bližine mejnega prehoda pri Rdeči hiši, mimo splošne bolnišnice in nato spet čez mejo proti Šempetru, so začeli že pred kakim mesecem, sedaj pa so prvi rezultati posega že dokaj vidni. Začeli so pri mostičku ob ovinku, ki ga dela Ul. Cravos, ter nadaljevali v smeri proti bolnici. Strugo so poglobili in razširili, betonirali njeno dno, bregova pa zavarovali s približno tri metre visokima železobeton-skima opornima zidovoma. Ob tem je v načrtu obnove Vrtojbice predvidena še postavitev novih mostičkov, tako za potrebe stanovalcev hiš tik ob meji, kot za obhode policijskih organov vzdolž mejne črte. Predvideli so tudi potrebo, da se prepreči kopičenje blata ter drugega materiala, ki je oktobra v precejšnji meri prispeval k zmanjšanju možnega pretoka v strugi in torej k poplavi: v ta namen bodo postavili potrebne pregrade za zbiranje materiala. Dela napredujejo s pospešenim tempom v smeri proti bolnici, kasneje pa bo prišel na vrsto krajši začetni odsek od meje do Ul. Cravos. Z bližanjem jeseni se namreč približuje nevarnost izdatnejšega deževja, ki bi lahko ponovno ogrožalo območje bolnice. Sicer pa so z dosedanjimi deli že v precejšnji meri odpravili neposredne nevarnosti: za nabiranje vode v bolnišnici ob neurju pred dvema tednoma so bile namreč krive predvsem pomanjkljivosti v odtočnih napravah in slaba zmogljivost mestne kanalizacije. Visok življenjski jubilej na Poljanah Roža Devetak slavila 90 let pra oza Devetak vdova Juren s Poljan je te dni veselo Zve(-n°Va*a sv°i 90- rojstni dan. Ob priložnosti so se v sredo vgnj r °krog slavljenke zbrali vsi njeni domači, hčere, šte-Vrhn Vnu^' *n pravnuki in skupaj so v gostilni Devetak na Praznovali visoki jubilej. devet^ V 90stBni Devetak se je gospa Roža rodila kot je (j.,a °B dvanajstih otrok. Doma so imeli gostilno, zraven Meča" h P°šta, tako, da so bili za takratne čase "dobros-je n& “fužina. Vse to je prekinila prva svetovna vojna, ki hlače 1S0^e naših ljudi pognala v begunstvo, daleč od do-ha AvZfH^e' Voina tata je Roža, skupaj z družino, preživela nekaj | nTskein. Po koncu vojne se je lahko vrnila domov in Bohiač- kasneie' teta 22, se je poročila s Francem Jurnom, na Vrhln0nl, S katerim sta imela 8 otrok. Najprej so živeli tam 7 U' J?.0.zneie P3 so na Poljanah kupili kos zemlje in si težka ?racBti hišo. Ta leta so bila za gospo Rožo izredno hni, spominja se jih z bridkostjo. Otroci so bili še maj-eal za 2 ^“ta* v kamnolomu, zaslužek še zdaleč ni zadoš- kania hn6 P°trebe, ona sama pa je zaradi bede in pomanj-^djedel 3 ^Ucio B°tna. Kasneje se je mož zaposlil v tržiški je p0s aict in razmere so se ravno nekoliko izboljšale, ko v°iho r, a vmes druga svetovna vojna. Družina se je med nui oraz9ubila, mož je bil zaprt v Trstu, ona v Frosino-Protj k® °troci so bili v partizanih, ostali pa so bili doma. h® Pop,nca 43-. leta se je družina spet združila in skupaj so ttkvariii^1 »Pričakali konec vojne. Obdelovali so zemljo, se ih p0f.-Kl z živinorejo, mož je še naprej delal v ladjedelnici o 'iočakah? or,°^a PravL da si ne bi nikoli mislila, da bo kdaj ktjhb tem90 let' vntiko je bilo preizkušenj, veliko trpljenja, mn°3aja L Pa-ie' kot te sama povedala, pripravljena na še 1 so dočakali konec vojne in boljše čase. V soboto, 10. septembra, v Doberdobu Slovesnost ob pobratenju s krvodajalci iz Kamnika in Kranja Društvo krvodajalcev iz Doberdoba je v nekaj letih uspelo vzpostaviti odlične prijateljske stike s krvodajalci v raznih krajih Slovenije in Hrvaške. Posebej tesno je sodelovanje s krvodajalci iz Kamnika in Kranja. To prijateljstvo je pred nekaj meseci, točneje 4. junija, dobilo tudi formalno potrditev s podpisom listine o pobratenju. Slovesnost je bila v Kamniku in Kranju, tokrat pa se napoveduje povratna slovesnost v Doberdobu. To bo v soboto, 10. septembra. Gosti in gostitelji se bodo zbrali v občinskem parku, kjer bodo po slovesnosti sledili še kulturnemu sporedu, popoldne pa je v načrtu izlet v Gonars in Poljan. Na slovesnosti v Doberdobu bosta sodelovala pevska zbora Jezero in Hrast ter godba na pihala. V primeru slabega vremena bo prireditev v župnijski dvorani. LA MAGUA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 POPOLNA RAZPRODAJA ZARADI PRENOVE TRGOVINE obv. občini 4/7/88 Teniško prvenstvo ZDA Becker, Noah in McEnroe izločeni! FLUSHING MEADOW (ZDA) — Že v drugem kolu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA je prišlo do prvovrstnih presenečenj: izločeni so bili kar Zahodni Nemec Boris Becker, Francoz Vannick Noah in Američan John hJcEnroe. Preseneča pa tudi poraz^ nosilca št. 11 Američana Gilberta. Čeprav s težavo pa se je v 3. kolo uvrstil Šved Mats VVilander in v tretjem kolu je tudi Američan Jimmy Connors, ki je včeraj dopolnil 36. leto. V 2. kolu je bil uspešen Italijan Diego Narciso, izgubil pa je Gianluca Pozzi. Jugoslovanka Sabrina Goleš pa je izgubila z Avstralko Minterjevo. NEKATERI IZIDI 2. KOLA. MOŠKI: Cahill (Avstral.) - Becker (ZRN) 6:3, 6:3, 6:2; Stoltenberg (Avstral.) - Noah (Fr.) 6:2, 6:7, 5:1 (Noah odstopil); Woo-deford (Avstral.) - McEnroe (ZDA) 7:5, 4:6, 6:7, 6:3, 6:1; Yzaga (Peru) - Gjlbert (ZDA) 1:6, 6:0. 6:4, 6:2; Wilander (Šve.) -Curren (ZDA) 3:6, 6:3, 6:2, 3:6, 6:2; Nar-giso (It.) - Kuhnen (ZRN) 6:3, 7:5, 6:4; Tim_Mayotte (ZDA) - Pozzi (It.) 6:3, 7:5, 6:4. ŽENSKE: Minter (Avstral.) - Goleš (Jug.) 1:6, 6:0, 6:3; Cueto (ZRN) - Garro-ne (It.) 6:2, 6:1. Nogomet: danes za italijanski pokal Triestina doma Pred današnjim, zadnjim kolom kvalifikacijskega dela tekmovanja za italijanski pokal si je nastop v nadaljnjo fazo zagotovilo že deset moštev (Inter, Torino, Milan, Lazio, Pescara, Atalan-ta, Juventus, Verona, Bari in Sampdo-ria), na razpolago pa je še štirinajst mest. Od prvoligašev tvegata izločitev predvsem Bologna in Como. V skupini, v kateri nastopata oba deželna ligaša, je že skoraj vse jasno. Udineseju v neposrednem dvoobju s Foggio zadošča že točka, Triestina pa je že izločena. Njen današnji nastop na Grezarju je pomemben le za goste iz Cesene, ki si morajo priboriti najmanj točko. Povsem nezanimiva pa tekma (pričetek ob 17.30) le ne bo, saj bodo med Tržačani menda opravili krstni nastop novi nakupi. DANAŠNJI SPORED Skupina 1: Ascoli - Parma; Brescia -Inter; Reggina - Monopoli. Skupina 2: Catanzaro - Torino; Triestina - Cese-na; Udinese - Foggia. Skupina 3: Campobasso - Licata; Milan - Lazio; Pescara - Messina. Skupina 4: Verona - Juventus; Vicenza - Atalanta; Taran-to - Cosenza. Skupina 5: Como - Em-poli; Prato - Monza; Roma - Piacenza. Skupina 6: Ancona - Fiorentina; Piša -Avellino; Virescit - Genoa. Skupina 7: Barletta - Spezia; Napoli - Bologna; Sambenedettese - Bari. Skupina 8: Lecce - Cremonese; Modena - Arezzo; Padova - Sampdoria. V sredo bodo opravili žreb drugega dela. Sestavili bodo štiri skupine s po šestimi ekipami. V tretjo fazo napredujejo zmagovalci in dve drugouvrščeni moštvi. Jugoslovani za 01 BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna zveza je objavila seznam kandidatov za OI v Seulu. Le-ti so: Lekovič (Budučnost), Stanojkovič (Vardar), Spasič (Partizan), Katanec (Stuttgart), Jozič (Cesena), D. Brnovič (Partizan), Šabanadžovič (C. zvezda), Vulič (Palma de Mallorca), Barbarič (Velež), Stojkovič (C. zvezda), C. Miloševič (Sloboda), Štojanovič (C. zvezda), Mi-linkovič (Rad), Mihajlovič (Dinamo), Tuce (Velež), V. Djukic (Partizan), Mihič (Sloboda), Jakšič (Rad), Savevski (Vardar), P. Mijatovič (Budučnost), Bokšič (Hajduk) in Šuker (Osijek). Obenem so objavili tudi imena kandidatov za prijateljsko tekmo s Španijo, ki bo 14. t. m. v Oviedu. Na seznamu je kar 11 nogometašev, ki nastopajo v tujini. Košarka: turnir v Lignanu Glaxo in San Benedetto uspešna v prvem kolu GLAXO - STEFANEL 119:102 (61:42) GLAXO VERONA: Brumatti 15, Brusamarello 3, Dalipa-gič 34, Dalla Vecchia 2, Lardo 15, Perbellini 2, Sfiligoi 12, Žambelan 10, Bailey 24. STEFANEL TRST: Procaccini 9, Pilutti 16, Bonino 5, Maguolo 29, Bianchi 17, Battini, Cavazzon 7, Lokar 6, Col-mani 5, Zarotti 8. LIGNANO — V otvoritveni tekmi tradicionalnega poletnega turnirja v Lignanu so košarkarji Glaxa iz Verone po predvidevanju visoko premagali tržaški Stefanel. Srečanje pa je bilo dokaj dopadljivo, saj so se Tanjevičevi varovanci, kljub temu da so igrali brez visokega centra Cantarella, krčevito upirali izkušenejšim nasprotnikom. Zmagovalci so si odločilno prednost nabrali v zadnjih minutah prvega polčasa, predvsem po zaslugi Dalipagiča, ki je v prvem delu dosegel kar 25 točk. SAN BENEDETTO - F ANTONI 123:113 (61:61) SAN BENEDETTO GORICA: Gnecchi 20, Zabon, Borsi 13, Salvadori 4, Hordges 13, Urši 7, Ardessi 12, Vitez 26, Bullara 28. FANTONI VIDEM: Mastroianni 19, VVhite 22, Zampieri 1, Valerio 8, King 10, Bettarini 18, Sguassaro 8, Gregoris 2, Milani 9, Natali 16. V drugi sinočnji tekmi je goriški San Benedetto, ob odlični igri Borisa Viteza in Bullare, zasluženo premagal Vi-demčane. DREVIŠNJI SPORED. 20.30: San Benedetto - Glaxo; 22.00: Stefanel - Fantoni. (MAL) kratke vesti - kratke vesti Reli Piancavallo: lancia v vodstvu PIANCAVALLO - Po prvi etapi mednarodnega relija Piancavalla, ki je tudi za državno prvenstvo, vodi Dario Cerrato na lancii delta, pred Zanussijem na bmw. Z velikim zaostankom in na petem mestu pa je bivši svetovni prvak Blomgvist na ford sierri. VRSTNI RED: 1. Cerrato (lancia delta) 2.43'37"; 2. Zanus-si (bmw) po 2'09"; 3. Bossini (lancia delta) po 5'H"; 4. Cunico (ford sierra) po 8'24"; 5. Blomgvist (ford sierra) po 9'23". Bezbol: poraz Italije PARMA — Po 10. kolu svetovnega bezbolskega prvenstva je Italija po porazu s Tajvanom (5:2) spet zdrknila pod sredino lestvice. V pričakovanju neposrednega spopada še naprej vodita ZDA in Kuba. Ostali izidi 10. kola: Kuba - Japonska 3:2, Portoriko -UDA 11:1, Nizozemske - Nizozemske Antilje 10:7. Lestvica: ZDA in Kuba 10, Tajvan, Kanada, Portoriko in Japonska 625, Nikaragva 500, Italija 444, Južna Koreja 222, Španija in Nizozemske Antilje 0. Memorial Baum Deževno vreme je včeraj v Gorici delno prekrižalo račune prirediteljem teniškega turnirja Baum. Do večera so namreč odigrali le srečanja četrtine finala med ženskami. Izidi: Vitali - Preafico 6:4, 6:4; Raiteri - Pertucelli 6:3, 6:1; Benzen - Russino 6:0, 6:1; Manzoni - Greco 6:3, 6:1. Danes bodo na vrsti polfinalna srečanja v moški in ženski konkurenci. obvestila m. ATLETSKO DRUŠTVO BOR INFORDATA vabi mlade, ki bi radi trenirali atletiko, na treninge, ki potekajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure na stadionu na Kolonji. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da je odprto vpisovanje za košarkarski »Kamp 88«, ki bo od 5. do 11. septembra na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah, in to za najmlajše letnikov od 1981 do 1974. Kamp bo vodil prof. Marko Burger. Vpisovanje od 12.30 do 14.30 na tel. št. 212237 in 213265 ali v baru Prosvetnega doma na Opčinah. JK ČUPA sporoča, da bo društvena regata za kajutne jadrnice jutri, 4. t. m. Vpisovanje do 9. ure na društvenem sedežu. Start ob 10. uri. Regati bo na sedežu sledil društveni praznik. Vabljeni! GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da se je začelo vpisovanje za sezono 1988/89 za vse skupine in kategorije ritmične gimnastike in akrobatike. Prijave sprejema vsak dan na društvenem sedežu od 17.30 do 19.30, tudi po telefonu (št. 51377). GLAVNI ODBOR ŠZ BOR sporoča, da bo prva popočitniška seja v ponedeljek, 5. septembra, ob 20.30. ZSŠDI obvešča, da je zbirno mesto za pri-javljence namiznoteniškega kampa v ponedeljek, 5. septembra, ob 9. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Kdor se še ni prijavil, lahko to stori na mestu samem. RADIO OPČINE obvešča, da bo v četrtek, 8. septembra, ob 17.30 na Radiu Opčine sestanek za oddajo Športna nedelja. Vabljeni so vsi tisti, ki so že sodelovali, in vsi, ki bi radi spoznali športno informacijo preko Radia Opčine. Darujte v sklad Mitje Čuka Jadran drevi v Nabrežini Jadranovci bodo danes zvečer zopet stopili na igrišče. V na-brežinski telovadnici se bodo namreč, s pričetkom ob 20.30, pomerili z Mariborom v okviru drugega kola turnirja Alpe -Jadran. Srečanje predstavlja za našo združeno ekipo resnejšo preizkušnjo, ki pa sodi še vedno v okvir predprvenstvenih priprav. Ekipa bo vsekakor nastopala v popolni postavi, kar pomeni, da bosta zanesljivo prisotni tudi novi okrepitvi Gobbo in Manzano. Trener Brumen bo lahko preizkušal razne sheme in preveril stopnjo uigranosti svojih varovancev. Izidu tekme ne gre pripisovati prevelikega pomena. Kljub temu bi bilo dobro, da jadranovci zmagajo, saj bi si s porazom zanesljivo zapravili skoraj vsako možnost za uvrstitev v nadaljnji del turnirja. V 1. kolu turnirja je namreč naša peterka klonila pred solidno Postojno, ki nastopa, kot drevišnji nasprotnik, v slovenski ligi. Izbira Nabrežine za drevišnjo tekmo ni prav naključna. Jadra-novo vodstvo hoče namreč predstaviti našo združeno ekipo širši publiki, kar je dosegljivo prav z nastopanjem na širšem območju (v prejšnjemu kolu so npr. jadranovci nastopali v Gorici). Bojkot Moskve ’84 Velika živčnost je v Montrealu zajela tudi Američane, ki so bili pri izbiranju kolajn tretji s precejšnjo zamudo celo za NDR, Vzhodne Nemke so jih izničile pri plavanju, pri atletiki pa je bil glavni junak celo Kubanec Juanto-rena. Na 100 m niso osvojili niti ene kolajne. Na širši fronti je bila Kornelia En-der ženski Spitz pri plavanju, Lasse Viren pa je osvojil teka na 5000 in 10000 m in ponovil podvig iz Miin-chna. Virena sumijo, da se je kot prvi posluževal transfuzije krvi. Sam je potrdil transfuzije vendar... mleka. Finski tekač je skušal v Montrealu izenačiti Zatopka. Startal je tudi v maratonu. Po polovici je bil v vodilni skupini, ob koncu pa je pristal na 5. mestu. Zamejski Slovenci smo imeli na ig-rah dva predstavnika. Edi Podberšček iz Štandreža je metal kladivo, odbojkarski trener Adriano Pavlica iz Trsta pa je vodil italijansko reprezentanco. Igre so pustile lep spomin, prvič pa se je zgodilo, da niso domačini osvojili niti ene zlate kolajne. Malo pred zimskimi igrami v Lake Placidu leta 1980 so sovjetske oborožene sile posegle v Afganistanu, kar je predvsem v ZDA sprožilo velik preplah. Za nameček je SZ na igrah v Lake Placidu dosegla enega svojih največjih uspehov, kar je še bolj vznemirilo Američane. V polnem teku je bila kampanja za predsedniške volitve, v kateri je nekoliko šlevasti Carter iskal argumente proti rambovskemu Reaganu. Carter je predlagal bojkot iger v Moskvi, Reagan pa se je emocionalnemu trenutku pridružil z dodatkom lastnih protisovjetskih zamisli in Carterjevo potezo povsem izničil. Za predsedniško mesto sta tekmovala dva neenakovredna nasprotnika in kmalu se je izkazalo, da bi Reagan itak zmagal na vsak način. Šport pa je nepričakovano prišel na dnevni red ameriškega nacionalizma, ki se je zavedal, da je na tem področju znatno zaostal za svojetskim taborom. Igre v Los Angelesu, kjer se je stvar obrnila so to domnevo potrdile. Ameriški predlog za bojkot olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 je osvojilo kakih 50 držav. Iz kakovostnega vidika sta bili boleči predvsem odsotnosti ZDA in ZRN, iz človeškega pa največ LR Kitajske. Kakovostno je bila prizadeta približno tretjina moške atletike in dobra polovica moškega plavanja. Tu pa tam se je poznala odsotnost nekaterih dobrih ekip. Samo številčno je bilo prizadetih nekaj drugih športov, v katerih je kakovost težje zabeležena. Bojkot se je poznal pri jadranju in konjskih športih. Številne razvite države, ki so sicer zaveznice ZDA, so izbiro udeležbe prepustile lastnim olimpijskim odborom, ki so se na Carterjeve potrebe požvižgali in v Moskvo poslali ekipe, čeprav pod oznako odborov in ne pod državno zastavo. To je bil tudi primer Italije, čigar obrambni minister Lago-rio se je hotel izkazati pred Carterjem, s tem, da je prepovedal pot v Moskvo športnikom, ki so služili vojaški rok. Bojkot je sprožil predvideno reakcijo pri Sovjetih, ki so svoje igre pripravljali izredno intenzivno in učinkovito. Velik diplomat je bil v tej akciji medvedek Miša. Tudi na zgolj političnem polju so bili doseženi rezultati s prisotnostjo držav kot so Vietnam, Kampučija in Angola, ki so na kakšen način predstavljale politične ali vojaške uspehe nad ZDA. Italijanska televizija je igre spremljala brez večjih zadržkov, poskrbela pa je za strupene komentarje. Dnevnik »1'Unita« je posvetil rubriko cvetkam raznih komentatorjev. Eno boljših je zmogel JaS Gavvronski, ki je videl v dejstvu, da Afganistan ni bil pri otvoritvenem mimohodu prvi, temne mahinacij6 Kremlja. Gawronski je med oddajo trdil, da Kremelj ni hotel, da bi se javnost s samim začetkom spoprijela z dejstvom, ki je delno skvarilo igr6-Resnica je bila seveda drugje. V abecedi! Škandal je bil v tem, da so Rusi doma govorili rusko in v skladu s pravili cirilice črko F (za Afganistan) postavili za črko L (za Alžirijo). Seveda so Sovjeti na igrah v Moskvi veliko osvajali kolajne. Bodisi zaradi priznane moči, bodisi zaradi domačega okolja. Na njihov račun je bilo nekaj opazk. Morda ni vse v redu potekalo pri metu diska in pri troskoku, dokaznega gradiva pa ni na razpolago. Marsikdaj se je publika izkazala za nekorektno. Motila je na primer Poljaka Kozakiewicza pri skoku s palico in po svetovnemu rekordu ji je atlet p0" kazal, kam on obesi dežnik, ko neha deževati. Visoka raven tekmovanj je že v pr' vih dneh vzpostavila izredno zanimanje in odsotne je zajelo malodušje-Najbolj so jo v celoti skupili Kitajci, katerim so v zvezi s Taiwanom ZDA od leta 1956 preprečevale časten nastop na olimpijskih igrah. Leta 1980 so bili že polnoprvni član olimpijskega gibanja, a so se vseeno podredili pm1' tičnim interesom ZDA. Prišlo je nekaj izjemnih rezultatov- Jugoslavija je prišla v košarki d° zlate kolajne, plavalec Vladimir SeiJ' nikov pa je kot prvi človek preplava 1500 m v manj kot 15 minutah. V zg0' dovini plavanja se razen Saljnikova pod to mejo ni še spustil nihče. Slovenski atlet Rok Kopitar je tekel v ti-nalu na 400 m čez ovire. Za Italijo so atletiki zmagali Mennea, Sara Sime° ni in Damilano. Slednji je v hoji i2*50 ristil diskvalifikacijo sovjetskeg^ predstavnika le nekaj stotin ni6*1® pred ciljem in na stadion prišel ne d bi vedel, da je prvi. B KRIŽMAN V Gorici jutri začetek SP v poletih letalskih modelov Gorica bo od jutri do 11. septembra prizorišče 10. svetovnega prvenstva v poletih letalskih modelov razreda F4C (flying scale model), na katerem bodo sodelovale reprezentance petnajstih držav. Gorica je bila sicer pred petnajstimi leti že prizorišče podobne manifestacije, ko je gostila svetovno prvenstvo modelov v akrobatskem letu. Prizadevni goriški športni delavci, katerim načeluje predsednik domačega Aerocluba in bivši pilot Alitalie Angelo Zottar, vodja tekmovanja pa je Tržičan Renzo Pecorari, so si na vso moč prizadevali, da bi svetovno prvenstvo, ki bo na mirenskem letališču, potekalo v najboljšem redu. V Gorico so dospele reprezentance, ki se bodo potegovale za naslov med posamezniki in ekipno. Na zadnjem prvenstvu, ki je bilo pred dvema letoma v Oslu na Norveškem, je med posamezniki zmagal Zahodni Nemec Max Merc-kenschlager, ekipno pa so bili najboljši Švicarji pred Zahodnimi Nemci, Angleži in Italijani. Grb 10. SP letalskih modelov Nastopajočih reprezentanc na goriš-kem svetovnem prvenstvu bo 15. To so Avstralija, Belgija, Češkoslovaška, Finska, Francija, ZRN, Velika Britanija, Italija, Irska, Norveška, Nizozemska, Poljska, Švedska, Švica in ZDA. Italijanski selektor Raffaele Sgarzi je za svetovno prvenstvo izbral trojico modelarjev iz Lombardije. To so državni prvak Nicolo Saettone in Carlo Bergamaschi, oba iz Milana, ter Gian-ni Ghilardi iz Bergama. Možnosti »az-zurrov«, da dosežejo eno od medalj v ekipni konkurenci, so precejšnje, saj so se za to priložnost zelo dobro pripravili. Svetovno prvenstvo letalskih modelov razreda F4C pomeni, da tekmovalci lahko nastopijo z letali, ki morajo biti do natankosti izdelana po originalnih načrtih. Zaradi tega morajo modelarji izvršiti podrobno zgodovinsko raziskavo o letalu, ki ga na tekmovanju žirija oceni in velja pri točkovanju. Pri sestavi modela pa je treba upoštevati določene predpise, ki omejujejo skupno površino letala na 250 kvadratnih decimetrov, teža letala ne sme presegati 7 kg, pogon pa mora biti na električni oziroma valjni motor. Pravilnik svetovnega prvenstva predvideva dvoje preizkušenj: statično in polet. Pri tem zadnjem velja omeni- ti, da bo imel vsak tekmovalec na Ijo tri polete, med katerimi bo ino moral opraviti tudi nekaj obveznin Manifestacija v Gorici bo pray_g°^°_ vo privabila na mirensko let,a^Sce,rla-liko gledalcev iz raznih krajev r .-e nije-Julijske krajine, Veneta, Slov in Koroške, (pr) SPORED PRVENSTVA Jutri, 4. septembra: ob 10.00 uT e, na slovesnost; ob 14.00 statično ^ njevanje modelov. Ponedeljek, “■ ptembra: od 7.00 do 19.30 sta *e. ocenjevanje modelov. Torek, ptembra: od 7. do 12. ure1otnn do ocenjevanje modelov; ob 1J- se. 19.30 akrobatski poleti. Sreda, ptembra: od 7.00 do 19.30 akro ^ poleti. Četrtek, 8. septembra:0« ' g do 19.30 akrobatski P°let*- ,i,robat' septembra: od 7.00 do 19-3,0 ®hra. od ski poleti. Sobota, 10. sePtem,„.i- ob 7.00 do 12.00 akrobatski P01*: ' se. 16.00 nagrajevanje. Nedelja, satop ptembra: od 14.00 do 1 , „„rj4kega padalcev ter nastop letal g Aerocluba. Kr asovi rokometaši zdaj nabirajo kondicijo G. Raseni: Konkurenčni tudi med mladinci fred kratkim so rokometaši Krasa minac: zopet začeli s treningi, ki se odvijajo trikrat tedensko v zgoniški telovadnici. V tem začetnem obdobju, do približno polovice septembra, bodo ^ Slavnem vadili kondicijo in moč. r°leg tega se bodo igralci od 8. do 12. teptembra udeležili priprav v Sloveni-j1 dl bodo v prihodnjih dneh prav go-tevo odigrali čim več prijateljskih te-jtem, tako da bodo temeljito priprav-ijeni na bližajoče se prvenstvo. V Kra-sovem taboru vlada v teh dneh napeto Pričakovanje, saj ekipa še ni izvedela, ali bo letos nastopala v C ali D ligi. Po naPornem treningu smo se o novi se-pogovorili s kapetanom ekipe Gabrijelom Rasenijem. Kaj vadite predvsem v teh prvih treningih? »Na vsakem treningu vadimo pred-ysem kondicijo, še zlasti s tekom in s sprinti. Veliko pozornosti posvečamo udi moči, in sicer dviganju uteži. Ob koncu treninga odigramo vsakokrat .udi običajno rokometno tekmo. Sedaj Je vzdušje v ekipi zelo prijetno, saj se reningov udeležujejo skoraj vedno Vsr igralci.« Federacija še ni odločila, ali boste nastopali v C ali D ligi. Kako bo pa mladinskem prvenstvu? Boste ‘možni ponoviti lanski odličen uspeh? »Doseči šesto mesto v Italiji bo letos Prav gotovo zelo težko. Mislim, da °mo brez večjih problemov osvojili deželno prvenstvo, medtem ko bomo naleteli na večje težave v meddežel- nem delu. Tu nastopajo ponavadi moštva z igralci, ki imajo že pomembne izkušnje iz prve lige.« Misliš, da bo mladinska ekipa oslabljena, ker zaradi starosti ne bodo več nastopali v njenih vrstah nekateri temeljnji igralci? »"Prestarih" nas je samo tri, zato sem prepričan, da se bo ekipa tudi letos izkazala.« Ali nameravate nastopati na kakem pomembnejšem turnirju? »Mislim, da se bomo kakor v lanski sezoni tudi v letošnji udeležili evrop- skega turnirja v Braunschvveigu v Zahodni Nemčiji. Ta turnir nudi mladim priložnost, da si naberejo pomembne izkušnje. Ne smemo pozabiti pa na dejstvo, da je povprečna starost članov ekipe 19 let.« Še zadnje vprašanje: sprejemate še v tem obdobju kake mlade, ki bi se želeli na novo ukvarjati z rokometom? »Ja, sprejemamo jih prav rade volje, še posebno srednješolce.«(tan) Na sliki: Krasovi rokometaši med kondicijsko vadbo Tema pred zarjo Srebrna mesečina sili preko šotorskega platna prav do mene, ki v polsnu buljim v prazno. Ura je dve in pol. Čez dve uri je vstajanje. Kar stresem se ob tem misli. Želel bi si, da bi se to kratko časovno obdobje raztegnilo v nedogled. Upam le, da bo slabo vreme. Ves sem pod morečim vtisom Casarottove smrti. Občasno zapadam v minute lahnega in medlega spanja, nakar se spet zbudim. Nato pogledam na uro, številke pa razberem s pomočjo lučke, saj je ura digitalna. Vstajanje je čez uro in petdeset minut. Zunaj zavija veter. Bo vreme držalo? Kaj pa si sam pravzaprav želim? Morda to, da se bo vreme skvarilo, pa si verjetno tega nočem priznati. Morda si želim, da bo okoli pete ure vse nabito z meglo in lahnim dežjem ali snežinkami, kar je porok, da za ta dan ne bo nič. Včeraj sem se zmenil z Zoretom, Ničom in Mojmirjem, da gremo na dvojko. Že tretjič ali četrtič poskušam ta podvig, vendar pa ga hočem sedaj, ko se približuje trenutek, ko bom moral na pot, spet preložiti. In vendar tokrat ni nikakršnih ovir. Zmenjeni smo v štirih, kar je idealno število, saj smo dve navezi, ki bi se v primeru gaženja izmenjavali v vodstvu. Vse je v redu, toda... pogledam na uro in se zdrznem. Točno tri. Še ura in pol do vstajanja. Ne morem zaspati, ali pa morda celo občasno spim, saj ne vem, če premišljujem, ali pa se mi sanja. Včeraj so Viki, Tomo in tovariši obrnili pri poskusu osvojitve vrha nekje na višini 7600 metrov zaradi visokega snega. Je to res ali se mi sanja? Zamislim se, pa se zavedam, da je res. V spomin se mi vsili neka Tomova fraza: »Španci so kurbe, ker so čakali, da se odpravimo na pot prej mi in jim tako zgazimo traso«. Je resnična ali sad mojega sna? Je resnična! Običajna gesta, ko dvignem desno roko in z levo pritisnem gumbek na uri za lučko. Je skoraj tri in pol. Zanimivo. Zbujam se v rednih presledkih kakih desetih minut, vsake pol ure pa pogledam na uro. Mesečina. Sedaj je ključen trenutek. Ali sem ali nisem. In vendar se tokrat bojim. Pravzaprav morda ni res, da se bojim, le tako strašno negotov in sam sem tu. V ključnih trenutkih si vedno sam. To ni novost. To pomeni, da je sedaj ključen trenutek. In rešitev je samo ena: odhod, akcija, pot, življenje. Ni izbire in ni pretvez. Le slabo vreme me lahko ustavi. Kaj resnično upam v slabo vreme? Že trikrat sem šel preko ledenika do vznožja gore. Kakšen bo tokrat ta labirint? Prijazen in popustljiv ali neizprosen in neusmiljen? Morda bo v teh zgodnjih jutranjih urah dober, zato je treba iti. Ko si to rečem, upam, da bo veter tako močno udaril v šotor, da ga bo stresel do temeljev in bo tako dal dokončen znak za predajo. Koliko je ura? Groza. Je ze štiri. Sedaj se tresem in mi srce bije tako močno, da imam vtis, da me bo razneslo. Bojim se, da bo bitje mojega srca zbudilo ostale. To je dober znak. Pomeni, da se pripravljam na odhod in da ne iščem več poti umika, temveč da se pripravljam na svojo usodo. Ne upam več v slabo vreme, upam le, da ne slišim drugih, ki že vstajajo. Tudi Mišo bo danes šel na goro, on pa je vedno zelo zgoden. Obrnem se proti njegovemu šotoru in napeto poslušam, pa nič. Slutim, da se približuje ključna ura, napetost pa mi izsrka zadnje atome moje psihične energije. V trenutku zaspim... Obiščejo me odrešujoče sanje. Preveč napeto je bilo te zadnje ure, tako da se z zadnjim miselnim kotičkom prepustim valu, ki me odnese na svojih širokih krilih. V sanjah mi izginejo led, sneg, Broad Peak, Karakorum, soplezalci, cepini, šotori, mraz, bledikasto sonce, prikažejo pa se žareče sonce, morje, prijatelji, vedri pogovori sreče in sprostitve, tako da prav živo občutim, da sem v domačem okolju na kaki plaži proti večeru, ko gori kak ognjiček in praska v nebo. Prebujenje Nato se zbudim. Zdrznem se in opazim, da sem poln energije in nervoze. Zakaj? Zadene me kot strela. Saj res, danes moram iti s tovariši na dvojko. Pogledam na uro: peta in dvajset. Za trenutek prisluhnem zvokom umirajoče noči v bazi. Popolna tišina. Spet se zdrznem in že sem zbujen. Da le niso že odšli! Skočim iz spalne vreče in zijam za vogalom šotora. Z očmi prediram temo. Nič. Morda že nekaj minut tako buljim, ko stopi Mišo iz svojega šotora popolnoma opremljen s pripravljenim nahrbtnikom. Torej niso šli, Mišo pa je vedno najzgodnejši od vseh. Še je čas! Hvaležen sem neznanim silam, ki so me zbudile ob pravem času, da bom lahko šel na oro. Tega si sedaj želim več kot karali na svetu. Kako temno je bilo le pred uro, kako svetlo pa je sedaj v moji duši, da bi zapela himno življenju. Torej je res: najtemnejša ura dneva je tik pred zarjo, ko se razbohoti vsa energija stvarstva. Sam pa moraš imeti dovolj moči, da izkoristiš trenutek, ki ti je dan. Vsak človek dobi svojo priložnost, ni pa vsak tisti, ki jo izkoristi. Jaz čutim, da jo bom. Vstanem in grem proti šotoru mojih današnjih soplezalcev. Iz njega stopi Žare, ki mi užaloščeno reče, da ima Silvo angino in da bo torej moral ostati v bazi, saj ne more zdravnik na hrib, ko pa je bolnik »doma«. Žal mi je zanj. »Kaj pa Ničo in Mojmir?«, vprašam. Žare mi odvrne: »Gresta s teboj, vendar se še pripravljata«. Oddahnem se, saj niti jaz še nisem pripravil vse svoje opreme za odhod do dvojke. Tudi v šotoru Štremfljev je živo. Očitno gresta tudi Mica in Andrej z Mi-šom do dvojke ali trojke. Čez deset minut sem že z nahrtni-kom v jedilnici in jem ovsene kosmiče, ki jih je navsezgodaj pripravil Isa, ko se trojica Kranjčanov poslovi od mene, Niča in Mojmirja, ki sta tudi že pripravljena. Mišo nas prisrčno pozdravi, Mica nas vpraša, do kod gremo, Andrej pa nam vošči srečno pot, nakar izginejo na ledeniku. Mi pa v tišini počasi pospravimo zajtrk in se odpravimo za njimi v trenutku, ko jutranja zarja tiho poboža vrhove naših šotorov. Tema je mimo, sedaj sta na vrsti blišč in svetloba. Vrsta poletnih balinarskih nastopov Balinarska sezona na odprtem je v polnem teku. Kljub zelo vročemu poletju so se razni turnirji v zamejstvu in stični domovini, na katerih so nastopile tudi zamejske ®kipe, , uaiiiiibt-im luiiiii, na ts.at,cicm j>~ domačinov in ekipe Nevio z Opčin, še šest slovenskih pred- v m i v c v iu Zj ■j'— ----- r- - lj®Vriikov. Ker so omenjeno tekmovanje organizatorji izpe-tern v P0P0ldanskih urah, so se poslužili izločilnega sis-M;fa s časovno omejitvijo. Prvo mesto je zasluženo osvojil na jf10, v katerih vrstah sta poleg Coverlizze in Filippija, sto tudi Krasova člana Businelli in Emili. V treh na-2 .Pte, kjer je izbojeval ravno toliko zmag, je Nevio doka-'da mu tokrat res nobeden ne more do živega. Nekoliko necJi odpor od ostalih nasprotnikov so Opencem v finalu telili le poletovci, na koncu pa so tudi oni morali priznati °citno premoč nasprotnika. Izidi posameznih srečanj so bili naslednji: ČETRTFINALE: Kraški dom - Portuale 13:7, Polet - Gaja 0:4; Nevio - Zarja 13:3; Kras - Sokol 12:4. POLFINALE: Polet - Kraški dom 11:10; Nevio - Kras 11:3. FINALE ZA 1. MESTO: Nevio - Polet 13:6. , KONČNI VRSTNI RED: 1. Nevio, 2. Polet, 3. Kraški dom m Kras. Prejšnji konec tedna pa se je odlično odrezala tokrat razpoložena Krasova ekipa. Najprej so Zgoničani v doto gostovali v Notranjih Goricah pri Ljubljani, kjer so l udeležili vsakoletnega turnirja v počastitev narodnega ®roja Lada Mausar-Ronka, ki ga vsako leto ob tej priliki P lreja domači balinarski klub Jama. Skupno je nastopilo 16 četverk in v krstnem nastopu so zamejski predstav-ki, ki se na veliko bolj peščenih igriščih kot jih imamo P 1 nas, nikakor niso znašli, so kaj kmalu prepustili zmago urnačinom. Za pravo senzacijo, kakršne le malokdaj spre-Jamo na podobnih turnirjih, pa so poskrbeli v naslednjem riastopu. Za uvrstitev v četrtfinale so proti Dragomirju nuj-ra .PPtrebovali zmago in to kar z devetimi ali več točkami azlike. Nasprotnik je že vodil s 3:1 (igralo se je do 13. in le , 0 m četrt) tako da so bili takrat Kraševci že na -11. Z p ?2dibnim nadaljevanjem na visoki tehnični ravni, ki je p 'vabilo okrog igrišča veliko radovednežev, pa so v enem aslednjih lučajev nanizali kar 6 točk in srečanje zaključili rezultatom 13:5 v njihovo korist. Ekipi sta bili potemta-111 popolnoma izenačeni, tako da je bilo potrebno bližate k balinčku enega predstavnika iz vsake ekipe. V podobnih okoliščinah morata imeti oba balinarja res jeklene živce in hladno kri, saj je usoda ekip takrat v njihovih rokah. Pri tej zadevi pa je bil boljši Krasov predstavnik Skupek, ki se je približal balinčku na samih 45 cm in tako dopolnil odličen Krasov nastop. Zlahka so premostili tudi četrtfinalno oviro (rezultat 13:0), v polfinalu pa so morali priznati premoč improvizirane domače četverke, ki je v zadnjem trenutku nadomestila eno odsotno ekipo in celo nepričakovano, a povsem zasluženo osvojila prvo mesto. Kraševci pa so v postavi: Skupek, B. Milič, Simoneta in Businelli zasedli odlično četrto. V nedeljo pa je Sokol organiziral tradicionalni balinarski turnir za 4. trofejo Sokola. V prvi vrsti gre tu omeniti odlično gostoljubnost delovnih nabrežinskih predstavnikov, ki so nastopajoče postregli z raznovrstnimi dobrotami (celo s slaščicami po želji). Tekmovanja se je udeležilo 12 četverk z obeh strani meje, ki so bile razdeljene v štiri izločilne skupine in iz vsake je izšel po en polfinalist. Prvo mesto je zasluženo osvojil Sokol B v postavi: Mihelič, Pangos, Dobri-la, Lucciniano in Kojanec. Drugi je bil lanski zmagovalec Portuale, ki je v finalu že vodil z 8:6, vse upe pa je pokopal najboljši Sokolov zbijalec Lucciniano, ki je v zadnjem lučaju zbil balina za 5 točk. S 3. mestom so Kraševci v postavi: Pieri, Skupek, Simoneta, Businelli in DelLAnno potrdili svojo dobro formo, četrti pa so bili predstavniki Aluminija iz Komna. Med zaključnim nagrajevanjem je zvest navijač Sokolovih vrst Dolfo Bortolotti poklonil dva pokala najboljšima bližalcu in zbijalcu Sokola - to je Miheliču in Luccini-anu. Izidi 4. Trofeje Sokola so bili naslednji: SKUPINA 1: Portuale - Sokol A 11:10, Sokol - Meblo 11:2, Portuale - Meblo 11:9. Napredoval je Portuale. SKUPINA 2: Sokol B - Sistiana 11:7, Sokol C - Sistiana 11:4, Sokol B - Sokol C 11:6. Napredoval je Sokol B. SKUPINA 3: Aluminij - Kraški dom 11:5, Topole - Kraški dom 11:4, Aluminij - Topole 11:3. Napredoval je Aluminij. SKUPINA 4: Kras - Nabrežina 11:4, Snežnik - Nabrežina 11:8, Kras - Snežnik 11:10. Napredoval je Kras. POLFINALE: Portuale - Kras 11:4, Sokol B - Aluminij 11:3. FINALE ZA 1.: Sokol B - Portuale 11:8. FINALE ZA 3. mesto: Kras - Aluminij 11:1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Sokol B, 2. Portuale, 3. Kras, 4. Aluminij. Z. S. ; Prizadevali so si izboljšati materialne pogoje in dogra-j Va^i 80 objekte (balon). Spoznali so namreč, da sta vsebina j,0 .lika klasičnega športnega društva za okolje, v katerem bi 1Ui? ^0r' Preozki in iskali so možnosti, s pomočjo katerih oblikovali pogoje, ki bi pripomogli razviti društvo v bj^^hje športno-rekreacijsko središče za Slovence, ki pre-alo v samem mestu Trst. Zat ^ta^na rast je presegla gmotne zmogljivosti društva, sk h S° *6ta ustanovili finančno družbo Finbor, ki mora ^ beti za materialno osnovo, da bi se vzgojna, tekmovalna rekreacijska dejavnost nemoteno odvijala. ^ Dejavnost se je tako popestrila in razširila, da prostori b stadionu Prvi maj še zdaleka ne zadoščajo več potre-Zasedeni so vsak dan od osmih zjutraj pa skoraj do hid*10^ (dve dvorani, oder, kabinet in v poletnih mesecih Vad1 ZUnanie igrišče). Najemati morajo razne šolske telo-tedIUCe' da bi zagotovili vsem moštvom vsaj po dve vadbi koff/teko, kar je pač najmanj v primerjavi z istovrstnimi nrenčnimi društvi. 9radK tem v zvezi je novo to, da je leta 1987 začel delovati Bred’ 1 odbor in odgovarjajoča strokovna komisija za pre-drtev ob predloženih obnovitvenih načrtih celotnega kompleksa igrišč in pokritih prostorov slovenskega središča na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu. Danes je združenje Bor razdeljeno na več odsekov in samostojnih društev, ki se ubadajo s košarko, odbojko, ritmično gimnastiko, rekreativno telovadbo, namiznim tenisom, plavanjem in atletiko. Oblikujejo tudi nogometni klub v sodelovanju z bazovskim društvom Zarja. Leta 1980 je bilo 427 članov in od teh 348 tekmovalcev. 62 je bilo odbornikov. V te številke ni vključena Športna šola za osnovnošolce. Leta 1986 pa je društvo štelo 1142 članov, od teh je tekmovalcev bilo 487, tekmovalk 499, vaditeljev 40 in odbornikov 88. Ostali so redni člani in upravno osebje. Moštva in posamezniki so opravili 312 nastopov, od teh je 31 bilo v Jugoslaviji. Pomembno je zabeležiti, da je društvo v sodelovanju z ZSŠDI in Odborom za telesno kulturo pri SKGZ postavilo v športnem središču na stadionu Prvi maj obeležje ob stoletnici ustanovitve telovadnega društva Sokol v Trstu (1882-1982). GAJA Športno društvo Gaja deluje že enaindvajset let. Lansko leto so ob dvajsetletnici priredili večje manifestacije, da bi jo počastili. Vsako leto pa prirejajo v poletnih mesecih »Športni teden Gaje« z raznimi turnirji in tekmovanji. Društvo razpolaga s tremi balinarskimi stezami, tremi odbojkarskimi oziroma košarkarskimi igrišči, od katerih je zadnje bilo zgrajeno v tem desetletju in sicer leta 1982, z nogometnim igriščem in s štirimi teniškimi igrišči. Zadnji dve sta bili usposobljeni leta 1985. V načrtu je pokritje dveh peščenih igrišč in gradnja dveh novih. Teniški odsek, ki je edini, ki se med Slovenci tekmovalno ukvarja s to panogo, šteje okrog 120 članov, od katerih je 30 mladincev. Že nekaj let nastopajo na pokrajinskem turnirju in leta 1987 so dosegli tretje mesto v svoji skupini. Isto leto so se prvič pomerile v prvenstvu under 16 tudi dekleta. Društvo je prisotno na številnih prijateljskih turnirjih v Sloveniji, prve dni julija pa vsako leto organizira deželni turnir za nekvalificirane igralce. Kraji preko meje, s katerimi Gaja še posebej sodeluje, so Koper, Nova Gorica, Postojna in Ljubljana (Slovan). Ob koncu vsake sezone priredi društvo notranji turnir za razne kategorije. V balinarskem odseku se udejstvuje približno 20 članov, ki nastopajo na raznih turnirjih po deželi in v Sloveniji. Stalno sodelujejo na zamejskem prvenstvu v organizaciji ZSŠDI. Novost tega desetletja je organizacija memoriala Just Grgič: lani je bil šestič na vrsti. Društvo ima tudi vpisano nogometno moštvo v prvenstvu III. amaterske lige. Samo enkrat, in sicer leta 1982, je enajsterica nastopala v II. amaterski ligi. POLET Pri openskem društvu premorejo štiri dejavne odseke, ki so v tem desetletju delovali, kot opisujem v naslednjih odstavkih. Večjo krizo je kotalkarski odsek doživel v letih 80-81, ko je zaradi slabih pogojev dela (vadba se je odvijala vedno na prostem, v zimskih mesecih je večina treningov odpadala) zapustilo društvo veliko število starejših kotalkarjev. Julija istega leta je Samo Kokorovec zmagal svoj prvi državni naslov v kategoriji naraščajnikov, kar je dalo odseku nov polet. Vpisi so narasli in število redno vpisanih se od tedaj suče okrog 60. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 • ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch IFp "rrss 3. septembra 1988 Medtem ko govorijo o zaprtju ceste za tovorni promet Iz akumulacijskega jezera Grabovica pri Jablanici so potapljači včeraj potegnili še zadnjo žrtev MOSTAR — V akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Grabovica so potapljači včeraj ob 11. uri potegnili iz vode zadnjo, 32. žrtev hude prometne nesreče, ki se je pred dvema dnevoma pripetila pri Jablanici. Od skupaj 45 potnikov, ki so se vračali z letovanja, je v tragediji izgubilo življenje 32 potnikov, med njimi tudi 10 otrok, nesrečo pa je preživelo 13 ljudi s težjimi in lažjimi poškodbami. Kot so sporočili iz Mostarja, so včeraj javnemu tožilstvu prijavili voznika tovornjaka-vlačilca Mirsada Muminoviča, starega 37 let, zaradi utemeljenega suma, da je povzročil hudo prometno nesrečo. Voznik Muminovič, ki je vozil tovornjak, poln opeke, je bil za volanom pijan. V njegovi krvi, ki so jo vzeli v analizo osem ur po tragediji -po kateri je, kot smo že poročali pobegnil - so našli velike količine alkohola. Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sklenil, da bo v nedeljo, 4. septembra, zaradi te težke prometne nesreče pri Jablanici v Jugoslaviji dan žalovanja. ZIS je sklenil, da bodo družinam umrlih potnikov iz Paračina nakazali Jablanici je bila povod za polemike o umestnosti, da tovornjaki, v polni turistični sezoni, vozijo na cesti Jablanica-Sarajevo. Sedaj se govori o tem, da bi tovorni promet ukinili, dokler se ne zaključijo dela za posodobitev in razširitev te prometnice, ki je še zlasti v turistični sezoni zelo obremenjena. Ukrep ne bi pretirano prizadel blagovnega prometa, saj obstaja sodobna elektrificirana železniška proga, ki povezuje Sarajevo z Jadranom in je skoraj povsod vzporedna z vse preveč obremenjeno cestno prometnico. Med drugim je nesreča paračinskega avtobusa bila le zadnja v verigi krvavih dogodkov naj tej cesti. enkratno denarno pomoč Prometna nesreča pri Gasilci in potapljači so iz jezera potegnili vse žrtve nesreče (telefoto AP) »Dvoboj« Berette s Smith and Wessonom BALTIMORE — Poslednji »dvoboj« med Beretto in Smith and Wessonoffl bi moral v prihodnjih tednih določiti, pri katerem podjetju bo ameriška vojska kupila nadaljnjih 142 tisoč polavtomatskih pištol v vrednost 75 mili]0' nov dolarjev (približno 105 milijarcl lir). Prvi »dvoboj« je leta 1985 zmagal3 Beretta, kar je v ZDA povzročilo žolčne polemike. Smith and Wesson j® očitala, da je bil »dvoboj« neobjektiven in da so njene pištole boljše ou italijanskih. Testiranje pištol obeh znamk se bo začelo v ponedeljek, ko bodo ostrostrelci iz kupa pištol na slepo vzeli 20 samokresov obeh znamk. Sledil bo »dvoboj«, med katerim bodo ostrostrelci sprožili kar 56.120 strelov proti 50 metrov oddaljenim ciljem. To preverjanje bo Pentagon stalo kar dve milijardi lir. Ni pa znano, koliko sta in še bosta potrosili obe p00' jetji, da bi »podmazali« odločitve P®11' tagona, politikov in strokovnjakov. Zmerjanje in brce med govorom predsednika v mehiški skupščini CIUDAD MEXICO — Včerajšnja tradicionalna svečanost v mehiškem parlamentu, ko predsednik države poda letnoporočilo o stanju v državi, se je sprevrgla v glasno besedno obračunavanje in zmerjanje med poslanci vladajoče Stranke in opozicije, pri tem pa ni manjkalo niti brc in udarcev. Vzdušje je postalo napeto že, ko je sedanji predsednik Miguel De La Madrid, ki bo v kratkem predal posle strankinemu kolegu Salinasu, vstopil v parlament. Medtem ko so ga poslanci vladne ustavne revolucionarne stranke stoje pozdravili s ploskanjem, pa so predstavniki opozicije, ki imajo po julijskih volitvah skoraj polovico sedežev, mirno obsedeli na svojih mestih. Ko je De La Madrid začel govoriti o svojih »uspehih« na gospodarskem področju, je že prišlo do prvih vmesnih medklicev nezadovoljnežev. Pravi pekel pa je nastal, ko je sedanji predsednik omenil julijske volitve. Lopovi in goljufi sta bili dve najbolj pogosto uporabljani besedi, s katerima je opozicija skušala še enkrat opozoriti na številne nepravilnosti, do katerih je prišlo v Mehiki med zadnjimi predsedniškimi volitvami, ko je bil izvoljen Carlos Salinas. Na sliki: Predsednik De La Madrid v parlamentu. (AP) Glasnost in perestrojka tudi v KGB MOSKVA — Tudi sovjetska tajna protiobveščevalna služba KGB se je uklonila novemu kurzu generalnega sekretarja Gorbačova. Pravda je namreč objavila daljši intervju s šefom KGB Viktorjem Cebrikovom, ki je v duhu glasnosti povedal marsikaj, kar je bilo še pred dobrima dvema letoma trdno zapečateno za debelimi zidovi sedeža KGB. Čebrikov je seveda obširno poročal o vohunski dejavnosti Zahoda v Sovjetski zvezi, priznal pa je tudi, da so bili med dvema ducatoma aretiranih zahodnih vohunov »na žalost tudi agenti KGB«. Marsikoga pa je presenetilo, da je Čebrikov spregovoril tudi o Stalinovih čistkah in poudaril, da se kaj takega ne more ponoviti, ker je sedaj nad KGB zajamčeno »dodatno nadzorstvo partije«, predvsem pa, ker je v državi »novo politično ozračje«. Podprl je napore sedanjega partijskega vodstva za glasnost in perestrojko. Povedal je tudi, da so odstavili številne funkcionarje, ki so se upirali novemu kurzu. Nekatere, ki so zlorabljali svoj položaj in ki so mislili, da se je kolo zgodovine ustavilo, so aretirali zaradi kršenja »socialistične legalnosti«. Šef sovjetske tajnoobveščevalne službe je tudi povedal, da je Stalin dal likvidirati kar 20.000 sovjetskih tajnih agentov. Njihova imena so znana, zato bo postopek za rehabilitacijo stekel brez večjih zapletov. Čebrikov je tudi spregovoril o varnosti sovjetskih meja. Povedal je, da se je položaj na sovjetsko-kitajski meji izboljšal, nobenih težav ni na meji s Finsko, medtem ko še vedno ugotavljajo poskuse infiltracije tujih agentov. Lepotica z daljnega severa Ann-Iren ]e doma nekje v mrzli Norveški, trenutno pa uživa ob toplem Balearskih otokov (Telefoto A V mehiškem letalu umrlo 20 ljudi LAZARO CARDENAS — Mehiške vojaške oblasti so v četrtek sporočile, da je v nesreči letala mehiške družbe Taf, ki je strmoglavilo v sredo v bližini Uruopana, umrlo 20 ljudi. Do nesreče je prišlo v hribovitem področju in reševalcem je komaj včeraj uspelo priti do kraja nezgode, kjer pa so iz razbitin letala lahko le potegnili trupla 17 potnikov in 3 članov posadke. Po prvih podatkih naj bi do nesreče prišlo zaradi slabega vremena. V Grčiji iztiril vlak: 6 mrtvih ATENE - - Šest oseb je umrlo, precej pa jih je bilo ranjenih, ko se je včeraj opoldne v bližini mesta Kinetta iztiril vlak, ki je vozil na relaciji Atene-Korint. Vest o nesreči je sporočila grška policija. Po pripovedovanju enega od potnikov so zadnji trije vagoni končali v jarku ob tiru. O vzrokih nesreče še ni nič znanega, ve se le, da je vlak vozil z normalno hitrostjo in da je bilo na njem približno 150 potnikov. V Benetkah na sporedu druga svetovna vojna v Franciji in na Madžarskem Uspeh zabavnih filmov iz netekmovalnih sekcij BENETKE — Festivalske goste je včeraj iznena-dil naliv, ki je premočil do kosti novinarje ob izhodu s prve jutranje projekcije. Že po prvih deževnih kapljah je bilo razposajenega festivalskega vzdušja konec in pisana množica gostov, kritikov in radovednežev je izginila, kot bi se pogreznila v zemljo. V tem vzdušju se je znašla francoska igralka Isabelle Hupert, ki je prišla na Lido, da bi aktivno sodelovala pri reklamiranju Chabrolovega filma Gn affaire de femmes (Ženska stvar). Deževno vreme pa se povsem ujema s tematiko najnovejšega filma francoskega mojstra Clauda Chabrola, saj gre za občuten opis življenjskih tegob tridesetletne matere, ki se bori ža življenje tako da povzroča smrt. Dogajanje je postavljeno v prva leta druge svetovne vojne. Marie (na kratko pristrižena Hupertova) pomaga prijateljici, ki je zanosila, a noče držati otroka. Z Marijino strokovno pomočjo bo »v nebesih še en angelček«, ženska pa bo zaslovela kot dragocena pomoč v hudih vojnih časih. Priložnosti, da se izkaže, ji seveda ne primanjkuje, saj je nezadovoljnih nosečnic nič koliko, Marie pa se počasi izgublja v vrtincu naročenih splavov. Sebi in svojim otrokom je res zagotovila udobno življenje, pohlep pa jo je pogubil, saj jo bodo obsodili na smrt in jo obglavili 31. julija 1943. Tako se konča tragična pripoved brhke Marie, ki je res živela v Franciji, Chabrol pa je beneškim gledalcem ponovno pokazal svoje osebno nagnjenje do kriminalk, pa čeprav je tokrat segel celo v zgodovino svoje domovine. Druga svetovna vojna je predstavljala osnovo tudi drugega filma v tekmovalnem programu, Eldo-rado, madžarskega režiserja Geze Beremenyja. Do- Isabelle Huppert v Ženski stvari gajanje je sicer postavljeno deset let po koncu vojne. Časovno je film bližji petdesetim letom kot pa vojnim časom, vendar gre za dosledno obujanje spominov na težke vojne čase, ko so nekateri stradali, drugi pa povsem neupravičeno gradili svoja bogas- tva na trpljenju ostalih. Trgovec Monori je obog3^ prav z vojno in vse kaže, da ga sreča ni ^aP^ati, niti potem. Madžarski režiser pa nam hoče dokaz da je prav denar to, kar lahko pogubi človek3' ^ nam zato dobro uro našteva vse mogoče nesreč®' lahko doletijo skopušne in brezsrčne trgovce. , Velika uspešnica včerajšnjega dne pa j® kakor film Velik, ameriške režiserke Penny ^ ^ shall, ki je debitirala leta 1986 z delom Jumpin z. Flash. Morda se kdo spominja filma z Renatom ,• zettom Da grande, o otroku, ki se nenadoma P^e rav v telesu odraslega človeka. Velik je prav to, °eP v. je treba priznati, da je Tom Hanks odločno P°* je nejši od našega Pozzetta. Film Penny Marshalle kajpak pristno komercialnega značaja, a je pra ■ radi tega dostopnejši širšemu občinstvu. Mnenj3 ^ tikov so bila seveda precej deljena, saj je res primerjati Pasolinija z Mashallovo, vendar m o pošteno povedati, da so se v dvorani vsi Pn »jna smejali in se zabavali, pa čeprav jim je profesio ^ etika narekovala, da najbrž ne gre prehvaliti ._ Festivalski dan je sklenila projekcija ^°ravrteli jetnega filma Dobro jutro, Vietnam, ki ga b0p 0stival3 v kinodvoranah najbrž še pred zaključkom ^ pjVjeni (tako vsaj trdijo distributerji). Uspeh filma o jjj-letalcu Adrianu (Robin VVilliams), ki vodi nore ske oddaje za ameriške vojake v Saigonu, j® ,e r®s krepil osebni show glavnega igralca, ki s®jgtavili izkazal na tiskovni konferenci. Ko bi film pr reSn° v tekmovalnem programu, bi lahko '^nliajevai ogrožal Amecheovo kandidaturo za zlatega EVA FORNAZARIČ