IpffldOM In BbbOBSffltnto Leto XXII., št. 77 Ljubljana, scfoota 4* aprila 194*"XX Cena cent. 70 Upravtiiicvo. Liubljam, Puccini |ev» aHca 5- Telefon it. 51-22, 31-23. 51-24 Insc -itDi oddelek : Ljubljana. Puccini icra «fica 5 — Telefon fa. 51-25. 51-26 Podružnica Novo mesto: Ljubi lanska cesta 42 Računi : a Ljubljansko pokrajino prt pofcoo-čekovnem zavodu it. 17.749. a ostale kraje Iraliie Servizio Conti. Corr Post No 11-5118 IZK: JLONO /.AMOPSTVO za oglase a Ki. bal i je io inozemstva ima Unirti» Pubblicità Italiana S. A MILANO Izhaja rwk dia razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 12.—. za inozemstvo pa Lit 22.80 Utedniitvo: Ljubljana. Puccini jeva ulica iter. J, telefon her. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopisi «e ne vrači jo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub- blicità di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicità Italiana S. A MILANO La devastazione su Malta Con bombe di ogni calibro sono stati condotti attacchi contro le basi navali e aeree dell'isola Kl Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 3 aprile 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 671: Sul fronte ciren. ico limitata attività di pattuglie e di artiglierie. Nostre squadriglie hanno mitragliato con efficacia concentrarne riti nemici, alcuni automezzi sono stati incendiati, molti altri resi inefficaci. Poderose formazioni dell'aviazione Italo-germani ca hanno condotto attacchi di grande vigore contro le basi navali e aeree di Malta sulle quali hanno messo a segno bombe dì ogni calibro. Stabilimenti e depositi sono stati centrati. Un sommergibile e un cacciatorpediniere danneggiati *nel porto di La Valletta. Due velivoli colpiti al suolo, distruzioni e incendi osservati in gran numero. L'avversario ha perduto in combattimento ad opera della caccia tedesca tre »Spitfire« e un »Cnrtiss«. pustcšenje na Malt! Z bombami vseli kalibrov so bffi izvršeni napadi na pomorsKa in letalska oporišča na otoku G'avni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. sprila naslednje 671. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču omejeno delovanje patrol in topništva. Naše cskadre so z uspehom obstreljevale s strojnicami sovražna zbirališča, pri čemer je bilo več avtomobilskih vozli zažganih, več drugih pa onesposobljenih. Mogočni oddelki itali jansko-nemškeg« letalstva so izvršili napade velikega obsega na pomorska in letalska oporišča na Malti, na katera so odvrglj bombe vsen kalibrov. Zadeta so bila skladišča tn ladjedelnice. V lukj La Valletta sta b'la poškodovana ena podmornica in en rušilec. Dve leta'; sta bili zadeti na tleh, medtem ko je bilo opaziti veiiko število porušenj In pois rov. Sovrazn'k je izgub'1 v borbah % nemškimi lovci 3 letala tipa Spitfire in eno Upa Cu rti ss. Velika škoda v Gibraltar!» Tetnan, 3. aprila, s. Doznava se :z Gibraltarja, cla je Skoda, ki so jo italijanski bombniki povzročili na gibraitarskem letališču, tako velika, da so nastale včeraj popoldne resne težave pri spuščanju in poletih angleških letal. Neki angleški bombnik je pri včerajšnjem pristajanju zadel v neko drugo letalo in sta obe treščili v morje. Berlin, 3. aprila, s. Zmagoviti in smeli akciji italijanskih bombnikov proti nad vse utrjeni gibraltarski trdnjavi posvečajo današnji nemški listi na častnem mestu kar največ prostora. »Völkischer Beobachter« piše med drugim, da je ta silovit napad proti najmočnejši britanski pomorski trdnjavi, ki je bil izvršen z močnimi bombniki v zaporednih valovih in ki je trajal približno pol ure, povzročil ogromno škodo na mogočnih bojnih napravah v luki. Tudi drugi listi objavljajo obširna poročila svojih rimskih dopisnikov, ki opisujejo podrobnosti tega novega slavnega dejanja italijanskega letalstva. Pies?23f8t«?ka prhtcesa me£ ra&ì'esìfci Genova, 3. apr. s. Iz Chiavarija se je pripeljala včeraj popoldne v Genovo Nj. Vis. princesa Piemontska. Podala se je takoj v vojaško bolnišnico v Quartu, kjer so jo sprejeli zastopniki zdravstvenih in ostalih mestnih oblasti. Princesa je obiskala ranjence, se z njimi razgovarjala, se zanimala za njihovo zdravstveno stanje in jih vzpodbujala. Povsod so jo sprejeli z manifestacijami vdanosti in hvaležnosti. Množica, ki jo je spoznala, ji je pred bolnišnico priredila prisrčne manifestacije. «en ¥01110 vorocuo Popuščs&Je sovjetsklfa napadov na vzhodu ~ š&e In ameriške izgube na nsorfu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. aprila. Vrhovno povejjništvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: Kljub srditim krajevnim sunkom nasprotnika se v splošnem opaža na vzhodu popuščanje sovražnikovih napadov. Pri lastnih napadih je bilo zavzetih večje število krajev. Ob kavkaški obali so bojna letala za-žgzila večjo sovjetsko petrolejsko ladjo. Na morju pri Kerču je bila z bombo poškodovana večja trgovska ladja. V severni Afriki so nemška bojna letala zadela dve sovražnikovi trgovski ladji pri Tobraku. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 6 angleških letal. letalski napadi na vojaške naprave v La Vaüettj in ne letališča na otoku Malti so se nadaljevali podnevi in ponoči. V jpo-padih v zraku so nemški lovci sestrelili 4 angleška letala. V noči na 3. aprii so napadla nemška bojna ladja vojaško važne cilje in pristaniške naprave v Dovru in Portlandu. Opažen« so bili veliki požari in eksplozije. V mesecih februarju in marcu je nemška vojna mornarica podvzeia poieg borbe proti sovražni oskrbovalni plovbi uspešne napade tudi proti pomorskim silam Angli. Je in Zedinjenih držav. V obeh mesecih je potopila nemška vojna mornarica: 1 križarko razreda Leander, 8 rušilcev, 8 korvete, 4 torpedne čolne, 12 motornih, torpednib in motornih topničarskih čolnov, 5 stražnih ladij in 3 lovce podmornic. JSazen tega je potopilo nemško letalstvo dva motorna topničarska čolna in tri st.až-ne ladje. Nadalje so nemške pomorske sile in nemška letala poškodovala 37 sovražnikovih vojnih ladij, med njimi 10 križark, 11 rušilcev in 5 podmornic. S finskega bojišča Helsinki, 3. apr. s. Finsko vrhovno povelj-niStvo je objavilo v svojem službenem vojnem poročilu, da so finske čete na Karelski ožini na dveh točkah predrle med sovražne postojanke in uničile nekaj naprav za propagando v vojski. Večji sovražni oddelek je po topniški pripravi pod zaščito letal sku-šai napasti finske postojanke, a je bil pregnan. Na Aunuški ožini je finsko topništvo razpršilo in pognalo v beg sovražnikov oddelek. V južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji je finsko topništvo uspešno obstreljevalo sovjetska taborišča in povzročilo veliko razdejanje in nekaj požarov, protitankovsko topništvo pa je razdejalo dve sovražni postojanki Uspehi nemškega letalstva Berlin, 3. apr. a. Na osnovi vesti vrhovnega poveljništva oboroženih sil beležijo snočnji listi, da so nemška vojna letala in strmoglavci dosegli nove uspehe pri napadih na sovražno zaledje Uničili so 7 želez- ! niških strojev, poškodovali • 5 vojaških vlakov. dve skladišči streliva in razdejali okrog 100 letal raznih tipov na posameznih sovjetskih letaliških Sovražne železniške proge so bile močno poškodovane. Na nekem drugem področju je bilo uničenih 8 strojev, 14 vlakov pa je bilo hudo poškodovanih. I Bude srtrje' Nove izgub« angleškega letalstva Stockholm, 3 aprila d. Kaicor je bilo že javljeno v nemških poročilih, je angleško letalstvo v noči na četrtek preletelo več krajev zasedenih zapadnih in nemških pokrajin. Včeraj v Londonu objavljeno uradno poročilo priznava, da je imelo angleško letalstvo pri teh poletih velike izgube. V komunikeju letalskega ministrstva je rečeno, da se s poletov nad zapadnimi pokrajin «imi 15 britanskih Dombnikov ni vrnilo na svoja oporišča. Potopljen angleški rušilec Stockholm, 3. aprila d. Angleško vojno brodovje je izgubilo^nadaljnji rušilec. Kakor javljajo iz Londona, je admiraliteta v petek v posebnem poročilu priznala izgubo rušilca »Heyhrop«. Poročilo admi-ralitete ne navaja, kje in kako je bil rušilec potopljen. Angleško letalo pristalo na Portugalskem Lizbona, 3. apr. s. Angleško lovsko letalo tipa Spitfire, ki ga je vodu neki kanadski podčastnik je pristalo v Montemornovu, kakih 100 km vzhodno od Lizbone. Pilot je letalo zažgal in se je nato javil krajevnim oblastem. Bržkone je letalo pripadalo oporišču na Gibraltarju. Žrtve letalskega napada na Pariz Pariz, 3. apr. s. Včeraj so bili objavljeni končni podatki o žrtvah letalskega napada dne 3. marca na obrobne pariške mestne okraje. Samo v seinskem departementu je bilo ubitih 410 ljudi. Mnogo mrličev je bržkone še pod ruševinami šestih osemnadstropnih hiš, ki so se zrušile do tal. Ranjenih je bilo 1585 ljudi. Porušenih ali hudo poškodovanih je bilo 435 hiš. 1193 ljudi je ostalo brez strehe. Ti podatki se pa nanašajo samo na sejmski departement. Podatki o žrtvah in škodi v departementu Seine et Oìse še niso bili objavljeni. Pozneje se angleška letala niso več v tako velikem številu pojavila nad pariško pokrajino. Reorganizacija avstralske obrambe Stockholm, 3. apr. d. Po informacijah iz Melbourna je bilo sklenjeno reorganizirati dosedanji avstralski obrambni sistem »v kolikor so se osnovne izpremembe izkazale za potrebne«. Tako bo v bodoče kopnim, pomorskim in letalskim oddelkom, ki so bili podrejeni vrhovnemu poveljstvu ameriškega generala Mac Arthurja, poveljeval avstralski general Blamey. Njemu bosta poverjena dva armadna distrikta, v katerih bosta zopet imela deljeno poveljstvo generala Lavarack in Mackay. Dodatno so določeni Se trije armadni poveljniki, namreč generali Northcott. Rovell in Gordon Bennett General Gordon Bennett se je večkrat imenoval v času borb na Malajskem polotoku, kjer so morale dobršen del japonskega pritiska vzdrževati avstralske čete. ANGLEŠkI IN KITAJSKI UMIK V BIRMI Japonske cete so zasedle mesto Pronte, angleške in kitajske pa se umikajo dalje proti severa Bangkok, 3. aprila d. Japonska ofenziva v Birmi po porazu britanskih in kitajskih čet pri Tunguju zelo naglo napreduje. Zadnje vesti z bojišča Javljajo, da so se morale zavezniške čete po silnem Japonskem pritisku umakniti tudi s svojih obrambnih postojank pri mestu Prome dalje proti za-padu. Japonske Čete so medtem mesto Prome tudi že zasedle. Po nagli evakuaciji angleških in kitajskih čet so v mesto vkorakali prvi japonski oddeiki In sicer * za-padne strani. Iz odseka ob Sltangu javljajo zadnja poročila, da se kitajske čete tn še zmerom nezadržno umikajo dalje nrotl severu. Japonske čete so Kitajccm neprestano za petami. Japonsko letalstvo zadaja skupaj k naglimi motoriziranimi Japonskimi oddelki nasprotniku hude izgube. Zelo naglo prodirajo sprednji japonski oddelki vzdolž ce-1 ste proti severu v Mandalay. Po najnovej-I ših vesteh so Japonci na tej važni prometni zvezi prodrli že do točke, ki je 47 milj severno od Tunguja. 100 )o# *oo VOo » — Sanghai 3. aprila d. Radijska postaja v New Delhiju javlja, da se zavezniške čete na bojišču v Birmi umika-o dalje proti severu. Nasprotnikova radijska poročila priznavajo, da zavezniškim četam za. adi zelo naglega japonskega prodiranja n-1 preostalo drugega kakor umakniti se s postojank, ki so jih bile še pred nekaj dnevi odločene držati z velikimi žrtvami. Poročilo iz New Delhija pravi, da so se morale zavezniške čete umakniti z veliko nag'ico, ako niso hotele tvegati, da bi bile obkoljene. Poročilo priznava nadalje, da so Japonci številčno mnogo v premoči nad la-vezniškimi oddelki in da zlasti japonsko letalstvo še vedno skoraj neovirano obvladuje zračni prostor nad vsemi odseki bojišča. Poraz kitajskih Set priznavajo tudi v čungkingu Sanghaj, 3. aprila, d. Po zlomu zavezniške fronte pri Tunguju so bile kitajske čete, v kolikor se bore na birmanski fronti, vržene s precejšnjimi izgubami daleč proti severu. Poraz kitajskih sil priznava se-daja tudi službeno poročilo, ki je bilo objavljeno v Čungkingu. V tem poročilu je rečeno, da se od Tunguja čungkinške sile umikajo v severni smeri. Japonsko letalstvo je v okviru svojih obširnih napadalnih akcij na bojišču v sredo posebno močno napadlo z bombami sov« ražnikovo letalsko oporišče v severnem delu B'rme, ki je še ostalo v britanski posesti. Bombardiranje priznava tudi v četrtek v New Deihiju objavljeno britansko uradno poročilo o položaju, vendar pa ne daje nikakih podrobnosti o povzročeni škodi. Izkrcanje Japoncev v Akyabu šanghaj, 3. aprila d. Japonske sile v Birmi neizprosno zasledujejo svoj cilj, da nasprotnikove sile docela od režejo od vseh oskrbovalnih poti in tako na bojišča preostale sovražnikove sile docela izolirajo. Zr.to so Japonci izkrcali nove vojaške oddelke v lukl Akyab. Poročila a teh japonskih izkreevalnih operacijah pravijo, da so japonski transportni parniki ob zaščiti japonskih vojnih ladij pri Akyabu izkrcali dokaj močne oddelke raznih vrst orožja. Mesto Akyab, ki ima tudi dobro uko, je glavno mesto distrikta Arrakan v britanski Birmi in leži ob ustju j-eke Ku.a-dan. Mesto ima približno 380.000 prebivalcev in predstavlja važno pomorsko oporišče. Poleg mesta Akyaba je tudi važn'"1 letališče. V mirnem času so iz luke izvažali predvsem mnogo riža, živalskih kož in petroleja. Obrambne priprave na Cejlonu Bangkok, 3. aprila s. V notranjosti oto ka Ce j Iona in v njegovem glavnem mestu Columbu se mrzlično nadaljujejo obrambne priprave Cej Ionski prebivalci so sedai prepričani, da ne gre za navadne previdnostne ukrepe proti morebitnim kasnej- šim nevarnostim, temveč, da je grožnja ie blizu. Doslej ni izšlo še nobeno poročilo o letalskem alarmu preteklega ponedeljka in o včerajšnjem alarmu. Prebivalstvo je med tem prejelo stroga navodila o svojem ponašanju v primeru letalskih napadov, kakor tudi v primeru pristanka sovražnih padalcev ali izkrcanja osamljenih sovražnih elementov na otoku. Letalski napadi na ameriške postojanke na Filipinih Tokio, 3. apr. (Domei.) Dodatno k včerajšnjemu uradnemu poročilu japonskega glavnega stana o velikih napadih japonskega mornariškega letalstva na trdnjavo Corregidor na Filipinih od 24. do 31 marca poroča vojni dopisnik lista »Yomiuri« da je tudi drugod na Filipinih japonsko letalstvo močno napadalo preostale ameriške obrambne postojanke. Poleg napadov na otok Corregidor, ki so se v omenjenem razdobju ponavljali skoraj neprestano noč in dan, so japonski bombniki večkrat napadli tudi ameriško oporišče Mariveles na polotoku Bataanu, ki leži nasproti otočni trdnjavi Corregidor. Razen tega so japonska letala rušila tudi sovražnikova obrambna oporišča na drugih otokih Filipinov. V prvi vrsti so bili ti japonski napadi usmerjeni na ameriške postojanke na otokih Mindoro, Cebu in Negros. Tudi na teh otokih so bombniki japonske vojne mornarice dosegli velike uspehe. Od početka borbe na Filipinih je letalstvo japonske vojne mornarice uničilo že 360 sovražnih letal. Razburjenje v Avstraliji Sanghaj, 3. aprila, d. Iz Melbourna javljajo, da je ministrski predsednik Curtin glede na razburjenost, ki vlada v avstralski javnosti, izjavil, da bodo kakor ves čas doslej tudi med velikonočnimi prazniki avstralske sile vestno pazile na dogajanja okrog vseh avstralskih ozemelj in po okoliških vodah za primer nenadnega napada na avstralsko ozemlje. Tojo na inšpekcijskem potovanju Tokio, 3. apr. (Domei.) Predsednik japonske vlade general Tojo, ki je odšel na inšpekcijsko potovanje v Kiuši, se bo bržkone že danes vrnil v japonsko prestolnico. Na povraku se je ustavil za kratek čas v mestu Nagoya. Dočim je vse inšpekcijsko potovanje general Tojo opravil z letalom, se bo za pot iz Nagoye v Tokio poslužil železnice. Neuspeh Crippsove misije Vselsdijski kongres zavrača londonske predloge Bangkok, 3. apr. d. Izvršni odbor vse-indljskega nacionalnega kongresa je vče raj dokončno odobril rcsolucijo, ki svetuje deželi, naj ne sprejme pogojev Staf-forda Crippsa za rešitev Indijske krize V objavi svojega sklepa je izvršni odbor vseindijskega narodnega kongresa nagla-ril, da so vzroki, zaradi katerih je zavzel negativno stališče glede Crippsovih predlogov, dobro znani po vsej deželi. Snoči je prvi del odobrene resolucije predsednik vseindijskega kongresa Maulana Kalamm Azid izročil siru Staffordu Crippsu. Bangkok, 3. apr. d. Iz New Delhija Javljajo, da je sedaj tudi stalni odbor konie-rence posameznih indijskih držav sprejel resolucijo, v kateri zavrača predloge, ki iih je v imenu britanske vlade predloži! angleški minister Cripps za rešitev indijskega vprašanja. V odborov» resoluciji s* Crippsovi predlogi oznaäujejo kot »skrajno škodljivi za svobodo posameznih indijskih držav kakor tudi celokupne Indije.« Konferenci, ki je odobrila to resolucijo, je predsedoval sam Nehru. Odbor je posebno ostro kritiziral, da v resoluciji vobče niso omenjeni interesi posameznih držav, ki štejejo nad 90 milijonov prebivalstva. Sanghaj, 3. apr. d. Po informacijah iz New Delhija mogoče ne bo že takoj sedaj objavljeno besedilo resolucije, ki jo je odobril izvršni odbor vseindijskega nacionalnega kongresa in s katero je odobril zavrnitev Crippsovih predlogov za rešitev indijskega vprašanja. Dopisnik polslužbene angleške poročevalske agencije pripominja k tem Informacijam, da si bo Stafford Cripps, čim prejme točno besedilo resolu- cije izvršnega odbora, »takoj pričel prizadevati, da kolikor bo pač mogoče premaga nastale ovire«. Stockholm, 3 apr. d. Zasebna poročila nekaterih londonskih listov o poteku misije sira Stafforda Crippsa v Indiji ugotavljajo. da Cripps v mnogih plasteh indijskega prebivalstva ni niti popularna niti lobrodošla osebnost, kakor skušajo prikazovati z uradnega mesta. Tako na primer poroča »Daily Express« iz New Delhija, da je po tamkajšnjih ulicah med Crippsovimi razgovori vozil avtomobil z zvočniki, ki so neprestano pozivali »Odidi Cripps! Vrni se domov!« List se s Cripp-sovo misijo bavi v uvodniku in ugotavlja, da se mora svoboda indijskega prebivalstva roditi edinole iz lastne volje indijskega prebivalstva Bangkok. 3. aprila, d. Iz New Delhija javljajo, da se je Stafford Cr pps danes sestal z vrhovnim poveljnikom britansSrh sil v Indiji, generalom Wavellom. Razgovor je trajal poldrugo uro. Sanghaj, 3. aprila, d. Britanski guverner v Bengaliji sir John Herbert je imel pred ustavodajno zbornico govor, v katerem je razpravljal o osnovanju nacionalne vlade, v kateri naj bi sodelovale vse najrazličnejše indijske politične stranke V svojem govoru je izjavil, da bi bilo potrebno vzdržati med prebivalstvom moralo, na katero je neugodno vplival splošni potek sedanje vojne. Zvedelo se je nadalje, da pripravljajo britanske oblasti v nekaterih pokrajinah Indije »odločne ukrepe proti tistim, ki bi med prebivalstvom razširjali aiar-mantne vesti«. Tajnik Stranke v Benetkah Sprejet Je Ul z navdušenimi manifestacijami za Duceja Benetke, 3. aprila, s. Tajnik Stranke je prispel včeraj v Benetke. Prirejen mu je bil svečan sprejem. Takoj po prihodu se je podal pred svetišče padlih na Lidu ter položil velik venec. Nato je krenil v mornariško bolnišnico, kjer se je dolgo zadrževal in razgovarjaj z ranjenci ter delil med nje darove. Sprejet je bil z navdušenimi manifestacijami za Duceja. Odtod se je odpeljal v palačo admiralitete, kjei ga je sprejel v avdijenej Nj. Kr. Vis. genovski vojvoda, ki ga je pridržal v prisrčnem razgovora Nato se je Eksc. Vi-dussonj odpeljal na otok Giudecco, kjer ga je sprejela velika množica delavcev in delavk z manifestacijami za Duceja. Ogledal si je tovarno, njene posamezne oddelke ter' se zanimal za produkcijo. Tovariško se je razgovarjal z delavci In je tudi obedoval skupno z njimi. Zatem si je ogledal prostore okrajne fašistične organizacije in se razgovarjal z družinami padlih borcev in s fašisti. Popoldne se je odpeljal v Liktorski dom. kjer se je poklonil pred spomenikom padlih fašistov Pokrajinski Tajnik mu Je predstavil vse fašistične prvake. Taimk si je ogledal zvezne urade Pred domom je množica priredila navdušene manifestacije za Duceja. Iz fašističnega doma je krenil v Mladinski faš stičnj dom. Proti večeru pa se je udeležil zborovodja beneških fašistov Na njem je pokrajinski Tajnik po dal poročilo o moči beneškega fašizma. Pozdravil je ministra, Tajnika Stranke in mu izročil v simbolični dar Leva Sv. Mai-ka z geslom »Trdno držati!« , Tajnik Stranke je imel ob tej priliki govor, v katerem je opozoril na intenzivno delovanje beneških fašistov v zadnjem času. Naglasü je, kako italijanski narod ponosno prenaša vse žrtve, ki jih nalaga čas. Podal je sliko političnega položaja In nato fašističnim prvakom navodila za nadaljnje delo Opozoril je. da le stranka prav -edai hrbtenica naroda v vojn' ter je oo-'-val fašistične prvake, naj izpolnijo vs< iolžnosti. ki 90 Jim naložene naj bodo zv vzgled vsem, naj stisnejo vrste, in nadaljujejo svoj revolucionarni pohod z vso odločnostjo v delu za solidarnost, pri katerem je treba v čim večji meri navezati stike z ljudstvom, dvigati njegov duh, predvsem pa njegov odnos bratstva m hvaležnosti do vrlih bojevnikov, se stranka zanaša na neomajno moralno silo vseh prvih fašistov, na sodelovanje fašističnih žena, na navdušenje mladine Vera borcev in narodov je sedaj svetla realnost, ki odseva s poti, ki vodi do neizbežne zmage. Stranka budno pazi in čuva to vero ter je pripravljena z odločno s lo udariti in uničiti sleherno izdajo, sleherno početje ki bi imelo namen omajati moralni prestiž režima in države. Poročal bom Duceju o veri in zvestobi beneškega ljudstva, o nasmehu njegovih žena. polnem zaupanja. Naročil mi je, naj vam izrazim njegove globoke simpatije. Dejal mu bom. da so Benetke vredne njegove ljubezni Govor Tajnika Stranke je bil sprejet s silnimi aplavzi in dolg m vzklikanjem Duceju. Vsj prisotni so zapeli fašistične himne ter nato še dolgo manifestirali za Duceja Na trgu Sv. Marka se je med tem zbrala velika množica ljudi, ki je vedno znova z navdušenimi manifestacijami spričevala svojo neomajno zvestobo Duceju ln vero v neizbežno zmago. Množice mladih fašistov. Dopolavoristov in drugih meščanov so dolgo vzklikale in manifestirale, tako da se je Tajnik Stranke nazadnje pojavil na balkonu palače in vzkliknil Duceju. Množica se je njegovemu vzkliku viharno, odzvala. Nato je množico nagovoril: Benečani in Benečanke! Hvaležen sem vam za to, kako ste sprejeli Tajnika Stranke. Zapuščam vaše mesto z iskrenim občutkom vaše zvestobe, ki v njej ni nobenega dvoma. Trdno in neizbežno se bližamo svetli zmagi. Zavedamo se neizbežnih žrtev današnjih dni in zavedamo se tudi lepših časov, ki nas čakajo. Poročal bom Duceju o vašem navdušenju in o vašem prenričanju Duce vam hoče dobro. Vam sledi m vas vidi v prvi črti in ve, da ste vredni njega m njegovega velikega dela. V Ducejevim imenu se stisnite v vrste in dvignite visoko llktorska znamenja, ki bodo povsod in vedno zmagovita. Pozval je množico naj pozdravi Duceja in s tem izzval nove silne manifestacije. * Sobota 4. TV 1942-XX Vojna na Kitajskem Sanghaj, 3 aprila, s. Japonske sile, ki se bore proti 62. diviziji kitajske vojske na področju vzhodno od Tajhujskega jezera med pokrajinama Čekijang in Kauf, so popolnoma porazile sovražnika in pognale v beg. Rezultati teh operacij, ki so se zaključili 15. marca, so bili naslednji: 35.000 ubitih, 1215 ujetih, mnogo Strojnic, pušk in drugega orožja ter mnogo municije zaplenjeno. Tokio, 3. aprila, s. Z nekega japonskega oporišča v Santungu poročajo, da so japonski oddelk' napadli pretekli ponedeljek kitajske sile pod vodstvom Juhsueng-kunga in jih porazile. Borbe so se razvile v gorah v osrednjem Šantungu. Pri teh operacijah je bilo 300 ljudi ujetih v bližini Ferpa. 10 km daleč od Mankana Neka druga japonska kolona je prisilila 500 ljudi, ki so pripadali 113 kitajski diviziji, da so se v naglici umaknili s svojih postojank. » Perujski finančni minister v Washingtonu Buenos Aires, 3. apr. d. Iz Washingtona javljajo, da je finančni minister republike Peru David Dasso z letalom odpotoval iz Lime v Washington. Kot ozadje ministrovega obiska v Washingtonu se navajajo pogajanja o priznanju 29 milijonskega kredita, ki naj bi ga porujska vlada dobila na osnovi ameriškega zakona o na-jemih in posojilu Nadalje se namerava perujski minister pogajati o dobavljanju bombaža Zedinjenim državam in stopit* z merodajnimi osebnostmi v stik za sklenitev nove trgovinske pog-xlbe med Zedinje-nimi državami in Perujem. Novi italijanski poslanik v Bratislavi Bratislava, 3. apr. s. Novi italijanski poslanik v Bratislavi dr. Pavel Cortese je bil včeraj pri slovaškem predsedniku dr. Tisu in mu je izročil svoja poverilna pisma. Ob tej priliki je Imel kratek nagovor, v katerem je dejal, da sile trojnega pakta in tudi Slovaška, ki se jim je priključila v sedanji borbi, branijo elementarne pravice civilizacije proti nevarnosti, ki je nastala spričo zveze angleškega imperija, Zedinjenih držav in Sovjetske zveze. V svojem odgovoru je dr. Tiso naglasil, da je z lastno Izkušnjo prepoznal veliko nevarnost, ki je nastala tudi za Slovaško. Slovaška se je nemudno pridružila osnim silam v borbi proti boljševizmu. Novi turški poslanik v Egiptu Ankara, 3. aprila je v prostorih okrožnega inšpektorata ter se poučil o političnem in gospodarskem položaju okrožja. Zvezni podtajnik je nato v imenu Zveznega tajnika podal točna navodila okrožnemu Inšpektorju za nadaljnjo akcijo, da se ojači vse poslovanje in delo-vanje stranke ter njej podrejenih organizacij. Zvezni podtajnik je inspiciral tudi fašistično organizacijo v Ribhicl, kjer se je prav tako podrobno zanimal za njeno dobro poslovanje in splošno delovanje ▼ njenem območju. Sklepi ministrskega odbora za oskrbo in cene Odobritev razpoložljivosti vina za potrošnjo in sklepov tekstilne korporacije — Določitev cen krompirja Rim. 3. aprila 3. Medministrski odbor za vzporeditev oskrbe, razdelitve in cen je pod Ducejevlm predsedstvom nadaljeval včeraj v palaci Venezia svoja posvetovanja, ki so se zaključila ob 19.30. Navzoči so bili ministri za finance, poljedelstvo, promet, korporacije, zamenjavo in valute, državna podtajnika Pascolato in Anicucchi, šef inšpektorata za zaščito varčevanja in izvajanje kredita, generalni komisar za ribolov. predsedniki fašističnih konfederacij delodajalcev >n delojemalcev poljedelske ln trgovske stroke, predsednik konfederacije industrijskih delavcev, generalni direktor konfederacije industrijcev, inšpektor stranke Fabrizi, general Matteo Rous, generalni direktor logistične službe v vojnem ministrstvu in predsednik zadružnega zavoda. Kot tajnik odbora je fungiral Augusto Venturi: Odbor je proučil probtem oskrbe z vinom v smislu mnenja, ki ga je izrekla vinarski in oljčna korporaci-'a, ki se je včeraj ob 10. dopoldne sestala v palači Venezia pod Ducejevim predsedstvom. Odbor je ugotovil, da je potreba oboroženih sil in destilacijske industrije že krita s prejšnjimi zaporami, potrdil je nespremenljivost prej določenih ~en in pooblastil kme-tijskeea ministra, da v odseku za vinogradništvo in interesiranje kategorije cd-redi takojšnjo zopetno razpoložljivost vina za potrošnjo. V pogledu tekstilne industrije in njene discipline je odbor proučil disciplino porazdelitve surovin v vojni Industriji ter v tem pogledu odobril zaključke korporacije tekstilnih proizvodov od 24. marca t. 1., ki v glavnem ugotavljajo zadovoljivo poslovanje sistema sedanjega porazdeljevanja. Nato Je medministrski odbor pozval ministra za korporacije, da prouči ureditev disciplinske oskrbe, proizvodnje in porazdelitve vse tekstilne industrije z namenom, da se doseže takoj njeno zboljšanje in njena dokončna ureditev v korporativnem smislu, predvsem v pogledu bodočnosti te industrije po vojni. Glede cen krompirja je medministrski odbor določil cene prvega krompirja prihodnjega pridelka in sicer za dolg krompir rumenega mesa 150 lir za stot do konca maja, 130 lir za mesec junij in 100 lir za mesec julij. Druge vrste zgornjega krompirja bodo za 15 lir za stot cene-še. Določena je bila tudi cena krompirja splošne potrošnje pridelka letošnjega leta in sicer na 75 lir za stot, ki se za vsak nadaljnji mesec od 1. novembra 1942 dalje sme zvišati za 2 liri in pol, med tem ko se sme cena dolgemu holandskemu krompirju zvišati za 10 lir na stot. Prihodnja seja medministrskega odbora bo 14. t. m. v palači Venezia. Proces proti asikarskim atentatorjem Zasliševanje obtožencev - Razprava odgodena do 8. aprila Ankara, 3. aprila s. Proces proti obtožencem zaradi atentata na nemškega poslanika Papena se je včeraj nadaljeval. Obtoženi dijak Abduraman Sajman je izpovedal, da sta za organizacijo atentata odgovorna oba sovjetska soobtoženca, ki jima je pripisati tudi knvdo za strašno smrt atentatorja Omerja, katerega je ljubil kakor brata Izjaviil ie. da je bil do atentata po prepričanju komunist, ko pa je videl kakšna usoda je doletela tovariša Omerja, je postal navdušen protikomunisit. Dodal je. da tega ni izpovedal iz strahu pred kaznijo, ker se ne boji nrti smrti. Opozoril je na okoliščine, v katerih ie spoznal vse štiri obtožence v 1. 1940. Tedaj se je s krivim imenom Nojazi pripeljal iz Skoplja v Carigrad. S seboj ie prinesel dva kovčega ki jih ie odložil pri nekem Fahriju. V kovče-gih z dvojnim dnom so bili dokumenti, ki iih je bilo treba izročiti obema sovjetskima soobtože JUTRO t št. 77 JI jU.liH Sobota 4. IV. 1942-XX Madžarska kulturna politika Pred dnevi je bila na Madžarskem ob BI „l j m jezeru, v kraju Balatonkenese, tridnevna. konferenca àoinikov, na kateri je o nalogah madžarske kulturne politike spregovoril tudi madžarski prosvetni minister dr. Homan, ki je razvijal med drugim naslednje misli: Današnja šola mora položiti vso težo na vzgojno delo: na delo duhovne in moralne vzgoje. Vzgoja vodi k veri in k prepričanju in prava kultura, kakor tudi pravi svetovni nazor, lahko nastaneta samo po vzgoji. Lahko bi se vprašali, zakaj zahteva prav naša doba zgraditev svetovnega nazora. Preteklo stoletje ni zmoglo ustvariti onega duha časa, oni veliki nacionalni vzgojni ideal, ki sta bila tako značilna za gotsko viteško dobo ali za renesanso. Že celo stoletje si stoje v borbi nasproti najrazličnejše ideje in struje v političnem, duhovnem in gospodarskem življenju. Poleg starih nasprotij, ki so razdvojila nacionalne skupnosti v sovražne tabore, poleg verskih, po nekdanjih narodnostih določenih, javnopravnih in strankarskopolitičnih nasprotjih so v našem stoletju nastala nova nasprotja. V neprestani borbi med materialno in duhovno zamislijo življenja, med priro-doznanskim in zgodovinskim mišljenjem, med materialno civilizacijo in duhovno kulturo. med verskim duhom in laicizmom, med nacionalno idejo in razredno borbeno miselnostjo, med liberalnim in socialnim nače- lom med individualizmom, ki se je izrodil v libertinizem (svobodnjaštvo), in kolektivizmom, ki se je izrodil v golo obliko, je v dušah nastalo kaotično prelivanje in mešanje Razvoj nacionalne samozavesti in nacionalnega samozaupanja ovirata na eni strani s predsodki obremenjeno gledanje in popolno pomanjkanje avtokritike, na drugi strani pa krivično, poniževanje samega sebe, ki vodi v nacionalnih vprašanjih v najgloblje samoponižanje. Napačna ideologija materialističnega svetovnega nazora in razredno bojne miselnosti se je neopazno vrinila tudi v madžarsko dušo. Bolezensko hotenje po materialnih dobrinah brez dela in pridnosti zaradi povsem materialnih smotrov je prodrlo tudi med madžarskim razumništvom, pa bi utegnilo ta izravnavajoči sloj popolnoma uničiti. Oni Madžari, ki se smatrajo za patentirane Madžare, delajo v skladu s svojim izvorom razlike med pravimi Madžari in asi-miliranci, med čistokrvnimi in mešanimi Madžari. Njim je le za to, da ustvarjajo je le za to, da usvarijo TevV-atvizašvh razlike med Madžarom in Madžarom. Pri tem zanje ni več ali manj vrednih Madžarov, temveč so samo Madžari ali Nemadža-ri. Kdor ustvarja takšne razlike, uničuje narodno telo. Madžarstvo izhaja iz krvi in duše, čustev in zavesti, vere in dejanj, ki ga vsi skupaj označujejo. Vprašanje Dardanel in Bospora L'entrata ln DardaneDe — Vstop v Dardanéle Pristanišča na Črnem morju že delj časa občutijo posledice vojne. Ne samo, da je zaradi nje bila obalna plovba kar najmanjša, ampak se je splošna nesigurnost nedavno povečala še zaradi potopitve turškega tovornega parnika v oddaljenosti nekaj milj od obale. Razumljivo je, da je turška vlada močno reagirala na dogodek, ker je ta dogodek močno prizadel njen trgovinski promet. Železniške zveze z Bolgarijo so namreč nezadostne, razen tega pa še nikdar ni bil turški pomorski promet z Evropo tolikšen, kakor je sedaj in je zato plovba po Črnem morju in skozi Dardanelske ožine bila čim-dalje bolj živahna. Nasprotje angleško-ruskih interesov okoli vhoda v Črno morje je že staro več kakor pol stoletja in še sedaj ni končano. Prišlo je le v novo fazo. Prejšnja premirja in zastoji so nastali edino v primerih. če sta bili Velika Britanija in Rusija na kaki drugi strani močneje angažirani in se zato nista mogli toliko zavzemati za vprašanje Bospora in Dardanel, ali pa tedaj, kadar je bila Turčija toliko močna, da se niti Rusom niti Angležem ni zdelo umestno načenjati to vedno aktualno, a obenem tudi nevarno vprašanje. Čeprav borba med Anglijo in Rusijo ni dovedla do odkritega spopada ali do skupne akcije, je bil ta mir samo navidezen, kajti v notranjosti, za kulisami svoje politike, sta oba tekmeca vedno želela drug drugega izigrati Znano je, da je od časov Petra Velikega dardanelsko vprašanje pomenilo izhodno točko ruske zunanje politike. Ko so Rusi leta 1918. začasno izgubili svoje dobre pozicije, so mislili Angleži, da so igro dobili. Kljub temu, da so tedaj angleške čete vkorakale v dardanelsko področje, se je pokazalo, da je mlada tur- ška država bila močnejša kakor so Angleži pričakovali Kemalovi Turčiji je uspelo izkoriščujoč angleško-ruska na-sprotstva, postopoma dobivati izgubljeno suvereniteto nad Dardanelskimi ožinami in Bosporom. Cilj turške politike je še danes obramba tega gospostva. Čeprav se je upravni sistem v Rusiji spremenil, je dardanelska politika ostala ista. Nesporazumi, ki so zadnje čase nastali med Anglijo in Ze-dinjenimi državami ter Anglijo in Sovjetsko unijo, so prišli do izraza posebno na Bližnjem vzhodu. Zato je razumljivo, da niso mogli gladko mimo Turčije. Prišlo je do dalekosežnega zbiranja angleško-sovjetskih sil v onih področjih, kjer se je po britanskih neuspehih na Pacifiku položaj bistveno spremenil v rusko korist. Baje se Rusi že pripravljajo, da severne pokrajine Irana, ki so jih nedavno zasedli, spremene v sovjetsko republiko v okviru Sovjetske zveze. Vsak dan se pričakuje vkorakanje ruskih čet v Teheran i in tudi v pokrajini Kermanšah so že opa-I žili ruske predhodnice. Spremembe na ! iranskem področju niso stale skrite Tur-! čiji, kajti njej ne more biti vseeno, kaj j se dela v njenem najbližjem sosedstvu. Po ničemer se ne vidi, da bi razmeščanje čet bilo omejeno samo na iransko področje. Ze delj časa prihaja na področje Iraka, Perzijskega zaliva in Arabije mnogo ruskih agentov, ki s politično propagando pripravljajo teren nadaljnjim političnim in vojaškim akcijam. Turčija je uravnavala svojo politiko po mišljenju, da britanska mornarica gospodari v Sredozemskem morju. Razvoj vojnih dogodkov v Sredozemlju in dejstvo, da angleška mornarica leži brezposelna v aleksandrij skem pristanišču, pa sta irme- li palazzo Dohna Bagda sul Bosporo, residenza del presidente della Repubblica — Palača Dolina Bagča v Bospora, bivališče predsednika republike Neslišna ura Ko je pri majhni večerni zabavi pred-siavil hišna gospodar svojemu prijatelju iz študijskih let Silbertu zakonca. Hrasta, se je mlada žena nalahno zdrznila. Tudi Siibert se je presenečen premaknii Stala sta si nasproti kakor dva tujca, ki sta se nekoč že srečala, vendar je to spoznanje ostalo drugim prikrito. Le sekundo je trajalo. Dvorljivo so se nasmihali in pogovori so ostali ves večer v običajnem okviru. Pozno je že bilo. V vrtni sobi je še vedno plesalo nekaj mladih, drugih pa so büi raztreseni po drugih prostorih in so kramljali Kmalu se bom poslovil, je mislil Siibert. (Njegov vlak je odpeljal zelo zgodaj.) Umaknil se je v miren kot sobe za g ospode, tako da je vi lei v veliko sobo, kjer je tedaj vprav plesala gospa Hrastova z nekim mladim gospodom. Njen mož je sedel na strani v zelo razgibanem pogovoru z več gospodi Naenkrat je prišla v sobo. »Oh, tako je vroče,« je rekla in se smejala, potem pa je sedla v globok naslanjač. »Da, tu je malo hladneje,« je rekel Siibert dvorljivo. Hladila se je z robčkom. »Kmalu bomo morali misliti na povratek, saj je že precej pozno,« je nadaljevala razgovor, ko jo je on nemo gledal. Njegov pogled jo je vznemiril, in ker je sedela mvno poleg knjižne police, se je začela nje turške vlade o položaju na Bližnjem vzhodu spremenila Izmenjano je tudi mišljenje, da so Sovjeti nek faktor ravnotežja na Srednjem vzhodu, ker Turčija vsak dan bolj čyti nevarnost, ki ji preti Turška javnost z največjim zanimanjem spremlja dogodke svetovne politike, toda je mirna, ker ve, da je turška vlada odločna in pripravljena na vsakršne dogodke. Dolenjsko pismo Dolenjske Toplice, v aprilu- Lansko leto za krompir ni bila najboljša letina in tudi kakovost krompirja ni bila ravno dobra. Uporaba krompirja, ki spada med glavna človeška živila, je pa dandanes ^izdatno večja kakor običajno. Mraz je povzročil občutno škodo, ker je mnogo zdravega semenskega krompirja zmrznilo. Povpraševanje po semenskem krompirju je zato prav veliko. Dolenjski kmetje radi menjavajo krompir vsakih par let, da je pridelek boljši. Svoječasno so občinski uradi naročali semenski krompir za svoje občane. Prehranjevalne razmere priporočajo, da se letos krompirja še več nasadi kakor običajno. Posebno je priporočljiva saditev zgodnjega krompirja. Dolenjski posestniki imajo hvalevredno navado, da nastavljajo po sadnih vrtovih ptičje valilnice, da privabijo čimveč koristnih ptic. V našem kraju skoraj ni sadovnjaka, kjer ne bi bilo po nekaj valilnic, kar posnemajo tudi okoliški gospodarji. Ker pa je bilo v zadnjem času več valilnic bodisi od snega ali drugače poškodovanih, priporočamo, da gospodarji nastavijo nove valilnice. Cim več valilnic, toliko več bo koristnih ptic, ki bodo uničile mnogo sadnih in poljskih škodljivcev. Delo v vinogradih je v polnem telai, vendar ga še ovira hladno vreme. Ce sta eden ali dva dneva lepa, prav pomladanska, že se vreme zopet preobrne. Tudi delo po vrtovih je nekoliko zaostalo. Tisti redki ki imajo tople grede, so svoje delo v glavnem že opravili. Čebele so v splošnem dobro prezimile, je pa tudi nekaj panjev pomrlo zaradi griže in iz drugih vzrokov. Čebelarji so si oskrbeli po podružnici za pomladansko pitanje dovolj pitalnega sladkorja, ki ga zdaj pokladajo čebelnim družinam, da bi si prej opomogle od prestane dolge zime. V zadnjih lepih dneh, ko so se pokazale prve pomladne cvetice, so se že vračale čebele iz svojih poletov z obnožino. kar je letos tudi že precej pozno. Čebelarstvo se pri nas lepo razvija in je že več prav vnetih čebelarjev, ki bodo letos posadili več medečih rastlin: vrbe, sončne rože in medeče detelje. Čebelarska podružnica ima nad 30 članov; število je naraslo, čeprav se je več Kočevarjev odselilo. Čebele, ki so jih oslabljene pustili, je prevzela družba »Emona«, ki jih Je oddala v oskrbo dobrim čebelarjem. Toda to so po večini slabiči, od katerih jih je v hudi zimi precej pomrlo; kar jih je ostalo, potrebujejo skrbne nege. da sploh ostanejo pri življenju. Naši čebelarji čebelarijo večinoma z modernimi A. Z. panji, kranji-če uporabljajo največ le še za rojenje. Napredek čebelarstva v tukajšnji okolici, ki ima primeroma še dovolj dobro^ pašo, je treba toplo pozdraviti in zasluži podružnica tudi primerno pozornost osrednjega čebelarskega društva. Napredek želodčne kirurgije Znani dunajski kirurg prof. Hans Finsterer je imel te dni pod tem naslovom zanimivo predavanje. Od tistega dne, je dejal, ko je Billrothu pred kakšnimi šestdesetimi leti prvič uspela operacija želodčnega raka. so se uspehi znatno izboljšali, in to tako po zaslugi napredujoče operativne tehnike, kaksr tudi zaradi uvedbe krajevne anestezije. Pri želodčnih oteklinah je bilo mogoče z radikalno odstranitvijo bolnega tkiva in dela želodca potisniti umrljivost na komaj 3 odstotke, če se otekline že spreminjajo v rakaste tvorbe, je bolnika težje trajno ozdraviti. Pri želodčnem raku uspehi zategadelj še niso vedno zadovoljivi, ker prihaja bolnik, ki ga spočetka ne svarijo bolečine, običajno prepozno k operaciji. A tudi tu je radikalna operacija, ki odstranjuje z zločesto oteklino večji del želodca, pokazala ugodne uspehe. Trajno ozdravljenje je mogoče tudi v teh primerih, kakor so pokazali številni primeri. Potrebno pa je. da se bolnik odloči čim preje za operacijo, in zato moramo ljudstvu stalno razlagati važnost prvih znakov želodčnega raka in možnost trajne ozdravitve. Uspeh razpisa glasbenega natečaja Zvočniki na paši Kakor poročajo iz Lizbone, so si živinorejci na širnih ameriških stepah izmislili nov način za sklicanje živine. Po pašnikih so postavili zvočnike, ki so zvezani z mikrofonom na kmetiji. Ko pride čas molže, pokliče molžar krave z običajnim pozivom v mikrofon in živali se napotijo poslušno proti hlevu. Zanimivo je, da se je ta umni sistem razširil z veliko brzino po ozem'ju. kl je drugače še skoraj nedotaknjeno od napredka moderne tehnike. Glasbena Matica ljubljanska je mzpw»k prve dni meseca novembra m t glasbe« natečaj med drugim tudi za mešane zbore, klavinke skladbe m skladbe za violino aH kako drugo godalo. Te skladbe so se morale predložiti do 31. decembra 1941. Pregledata m ocenila jih j« posebna komisija, v kateri so bili gg. Anton Lajovic, Mirko Polič, Karlo Rupel, Anton Trost in Ljudevit Zepič. Naitečaja za mešane zbore sie j« udeležilo 8 avtorjev, ki »o poslali 13 skladb. Priznana je büi sanno ena nagrada v znesku 500 lir. m sricer za zbor »Galjot«, ki ga je poslal pod geslom A—Kroma/tikon skladatelj Matija Tome. Razpisa desetih klavirskih skladb za mladino se je udeležilo 18 skladateljev, ki so vložili 64 skladb. Ocenjevalna komisija je priznala nagrade j 300 lir za skladbe: Uspavanka. Mala -jraČTMca (klavir dvoročno) m Maile vari-jacije na pesem »Od kneza Marka« (klavir štiriročno), ki jih je poslal pod geslom 2491a, 2491d m 2491ss skladatelj Matija Tome in za dvoročni klavirski skladbi: Koračnica, Romanca, ki ju je poslala pod geslom Anton Močilnik skladateljica Mirca Saocinova. Na razpis: Skladbe za violino ali kako drugo godalo, so pedali 4 avtorji 5 skladb. Ocenjevalna komisija ni predlagala nobenega teh döl za nagrado. Odbor Glasbene Matice ie osvojil n« svoji seji dne 30. m. m. vse predloge oce-njevaAne komisije ter obvešča po tem potu našo javnost o prvih uspehih razpisanega glasbenega natečaja. Odbor puziva hkrati vse skladatelje, ki so izročili svoja dela na zgoraj navedene razpise in niso dobili nar grad, da dvignejo poslane skladbe v pisar^ ni GBwbene Matice v Vegovi ulici št. 7 najkasneje do konca tega meseca. Nedvig-njene skladbe se bodo izročile društvenemu arhivu. . _ . Ocenjevalna komisija pregleduje sedaj skladbe, ki so bile v&oéene na podlagi razpisa za odkup (Lir 10.000). Tega razpisa, za katerega je potek d rok 28. februarja, se je udeležilo 34 skladateljev ka so vioži-1» 134 skladb, in sicer: 6 zborov. 2 mladinska zbora, 60 samospevov s spremljevanjem klavirja, 10 samospevov s spremljevanjem orkestra. 5 partitur za veliki orkester. 5 skladb za razne godalne ansamble 38 za klavir in 1 skladbo za fagot m klavir. Nato pridejo v oceno simfonične skladbe za veliki orkester (2000 Lir) ki za skn-f on ietto al i serenado za godalni orkester (Lir 1500). Rok za vložitev vokalno instrumentall nih skladb (oratorij ali kan ta ta. Lir 5000). bo potekel 30. junija t L O nadaljniem poteku razpisa natečaja Glasbene Matice bomo javnost obvestili. o družinskih dokladah Po pojasnilih „Delavskega zavarovanja" so tudi vajenci zavezam zavarovanju za družinske doklade Ljubljana, 3. aprila. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine izdaja svoje glasilo »Delavsko zavarovanje«, ki izhaja mesečno. Zdaj je izšla dvojna številka 2.-3.. ki je posvečena uvedbi družinskih doklad. Objavljena so tudi pomembna pojasnila naredbe o družinskih dokladah in jih bodo delodajalci s pridom prečitali. Razen tega so objavljena vsa potrebna navodila o izplačevanju družinskih doklad in kako je treba izpolniti družinske prijave. Naj opozorimo tudi na ugotovitev v uvodnem članku, da je socialno politični moment uvedbe družinskih doklad izredno važen. Prej niso delali razlike med omoženim in samskim delavcem, oba sta prejemala eaako plačo Družina je bila zasebna zadeva delavca in nameščenca in delodajalca ni zanimala Jasno pa je. da je moral družinski rednik. zlasti s številnimi nepreskrbljenimi člani čutiti v tem nepravičnost. To je prihajalo do izraza tudi v zahtevah posameznih delavskih organizacij po uvedbi družinskih doklad. I vendar je med nekaterimi delavci in nameščenci tudi prevladovalo načelo, da je mezda samo plača za delojemalčevo delo, ne pa tudi dohodki za njegovo družino; to načelo bi pa moglo obveljati samo tedaj, če bi bila mezda tako visoka, da bi krila izdatke za vzdrževanje družine, kar pa ni bilo nikjer uresničeno. Uvedba družinskih doklad je tudi velikega narodno gospodarskega pomena. Vedeti moramo, da delovna moč družinskega rednika kot delavca ni bilo vedno enakovredna delovni moči samskega delavca. To nam postane razumljivo, če pomislimo, da je moral družinski rednik deliti svoj zaslužek s svojo družino ln neizogibna posledica tega je bila, da je bil slabše hranjen, manj odporen proti boleznim in skratka manj sposoben za delo; njegova delovna storitev je bila manjša. Na Zavod za socialno zavarovanje se pritožujejo številni delodajalci proti predpisu prispevkov za družinske doklade: sklicujejo se na člen 7 naredbe o ustanovitvi blagajne za izplačevanje družinskih doklad, češ, da so oproščeni plačevanja prispevkov, ker že sami plačujejo družinske doklade svojim nameščencem. Do tega nesporazuma je prišlo do neke mere zaradi nerodne dikcije slovenskega prevoda člena 7 omenjene naredbe; Člen 17 naredbe o dopolnilnih določbah, ki je nekakšno pojasnilo ter dopolnilo člena 7 namreč pravi, da »so dolžni delodajalci, ki po pogodbah, poslovnikih oodietij in sporazumih svojim uslužbencem že plačujejo višje doklade. kakor so doklade, ki bi jim šle po naredbi z dne 13. januarja 1942-XX. št. 3. dolžni jih še nadalje izplačevati za tisti del. ki presega znesek doklad. ki jih izplačujejo zavarovalne ustanove.« Zavarovalne ustanove bodo torej tudi delodajalcem, ki že izplačujejo doklade svojim uslužbencem, predpisovale zavarovalne prispevke ter izplačevale družinske doklade njihovem zaposlencem Delodajalci so pa dolžni še nadalje izplačevati le presežek zneska doklad. določenih po naredbi. Motijo se tudi delodajalci, ki mislijo, da niso zavarovanju za družinske doklade zavezani delojemalci, ki po členu 3 naredbe o družinskih dokladah in po členu 2 dopolnilnih določil niso družinski poglavarji in nimajo pravice do prejemanja družinskih doklad To so po večini samci. Zakonodajalec pa nikjer izrecno ne govori o zavarovancih, temveč le o upravičenelh zavarovanja. V členu 3 naredbe o družinskih dokladah pravi, da ozirati po naslovih. Pri tem pa ji je pogled zirknil na uro, ki je stala na kaminu. V sobi poleg je prav tedaj utihnila plesna glasba. »Za Boga, morda je že precej bolj pozno,« je vzkliknila, »ta ura stoji!« »Ne, ne, draga gospa, teče. Poglejte na kazalce, to je namreč neslišna ura,« je rekel. Ozrla se je Se enkrat po uri in rekla: »Lepa ura, ampak zame mora ura tiktakati.« »Tudi jaz sem istega mnenja, draga gospa. Neslišne ure so ml, rekel bi, naravnost zoprne.« Zasmejala se je; »Imam teto, ki ne more zaspati, če ni v sobi nobene ure, naravno ure, ki tiktaka.« »Moj odpor temelji na doživljaju. Ni ravno napeta zgodba. Bojim se, da vas ne bd s pripovedovanjem dolgočasil.« »Prosim,« je rekla. Premišljeval je in si ogledoval kamin. »Ali verjamete v ljubezen na prvi pogled?« je začel neposredno. »Mogoče je tudi kaj takega,« se je nasmehnila. « »Neko« sem to sam doživel. Takrat sem ravno Študiral za doktorat in nisem niti malo mislil na take reči Noči sem presedel ob svoji pisalni mizi, le opoldne sem šel za eno uro v bližni park, da se malo sprehodim. Tam sem spoznal dekle. To ae pravi: njenega imena nisem zvedel nikoli. Vse, kar je bilo v zvezi z njo, mi je ostalo tuje. Videval sem jo le tam v parku na klopi, običajno zatopljeno v knjigo. Nisem bil ravno spreten, toda ko sva se v enem tednu večkrat srečala, sva se nasmejala drug drugemu in tu Ji izpi egovorila. Ni bila le prijetna za pigi ed, v pogovoru sem v njej spoznal duševno , zaključenega človeka, ki se je tudi zanimal za meni najljubše stvari. Zaljubil sem se. Pa ne, to ni pravi izraz. Pri tem mislimo na bedaste komplimente, na prekipevajočo nežnost. Nikoli nisva v teh urah na klopi, na po-danskem soncu govorila o sebi. O življenju sva se pogovarjala, o njegovih različn h pojavih, o knjigi, ki jo je pravkar brala. Toda naposled sem spoznal, da je čas, da začnem govoriti o sobi, o svoji ljubezni. In prosil sem jo, da bi jo iahko spet videl, pa da to ne bi bilo odvisno samo od slučaja. Naenkrat nisem mogel več prenesti slučajnosti najinega sestajanja. Zmenila sva se torej za večer, tedaj naj bi ji vse razodel.« »Kdaj je bilo to?« je počasi vprašala gospa Hrastova. »Zdaj bodo Stiri leta,« Je nadaljeval, potem pa za dalj öasa premoUcnü »Prav taka ura, kot ta na kaminu je tedaj visela v moji sohl. Ni se slišalo njenega tiktakanja. Spočetka sem tudi sam vedno mislil, da se je ustavila, pa sem se sčasoma pri-vadii Na dan najinega domenka sem spet tičal globoko v delu. Včasih se mi je skrivnostno zazibala pred očmi dekletova postava ali obraz. 6e globlje sem se zagrizel v delo. Potem sem se prestrašil, skočil pokonci in pogledal na uro — na neslišno uro. Imel sem še uro časa. Lahko sem še nadaljeval z delom, misleč, da mogoče dokončam knjigo, ki sem jo imel pred seboj, de štirideset strani je bilo, nadaljeval sem z branjem. Cez nekaj časa nekdo potrka. Gospodinja mi je prinesla pismo. »Kaj je že večerna pošta tu?« sem se začudii Pogledal sem na uro, kazala je prav toliko kakor prej. Stala je že prej, ko sem prvič pogledal nanjo. Lahko si mislite, kako razburjen sem dirjal v mestni park, tja, kamor sva se domenila. Pol ure je že preteklo od dogovorjenega časa. Naravno, nje ni bilo nJcjer — nikoli več je nisem videl!« Smehljal se je in glelal damo, ki se je spet začela pahljati z robčkom, kakor bi ji bilo vroče. »Kakor vidite,« je nadaljeval, »ni posebno napeta zgodba, toda mene zelo prevzame. Tako je' pai — ljubezen na prvi pogled. Imel sem smolo! Sicer si mogoče le domišljam, da je bàio deklici kaj zame, celo mogoč«, da je oni veier sploh ni bilo.« »Po tem, kar ste povedali,« je rekla mlada gospa in nežna rdečica ji je spre- morajo družinske doklade prejemati vsi družinski poglavarji, ki so za plačo zaposleni v službi drugih in so obvezno zavarovani za bolezen pri enem izmeH zavodov. naveden'h v členu 2 naredbe Člen 6. pa določa, da se prispevki pobirajo hkrati s prispevki za bolezensko zavarovanje in na isti način Iz tega moramo sklepati, da so zavarovanju zavezane vse delovne moči. ki so obvezno zavarovane za bolezen razen onih. ki so izrecno našteti v členu 3 od a—č Toda že uvedba družinskih doklad na način zavarovanja, to je vzajemnega prevzemanja rizika, nam dokazuje da ie ta razlaga pravilna. Jasnosti tudi ni bilo. kako je z vajenH v tem novem zavarovanju. Člen 3 naredbe pravi, da se družinske doklade izplačujejo le onim. ki »so za plačo zaposleni v službi drugih«. Zato nekateri sklepajo, da vajenci niso zavezani zavarovanju in tudi ne morejo prejemati družinskih doklad. Toda tudi v tem pogledu se delodajalci motijo. Glavni pogoj za zavarovalno zavezanost je obveznost do bolezenskega zavarovanja. Člen 3. zakona o zavarovanju delavcev, ki v svojem prvem odstavku na isti način kakor naredba o družinskih dokladah definira zavarovalno zavezanost, izrecno navaja tudi vajence. Razen tega pa med izjemami o zavarovalni zavezanosti po členu 3. naredbe o družinskih dokladah ne zasledimo, da bi bili navedeni vajenci Upoštevati pa moramo tudi da zakon o obrtih izrecno predpisuje, da morajo vajenci prejemati obvezno nagrado za delo po prvem letu učenja. Iz tega torej sklepajo, da so tudi vajenci zavezani zavarovanju za družinske doklade. Ameriško prebivalstvo ni navdušeno za voftso Buenos Aires, 3. aprMa s. Washm «tonski dopisnik argentinskega lista »La Nacion« piše, da kaže ameriško ljudstvo le malo navdušenja za vojno. Zato skušajo severnoameriški voditelji, ki se zavedajo nevarnosti. ki iz tega siledi za vodstvo vojne, najti rešitev z vsemi razpoložljivim:' sredstvi. ki so jim na razpolago. Ameriško ljudstvo »i zlasti ne zna razložiti absurdnih namenov te voine. kakor jih je bil objavil Roosevelt, zlasti spričo dosedanjih sramotnih rezultatov, ki so jih doeegle severnoameriške oborožene sile. Racifoniranje avtomobilskih pnevmatik v Angliji Stockholm, 3. apr. d. S 4. aprilom stopi v Angliji v veljavo nova ure Iba o še strožjem racioniranju v nabavi avtomobilskih pnevmatik. Zaradi velikega pomanjkanja kavčuka, ki se v Angliji zmerom težje občuti, se bodo zasebnikom avtomobilske pnevmatike izdajale le v najnujnejših primerih. Nova uredba določa, da bodo v bodoče prejemali pnevmatiko samo lastniki avtomobilov, ki so direktno ali indirektno kakor koli v vojni službi. Poenotenje telesne vzgoje v Srbiji Beograd, 3. apr. d. V Srbiji je bila uvedena državna kontrola nad vsemi športnimi klubi in drugimi organizacijami za telesno kulturo. Vse te organizacije bodo pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva. Cilj reorganizacije je poenotenje telesne vzgoje vse srbske mladine. Profesionalci v športu, ki neugoino vplivajo na vzgojo znaèaja mladeži, so po novi uredbi izločeni od športnega udejstvovanja. letela obraz, »se mi zdi, da ste vi eden izmed tistih, ki ne obljubijo za to, da ne bi držali. Dekle je gotovo prišlo. Toda mogoče je mislilo, da ste vi pozabili na dogovor, ali pa da niste hoteli držati besede.« »Toda zakaj je ni bilo več v park?« »Mogoče je bila le na obisku v onem mestu, gotovo pa je še mnogokrat pomislila na vas, na moškega, ki ni prišel.« On je gledal na uro, ki je brezglasno tekla. »Danes pa je ono dekle najbrže že dolgo srečno s kom drugim,« je rekel, »želim ji to!« »In vi,« je slišal njen glas, »ali vi niste ta čas osrečili kake druge? Ali ne verjamete v usodo? Da se je to moralo tako zgoditi*« Iz kota, kjer je seiel z drugimi gospodi njen mož, se je zaslišal smeh. V sosedni sobi se je iztekal tango. »Čudno,« je rekel Siibert, »ta ura me tako spominja na življenje. Komaj zaznavno se pomikajo kazalci lahko bi se mislil, da čas miruje, toda on teče in teče. Kar neprijetno je, kako hitro beži, kako brezglasno. Izkoristiti ga je treba,« je zaključil. »Toda samo z dolom še ni vse narejeno.« »Midva imava že otroka,« je rèkla in a» nasmehnila. Razumel je, kaj je menila zgoraj..« K. K, H »JUTRO« K. TT M*** 4. IT.IWB-XX Un aereo ricognitore Italiano viene Issato a bordo — Italijansko izvirno letalo dvigajo na krov Nočna vojna Ponoči se prične tu življenje — piäs nemški vojni poročevalec Hans Hillebrandt z ruske fronte. To življenje je tako osredotočeno in mogočno kakor povsod, kjer se utegne imenovati smrt. Komaj da ga opaziš, ko stopiš iz zakurjene koče v temo. Vsepovsod je molk, beli molk. To je še govorica zime. Samo sneg škriplje pod nogami. In vendar so te noči polne življenja. Povsod prežijo oči skozi temo, povsod so na strel pripravljena orožja — samo povelje in noč razodene svoje življenje, prične se borba za nekoliko toplih peči, za kakšno vas, za zmago. Te noči so budne, malo je v njih spanja v niih živi pripravljenost, napetost. Samo podnevi je počitek, podnevi čuva svetloba. Ponoči prihajajo množestveni sovražni napadi, potrebno jih je pravočasno spoznati. Zato je noč budnejša od dneva. Sto]irr.o poleg straže najsprednejše črte. Straža je v zemeljski jami, tramovje podpira zemljo Pole? stražarja je začasna pečica, vedro, v katero so ob strani napravili nekoliko lukenj. V pečici žarita oglie tn les, dimi se. a vendar je lagodno tc-plo. ->N:č novega.« zamrmra stražar. Komaj da nas pogleda, njegovi oči so uprte proti sovražniku. Malo na levo pred nami sedijo v sosedni vasi boljše viki. Do njih sta komaj dva kilometra. Vmes sta dve soteski, ena teče skoraj do nasprotnikove vasi in predstavlja rfobra izpadna vrata. Treba io je stalno opazovati. Razen tega je nasproti nam širši kos gozda, iz katerega boljševiki najrajši napadajo in tipajo. V naših črtah se je dvignila svetilna krogla. Za nekoliko sekhidi nest], namreč v želodcu. Vi pa trdite, da petedin ne nese jajc — a?!« »Hahaha! O, teta. kdo bi mislil na vse vaše zvijače in zavijače! Tako pa že. tako. Hahaha!« Teta izrabi trenutek splošnega smeha. Urno se izmuzne iz živega kroga in mahne proti gozdu. I Zadovoljna, najlepše gospa je izbrala, takoj se je z njimi v loge podala. V grmovje je pisane koške poskrila. da malčkom bi s tem veselje storila. * Uboga, drvar jeva Dušica rvašla je pirhe presrečna vsa ZajkTici pa sreča bližnjega dobre dé, čeprav je Zajklica — ima srce. DAGMAR K.AÒER0VA: Vri Ko se sonce je zbudilo Zlatom ves je gozd oblilo Po beli gozdni stezici Preplelo žareče je niti Baš tega jutra lepega prežlahtna gospa Zajklica z denarjem obložena vsa k slikarju Skokcu je prilla! »Le dalje, le dalje, gospa plemenita, naglejte lepot se mojih do sita! Z veseljem sem Vam umetnije pripravil, čeprav sem se z njimi celo noč gnjavil! Tako govoreč je slikar slavni razkazoval Zajklici čar pestrobarvnl. Vse pisane pirhe — darila ki pri njem jih je naročila. Rešiteu ciganoue prošnje Oj mati, draga mati vi. jaz pojem le ko dan zvoni. Bi lisica rada po bakru hitela, pa je vmes okrogla miza beJa. Ciganček je torej poprosil za tele dobrote: mleko, kruh, meso, zabela. Blagoslovljene uelr- fconočneprazr i^eželi oò srca - usem lutrou-čkom -stric mone KULTURNI PREGLED Naie prakiiltfirae hajke V najnovejšem zvezku »Etnologa«, o katerem »mo pisali v včerajšnji kulturni kron>ki je izšla t a z prava znanega slovstvenega zgodovinarja tn raziskovalca naše najstarejše kulture dr Ivana Gratenauer-;a nPrakultüine bajke pri Slovencih« Razprava. ki :c zgrajena na podrobnem in obsežnem proučevanju tuje etnološke literature. prihaja po mnogih primerjavah do zanimivega dognanja o značaju in starosti d\eh slovenskih bajk. ki ju je zapisal leta I85S pisatelj Janez Trdina in priobčil v hrvatskem prevodu v listu »Nevenu«. V slovenskem besediiu »ta izšli obe bajki šele v Kelemrnovih »Baikah in pripovedkah slovenskega ljudstva« (1930) Ti ba;ki sta dobili do Trdim in:e mengeška in šišenska baika. ker sta biii zap-sani v Mengšu in v -lei. Navadnemu pogledu, ki vidi samo vna njo vsebino se zdita obe bajk; samo eden i2med mnogih plodov naivne ljudske domišljije Prva pripoveduje o ustvanonju človeka. V začetku — pravi — m bilo ničesar drugega kakor Bog m Bog je spal in sanjal. Ta sen je trajal vekove vekov To da sojeno je bilo da se vzdrami. Tedaj se ;e zbudil in vsak niegov pog'ed se ie stremeni! v zvezdo Bog se je začudil in |e začel potovat* da h- vide! ka ie z očmi ustvaril. Potuje m potuje in rrkjer na kraja ne konca Tako potujoč pride na zemljo žr truden n čelo se mu ir rarosilo od potu Tedaj pad- kapljica na zemljo in ožrvi. in glej tako je nastal prv človek. To ie v glavnem vsebina mengeške ba;ke. Šišenska bajka o ustvarjenju zemlje }« krajša. Ničesar ni bilo — pravi ta bajka — razen Boga. sonca m morja Sonce je pripekalo. Bog s« je segrel ;n se je spustil v morje, da bi se skopal. Ko se je spet dvignil. mu je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je padlo in ostalo na površini morja, ker je izpočetka vse ležalo tam. kamor je padlo. To zrno je naša zemlja — morsko dno je njena domo-vina. Treba je prebrati razpravo dr. Grafen-auerja. da spoznamo, kaj vse se skriva za preprosto vsebino teh bajk in kam kažejo njuni sledovi. Na mengeške bajko v Trdinovem zapisu je postal pozoren češki pesnik in narodopisec Erben in jo je ponatisnil l. 1865, nate so jo prevedli še nekateri drugi tuji etnologi. Erben sam na jo ;e leto dni pozneje združi! s šišensko bajko, hoteč tako rekonstruirati prvotni praobra-zec slovenske bajke o ustvarjenju sveta in naše zemlje V tej umetni obliki je potem bajka prešla v znanstveno literaturo. Prostor nam ne dopušča da bi sledili slovenskemu etnmioDu na njegovi zanimivi poti za sledovi nbeh bajk. njegovemu obsežnemu primerjalnemu delu. k? je prineslo tako zanimiva dognanja. Zategadel' se zaustavljamo samo pri rezultatih Grafenauer predvsem zavrača motnost da bi bi1! Trdim? ti baik' b^-disn «am izmis'il bendisi prepihi rwi drugod ter potrjuje, da 'ih je mo^! oosneti t>o narr,dnem pripovedovanju. To na zato ker v ttb baikah ni niti enega motiva, ki bi bil neznan baikifn prvega tinn nrakultumih narodov a nobena teh bajk ni izšla pred 1 J90S. medtem ko je Trdinov zapis iz Mengša iz l. 1858. Bajki sta potemtakem pristni. Dr. Grafenauer je s podrobno razčlembo in z obsežnimi primerjavami dognal, da sodita obe bajki med tisto, danes že zek redko narodno blago, ki so ga prinesli Slovenci iz svoje praslovanske domovine. Tam so ;ih morali dobiti od drugega prakulturnega naroda. ker se iranska, finska in zakavka^ka baika o ustvarjenju ujemajo z mengeško ba'ko, vse skupaj pa z ameriškimi prakul-turnimi bajkam' o ustvarjen'u sveta in to ne le glede enega samega motiva ali motivnega elementa. Mengeška baika je bajka prvega tipa s »creatio ex nihilo« o ustvarjenju sveta iz ničesa. Nje drugi del. ki govori o ustvarjenju prvega človeka, pa vodi preko starofinskih (staroarktičnih) bajk v severno osrednjo Kalifornijo. V preprosti slovenski baiki je potemtakem zasledil etnologov raziskovalni duh čudovit» sledi, ki segajo globoko v prazgodovino človeštva. Dognali ie. da je to samostojna inačica, ki ?e ohranila prakul-tumi značaj zvesteje kakor katera koli druga evrazijska bajka. Dobili smo jo kot Prasflovani nedvomno po posredovanju kakega prakulturnega staro-irlctičnega rodu kje v Poles'u. morda od prebivalcev ki so bili prei tam 'n so se s Pras'ovani asimilirali. Prav tako izčrpno Via'izo je posveti! dr. Grafenauer šišenski bajki in je s primerjavo osvetlil njene mitične motive Uvršča jo med lunarnn-rvraku!turne ba'ke zdru žene z motivorr nezavednega ustvarjanja :n pove mnogo značilnem o Nrrodn'b motivih v nrtnb drugih starih narodov Zanimivo jf kuj Nr>d: slovenski raziskovalec o starosti teh dveh baik ki ju je na še ljudstvo ohranilo i? nT*da^"ne«vi č?>sa O tem pravi dr Grafenauer na Mt Vi. »Po vsem. kar srno ugotovili glede genetične zveze naših ba!k z arktično-severno*imeri- škimi prakulturnimi inačicami in njih odrastki, so morali nasi predniki dobiti predhodnici naše mengeške bajke od naroda s pristno arktično prakulturo. kakor je danes v vsej Evraziji več ni; saj je cedo ubogi drobec, ki je nam ostal, ohrani! več motivov ameriških prakul turnih bajk in rve-steje kakor bajka Tundrski h Jurakov Samo jedov. Predhodnico šišenske bajke tn ga-liškoukrajinskih kolednic suno lahko dobili tudi šele od naroda, ki je bd v«j deloma že preseli od prakulturnega gospodarstva k reji severnih jelenov, kakor na pr. Snmojedi. Izgubljeno bajko z motivom enega samega zrna. drugo predhodnico šišenske bajke, podobno bajkama semanškeg* rodu Kenta in evropskih Rurrmnov, pa smo dobili pač že iz pastirskonomadistične kulture.« Predhodnico mengeške bajke postavlja pisec v četrto stoletje pred Kr., predhodnico šišenske bajke pa tudi Se v čas pred 4. sto!, pred Kr. Tem pričam zveze z našim; praslovanskimi predniki je treba pridružiti še predstave o slovenskem poganskem bogu vina in vesel ja Kurentu, n je lunarni Praoče in Hudobno višje bitje Koremet-ker-met vzhodnofinskih Votjakov in Cere-misov. Zanimive so tudi Grafenauerjeve opazke glede smuči, značilnem orodju arktične kulture lednega kov« in b nje fes'« kulture pastirjev črednih severnih jelenov. Smuči so sc ohranile med Slovenci ▼ pf*r .tarinole- oblik- 7 enr rm'ico 'n zelo preprostimi vezmi še na Blokah Žal!, da ta zanimivi odstavek iz slovenske pnadavnine še ni dovolj oojasnien mti ? ergotaškega niri z etnološkega staliSČ«. Obsežna razprava. ki io je pripravil dr. Grafenau«- o naših prastarih mitih, utegne tedai prinesti marsikai zanimivega značilnega za najstarejšo sesedline na*-« duhovne preteklosti. Kakor smo že zabele- žili v prvem poročilu, je v »Etnologu« objavljena razprava samo začasno poročilo o pripravljajoči se obsežni študiji, ki jo smemo pričakovati z vso pozornostjo. ŠcJc tedaj bo lahko strokovna kritika podvrgla razčlembi in presoji piščevo etnološko no-dvomno važna dognanja, zlasti še njegovo etnologo doktrino, ki je značilna za našega raziskovalca, predvsem še vedno ne dokončno veljavno mnenje o monoteističnem verovanju prakulturnih narodov. Velikonočna umetnostna razstava Umetnostne razstave v Obersnelovi galeriji so na dnevnem redu. Komaj je bila zaključena razstava Kraljeve skupine mladih, že so otvorili svojo razstavo naši priznani likovni umetniki Hinko Smre-kar, Maksim Gaspari, Saša Santel, I. Sa-jevic in Fr. Smerdu. Zgornji prostor Obersnelove galerije je zdaj primerno napolnjen s slikami, portreti, kipi in večjim reliefom. Ob levi steni so razstavljena večidel novejša dela naSega folklorista Maksima Gasparija, ki je postavil na ogled 13 svojih umetnin. Med drugim je razstavil: »Medvedovo svatbo«, kjer vidimo zbrane vse gozdne prebivalce v najveselejšem razpoloženju; »Gugalnico«, ki nazorno kaže de-dovo ljubezen do malih vnučkov; »Steh-vanje pri Ziljanih«. s slikovitimi ljudskimi nošami; »Legendo pastirjev«, ki prikazuje dva pastirčka pred znamenjem na polju; »Glavo deklice« v lepi ljudski no-Si; »Desetnika in desetnico«; vesele »Ko-lednlke«; nadalje »Portret v ljudskih no-§ah«; posebno posrečen motiv »Začetek in konec«, z mladima zakoncema, ki se vračata z otrokom s krsta in srečata pogreb; »Krst« v narodnih nošah; »Bled NASE CENJENE INSERENTE OPOZARJAMO, DA BOMO NA velikonočno soboto sprejemali oglase le do 10. ure * Zborovanje mednarodne filske zbornice v üiniu. V dnevih od 7. do 11. aprila se sestane jo v italijanski prestolnici predsedstvo m sekcije filmske proizvodnje, filmskih izposojevalnic, uvoznih in izvoznih uradov, kinematografov in filmskega prava mednarodne filmske zbornice. * Odlikovan pevec. Nj. Vel. Kralj m Cesar je oJlikoval komornega pevca Maksa Lorenza s komturnim križem reda Italijanske krone. Obenem je dobil Lorenz naslov »Commendatore«, vse to v priznanje odlične umetniške dejavnosti. * Dva generalna konzulata. Dosedanja italijanska konzulata 1. stopnje v Budimpešti in Bukarešti sta bila povišana v generalna konzulata. * Nov grob. V Dolenjem Logatcu je za vedno zapustil svojce g. Franci Korenčan. Na zadnji poti so ga Številni znanci in prijatelji spremili preteklo se boto na domače pokopališče. Naj mu bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. * Vseučfliško mesto v Bratislavi. Slovaška vlada namerava izgraditi posebno vse-uciliščno četrt v Bratislavi. Razpisala je mednarodni natečaj in prav te dni je posebna strokovna komisija pregledovala 24 dospelih projektov. Ena izmed dveh nagrad v znesku 100.000 slov. kron je bila podeljena italijanskima arhitektoma dr. arh. Emestu La Padula In dr. arh. Attilio de Padula iz Rima. Nagrajeni so bili tpdi še nekateri drugi italijanski načrti. » Princ v ujetništvu. Princ Ludvik Ferdinand, nečak fcsrvišega cesarja Viljema, je bil kot vojni ujetnik interniran v neznanem kraju Kanade. * Po bombardiranju Pariza. Objavljeni so bih novi podatki o posledicah angleškega bombardiranja pariškega predmestja i/ne 3. marca. Samo v departementu Seine je število mrtvih naraslo na 4:10. Sodi se, da so številni mrliči še pokopani v razvalinah šestih osmeronadstropnih hiš, ki so se docela porušile, število ranjenih je naraslo na 1585. Brez strehe je ostalo 1193 oseb. Podatki pa še vedno niso popolni. — V noči na četrtek je bil Pariz spet bombardiran. Padlo je kakih sto bomb na Poissy. V Marlyju je bilo sestreljeno an-gJeško letalo. Tri člane posadke so našli zoglenele, četrti pa je ostal živ in so ga «ijeli. Francosko javnost je takoj nato znova razburilo bombardiranje Boulogne sur Mer. Takoj po napadu so potegnili iz-poi razvalin štirideset mrličev, med njimi 14 otrok. Kakih šestdeset oseb je bilo ranjenih. * Budimpešta za svoj gradbeni napredek. Madžarska prestolnica se tudi v vojni prizadeva, Ja bi čim bolj olepšala svoje lice. Mestni odsek za gradnjo cest in kanali- : sacije je pravkar odobril nov gradbeni načrt, ki določa za nova dela 23 milijonov pengov. In sicer bodo trije milijoni namenjeni polepšanju ulic in cest, 12 milijonov bo šlo za nove cestne gradnje, 3 in pol milijona za zaščito pred poplavami Donave in 4 milijoni za mestno kanalizacijo. Na novo pa je bilo treba omejiti avtobusni promet Na 14 linijah obratujejo avtobusi v Budimpešti od 1. aprila dalje dnevno le po 2 uri. * Japonci bodo pisali od leve proti desni, že desetletja trajajoč spor na Japonskem, ali naj vodoravno pisavo pišejo od leve na desno ali obratno, je zdaj rešilo prosvetno ministrstvo. Odločilo se je za pisavo od leve na desno. Zakonsko določbo za nov način pisanja je pričakovati v kratkem. »Smrtna nesreča mlade pianinarke. Knji-govodkinja Friderika Linhardtova iz Miirz-zuschlaga je šla v nedeljo s prijateljico na planinski izlet. V snegu je prijateljici spodrsnilo in ji ie grozil padec v globino. Friderika ie kot spretna planinarka brž zavarovala prijateljico. Pri tem pa je začel polzeti sneg pod njenimi nogami. Sprožil se je plaz, ki je odnesel Frideriko 200 m globoko v prepad. Ko sc prišli do nje, je bila že mrtva. * Draga zima. Obilen sneg letošnje zime je zelo obremenil račun mestnih uprav. Tako poročajo iz Stockholma, da je ta-mošnja mestna občina potrošila za odva-žanje snega več kakor dva milijona švedskih kron ali blizu deset milijonov lir. * Smrtni padec pri fotografiranju. Na Solnograškem se je odpravil 17 letni študent Wolfgang Schoberlechner, sin zdravnika iz Loferja, v skalovje fotografirat Iskal je zanimive planinske motive s sne- gom. Na neki steni pa je stopH predaleč v sneg. Nenadno mu Je spodrsnilo in je padel 200 metrov globoko v prepad. Tovariši so prinesli mrtvega domov. * Iiacioniranje kruha v Španiji. Iz Madrida poročajo, da je bil v španski prestolnici dnevni obrok kruha, ki je znašal c osle j 100 gramov, znižan na 80 g v prvi kotegoriji in od 120 na 100 g v drugi. * Uvedba obveznega dela na Nizozemskem. Iz Haaga poročajo, da je bila odrejena delovna dolžnost za vse nezaposlene moške med 18. ln 24. letom, študentje, ki so stari manj od 24 let, ne morejo nadaljevati študij, če niso odslužili določenega roka v delovni službi. Ta določba bo veljala od 1. januarja 1943. * Kupčije s krompirjem. Iz Mondovija poročajo, da so karabinjerji na cesti lz Ormea proti Imperiji zasačili nekega 47-letnega moža, ki je hotel na skrivaj prepeljati 70 kvintalov krompirja, nakuplje-nega po višji ceni pri kmetih, katerih imen še ni maral izdati. Krompir je bil zaplenjen, kupčevalec, ki si je obetal z draženjem obilen dobiček, pa aretiran. * Neprestana zima v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da imajo tam zopet sneg in pravi zimski mraz. Temperatura se drži pod ničlo, kar je reiek pojav v aprilu. * Dvajseti ce iz niklja izgube veljavo. Oblasti ponovno opozarjajo v listih, da bodo nikljaste dvajsetice s 30. aprilom t L umaknjene iz prometa. «Japonski film v Nemčiji. Japonski institut dunajske univerze je prejei zanimiv japonski kulturni film »Ina in njen konj«. Film prikazuje, kak^ japonska deklica ^kr. bi za konja, ki Je največje premoženje nje. ne družine. Vpleteni so številni prizori iz življenja na japonskem podeželju, že na Dunaju je film vzbudil pozornost. Zdaj so ga vprizorili tudi v Solnogradu. Predstav po večjih nemških mestih se udeležuje vodja japonskega instituta prof. dr. Murata * Dve smrtni obsodbi v Gradcu. Pred kazenskim senatom graškega deželnega sodišča sta se morala zagovarjati 43 letna Jožef ina Hödlova in 38 letni Franc Zem-ljič, oba iz ljutomerske okolice. Bila sta obtožena, da sta v dogovoru z možem Jožefe Hödlove, ki pa je umrl v preiskovalnem zaporu, umorila njegovega očeta. Deželno sodišče je Zemljiča in Hödlovo obsodilo na smrt Umetno gnojilo za cvetlice e navodilom v drogeriji Kane, židovska 1 caaüDDoaDcxiDuaoaDixiaaaaGDGOL »Bivši rumunskl minister obsojen. Ka- sacijsko sodišče v Bukarešti je obsodilo bivšega prosvetnega ministra prof. iiind-trija Gustija na plačilo Oi^.iSiv lejev, ker za ta znesek ni mogel podati točnega obračuna. * Na prisilno bivanje v taboriščih je bilo po sklepu rumunskega ministrskega sveta poslanih 72 oseb, po večini Židov, v interesu državne varnosti. * Združenje trgovcev ljubljnske pokrajine sporoča članstvu, da stopi s 1. aprilom v veljavo čl. 13. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, ki določa poletni čas obratovanja. V smislu čl. 2. naredbe je odrejen naslednji poletni obratovalni iaa: trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in z mešanim blagom od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; trgovine z živili in prodajalnice premoga in drv oa 8. do 12. in od 16. do 19. ure; trgovine s sadjem in zelenjavo od 6.30 ao 12.30 in od 15. do 19. ure; prodajalnice Kruha in mlekarne od 6.30 do 20 ure; prodajalnice peciva, slaščic in piškotov od 6. do 20. ure; prodajalnice rastlin in cvetja od 3.30 do 12.30 Ln od 15. do 20. ure. Za vse ostale obratovalnice veljajo določila naredbe objavljene v Trg. listu št. 101 z dne V. oktobra 1941. * Najprimernejša velikonočna pisanka (pirh) za mladino je dobra knjiga. Veliko izbiro mladinskih knjig ima v zalogi Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova ulica 3. * Dr. Tavčarja Ivana Izbrane spise v novi vezavi dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. — Tavčarjevi spisi so najprimernejše darilo za Veliko noč. * Najbogatejše darilo za staro in mlado za velikonočne praznike je slovenska knjiga. Oglejte si bogato zalogo v knjigarni Tisikovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. IZ LJUBLJANE u— Za praznike se nam obeta lepo vreme. Prvi dnevi velikega tedna so bili pusti in hladni. Za spremembo se je v četrtek popoldne pripravljala nevihta, vendar je šlo neurje mimo Ljubljane, te proti večeru pa se je nebo zjasnilo ic ostalo takšno čez noč. Včeraj v jutraih urah ja ležala gosta megla, ki jo je sonce razpršilo Sele kasno dopoldne, potem pa prijetno ogrevalo zemljo. Vse kaže, da bo vreme ostalo stanovitno in da bomo Imeli sončno Veliko noC. u— Promocija. Dne 18. marca je g. Darin« Valenti na zagrebški univerzi pro-moviral za doktorja vsega zdravilstva. Rojaku iz Šiške iskreno čestitamo! u— Šiviljske in modistovske pomočnice so vabljene na sestanek, ki Be bo vršil v ponedeljek, dne 6. aprila 1942 ob 10. url dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, soba št 5. Zaradi razgovora o sklepanju kolektivne pogodbe za obe stroki vabimo vse pomočnice, da se tega sestanka v lastnem interesu gotovo udeleže. u— Splošna strokovna nadaljevalna šola ca Bežigradom spet prične s poukom v sredo po velikonočni nedelji. Prosi se, da gg. mojstri redno pošiljajo vajence (brivce, peke itd.) v šolo. NEDELJA in PONEDELJEK ob 14*309 1^.30 la 18.30 VESELI TEATEF Velikonočni spored v »Veselem te- i. u«. Za velikonočne dneve pripravlja »Veseli teater« svoj popolnoma novi 18. program, ki bo brez dvoma izpolnil pričakovan je občinstva. Na sporedu bo: vesela v-*-likoncčna uvodna pesem, ki ji bo sledüa znana Nušičeva »Muha«, potem bo storil pred občinstvo z aktualnim kupletom p. Verdonik, nato bo pripovedoval o svoj« že-nj Tone Copata, nakar se boste nemudorra znašli v letu 1880.; po kratkem glasbenen vložku bo sledil skeč o slabi volji, ki ga br zaključila temperamentna kuharioa Fini; za izredno dobro voljo bo sledila še eno dejanka »Burna preteklost gospoda CviV drete«, za konec pa ansambel odpore Se svojo »Zaključno pesem«. Predstave '»do v nedeljo ln ponedeljek ob 14.30 16.30 li. 18.30. Predprodaja vstopnic bo že v sobote od 10. do 13. ure, v nedeljo in ponedeljek pa od 10. ure dalje do večera. u— Izgubil sem pretekli torek na vožnji s kolesom iz Gradišča skozi mesto na Ko-deljevo v Mestno pristavo ali v trnovskem okraju temnoobrobljena očala v črnem tulcu tvrdke F. P. Zajec. Poštenega najditelja prosim, da jih odda v upravi »Jutra« proti nagrali. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdrav, svetnik dr. M i s Franta, Poljanska cesta 15/n, telefon 32-84. Z GJUTRO« St 77 Sobote 4. IV. 1S42-XX SPORT Sprt in vojna Kaj pravi nemški drž sportali vodja v. Tsciiammer und Osten o sporta v vojnem času? Kakor smo svoj čas že zabeležili, je nemški državni športni vodja v. Tscham-mer und Osten izdal prepoved, po kateri se glede na velike prometne zahteve v vojni do nadaljnjega prepovedujejo vsa potovanja športnikov na razdalje, večje od 50 km, obenem pa je v svojih pismih na fronto, ki jih redno pošilja članom vrhovne zveze za telesno vzgojo, kratko ;n jedrnato obrazložil svoje načelno stališče o športu v vojni V teh svojih izvajanjih je državni športni vodja predvsem poudaril vojaške uspehe na fronti, ki jih je imenoval vrhunske, to je rekorde, ki se sploh ne morejo primerjati s športnimi uspehi. Ker so sedaj uspehi na frontah najvažnejši, nj mogel dopustiti nobene ovire, ki bi bila kakor koli na poti doseganju velikih vojaških uspehov. V. Tschammer und Osten piše potem doslovno: »Ono. kar nemšk: vojaki pokažejo pri vežbanju in pri pripravah za velike naloge, vse ono, kar se nauče in za kar se usposobijo, kakor tudi vse ono, kai se v domovini dela za zmagoviti konec vojne, so prav za prav sami rekordi, kj so sigurno trajnejše vrednosti kakor kakršen koli športni rezultat ali še tako pomembna zmaga v mednarodnih srečanjih Kajti slednji so nazadnje vendarle samo uspehi v športu, ki jih moramo meriti in ocenjevati z meril: iz vojne dobe in jih danes ne smatramo več za tako važne.« Prej omenjena naredba o omejitvi potovanj za športnike je gotovo znatno skrčila športno delavnost v Nemčiji, kar pa seveda še ne pomeni, da je tamkaj tudi že I prenehalo vsako življenje v športu. Res je ' baš obratno, da so športniki tudi sedaj še prav živahno na delu, toda s to razliko, da se je sport iz velikega in bučnega okvira umaknil v manjše, tišje in skromnejše kroge. Odločitev v. Tschammer und Oste-na, da se smejo športniki voziti samo 50 km daleč od doma na razne športne prireditve, je ponekod v tuj-ni morda izzvala vtis, kakor da je v Nemčiji začasno sploh ustavljeno vsako delovanje na športnih terenih. Ti zaključki so seveda čisto napačni. Velika nemška športna zajednica je zdaj še bolj stisnila svoje vrste in vsako posamezno društvo si zdaj samo še bolj prizadeva, da bi se čim bolj prilagodilo novim razmeram. Vsekakor je bilo v zadnjem času nekaj mednarodnih prireditev, kjer bi morala sodelovati Nemčija, odgo-denih. kar pa seveda še ne pomeni, da ne bodo organizirana pozneje, brž ko se bo nudila prva primerna priložnost. Ko bodo izginili zadnji sledovi letošnje izredno dolge zime. ki je b?la v glavnem kriva, da je bilo treba slednjič le poseči po izrednih ukrepih za omejitev športnega dela na terenu, se bo nemški * sport spet razmahnil v enako bogatem okviru kakor prej. Saj so nemški športniki v teku vojne dobe že dosedaj lahko dokazali, da jih., vojna ni dosegla neposredno; prav gotovo se bo športna s;la Nemčije slej ali prej spet pojavila z enakim zanosom v čim številnejših tekmovanjih s prijateljskimi narodi — na vseh terenih kjer se v viteških tekmah srečuieio športniki. (Po »Športni službi E. S.«) Dr dirka m vožnja po Italiji V ponedeljek — vožnja po Laziu Kakor bo našim čitateljem še v spominu, so se letos voditelji italijanskega kolesarskega sporta odločili za edinstveno rešitev, da ba kljub vojni in z njo združenimi omejitvami vendarle obnovili prejšnja leta tako priljubljeno krožno vožnjo po Italiji (Giro d'Italia). , Ker bi bila teden dni ali še več trajajoča dirka med vsemi glavnimi italijanskimi športnimi središči, kakor je bila vožnja po Italiji v prejšnjih letih, v sejanjih razmerah težko^izvedljiva, so se pri kolesarski zvezi odločili za razdelitev vojne vožnje po Italiji na devet posameznih dirk, ki bodo vse skapaj na koncu dale prvaka v vojni vožnji po Italiji. Kot prva dirka te vrste je bila na praznik 19. marca izvedena dirka iz Milana v San Remo — zmagovalca sta bila tamkaj Leoni izmed profesionalov in Marangoni izmed neodvisnih dirkačev — na velikonočni ponedeljek pa je na sporedu druga dirka iz serije teh prireditev, ki bodo na sporedu tja do vključno 25 oktobra, in sicer vožnja po Laziu s startom in ciljem v Romi. Proga za to dirko je dolga natančno 247.7 km (prireditelji so jo najprej premerih sami, pa so se zmotili za skoraj 10 km tn so pravo dolžino določili šele strokovnjaki) in vodi od Rome mimo Tivolija in Subiaca — zmerom navkreoer — do najvišje točke 1014 m nad morjem (pri 92 km), potem pa se spusti strmo navzdol v Trosinc-ne ter nadaljuje v zapadni od-nosno severozapadni smeri — še preko dveh večjih klancev (do 488 odnosno 433 m nadmorske višine) — ter zaključi nazadnje po krasni asfaltirani cesti Apii s ciljem na dirkališču Appio v Romi. Tra- sa, ki je skoraj v skladu z zadnjimi sklepi kolesarske zveze glede omejitve dolžine prog zaradi štednje gumija, teče v glavnem po asfaltiranih cestah in bodo morali dirkači samo nekaj manj kakor 80 km prevoziti na pravi cesti, deloma tudi posuti z gramozom. Ker so tamkaj slučajno tudi kolesarske steze, se nadejajo organizatorji in dirkači, da ne bolo doživeli preveč jeze in slabe volje zaradi defektov niti imeli preveč škode zaradi lukenj. Organizacija bo v rokah romskega društva M. A. T. E. R. Start bo ob 10. dopoldne — dne 6. t. m. Za dirko je že zdaj prijavljenih skoraj 50 dirkačev, med njimi vsa kolesarska elita, predvsem pa vsi oni, ki računajo na dobro skupno oceno, skupno z ono, ki so jo morda že prejeli v prvi Jirki za vojno vožnjo po Italiji — od Milana do San Rema. Zanimanje za to dirko je v vsej Italiji, predvsem pa v pokrajinah Lazia, izredno veliko, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker spada kolesarska prireditev po onih cestah med najstarejše od mnogih, ki imajo že desetletja svojo ogromno stalno publiko. Vožnja po Laziu slavi letos povrh vsega — tako pravijo poznavalci italijanskega kolesarstva — prav za prav tydi še 50- odn 51-letnico svojega obstoja, čepiav je v različnih dobah iz različn h razlogov niso usmerjali po istih potih in krajih, koder bo tekla letos. Samo nov razlcg, da jo tako nestrpno pričakujejo ... Oglasi v » Jutra« iz konsme moke Koruzna potica. Sestavine: četrt kg koruzne moke, četrt kg enotne ali ječmenove moke, osmJnka 1 mleka, 2 dkg masla, 1 žlica sladkorja. 2 dkg kvasa. Naiev: Nekaj žlic smetane ali masla, 1 jajce, 1 žlica sladkorja, pest drobtin, pest rozin, noževa konica cimeta. Koruzno moko osoli-mo in paparimo s četrt 1 vrele vode, nato dobro pomešamo in dodamo ječmenovo ali enotno moko, mrzlo mleKo, maslo, sladkor in kvas, ki smo ga raztopile v nekaj žlicah mlačne vode. Vse dobro zmešamo in zgnetemo v testo ter pustimo, naj malo vzhaja. Potem ga stresemo na potresen prt, razvaljamo za prst debelo, na- mažemo z nadevom in potresemo še z rozinami in drobtinami. Potico zvijemo, položimo v namazan kalup ter jo postavimo na gorko, da vzhaja. Vzhajano pomažemo z jajcem ali mlekom in pečemo V vroči pečici 1 uro. Sarkelj iz koruzne moke. Sestavine: Četrt kg koruzne moke, 3 jajca, četrt 1 mrzlega mleka, 1 žlica ruma, 10 dkg sladkorja, 1 vanilin, 1 pecivni prašek, limo-nove lupine. Rumenjake, slalkor, mleko in rum temeljito zmešamo, nato dodamo koruzno moko, prej navedene dišave, pecivni prašek in končno še sneg treh beljakov. Vse to narahlo zmešamo in stresemo testo v pomaščen tortai obod, ki sme biti le do polovice napolnjen, ga postavimo takoj v pečico in pečemo pri zmerni toploti 1 uro. Ohlajen šarkelj prerežemo in na- mažemo s marmelado ter potresemo a sladkorjem. Koruzna polivka. V liter kislega mleka damo pol kg koruzne moke, 2 jajci, malo kisle smetane in soli. Posodo namažemo z mastjo ali surovim maslom, potresemo s koruzno moko, vlijemo testo vanjo in pečemo v vroči pečici kakšne pol ime. Široki pomladili plašči široki pomladni plašči so veliko bolj udobni od ozkih, po telesu krojenih pla-ščev, ki jih imenujemo tudi redingote. Moda, ki postaja čedalje bolj praktična, čeprav na školo elegance, jim zato daje prednost pred tesnimi oblikami. Veliki žepi, dvojno prešiti šivi in zvončasta širina hrbta jim dajejo prav za prav športno obeležje, vendar dandanes moda nI tako zelo natančna, tudi popoldne in zvečer jih bomo nosile, ne da bi nam 3 stališča elegance mogel kdo kaj očitati. Ali je kakšna razlika med lanskimi in letošnjimi kostumi? se boste vprašale. Po pravici povedano — o posebni razliki ne more biti govora, zdaj končno se je vendarle primerilo, da se večno izpremenljiva mola že nekaj časa sem ne izpreminja in da mirno lahko nosite lansko, celo predlansko oblačilo, ne da bi bile zaradi tega že »nemoderne«. Krila novih kostumov imajo nekako isto dolžino kakor lani, le jopice so morda za spoznanje daljše, re-verji še nekoliko neznataejši, v splošnem pa je slika ostala ista. Vse variacije so dopustne, da celo zaželjene: svetle jopice s temnimi krili, temna krila s karirastimi jopicami, enobarvne jopice s karirastimi krili itd. Vse se ravna po dokaj omejenih možnostih, s katerimi dandanes vsaka po- samezna od vas razpolaga, moda je opustila svojo diktatorsko stališče in je selaj samo še skromna svetovalka! Kako pripravimo sir za štruklje Posneto kislo mleko zlijemo v lonec in ga postavimo od daleč k ognju, da se počasi ogreje, a ne sme zavreti, ker se sicer napravijo gosti žmitkL Dovolj segreto mleko precedimo prav nalahko, goščo stresemo v cunjo ali vrečico, katero rabimo samo v ta namen, jo obesimo in podstävimo posodo, da voda sama odteka. Sira namreč ne smemo šiloma iztiskati, sicer bo suh in tudi ne tako okusen. Seveda moramo pripraviti sir za nadev že prejšnji dan. Nase gledališče DRAMA Sobota, 4. aprila; Zapi to. Nedelja, 5. aprila, od 14: »Jurček«. Mladinska preustava. Izven. Cene od 15 lir Jiavzdoi. Ob 17.S0: »človek, ki je videl smrt« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Poneueijek, 6. aprila, ob 14: >Boter Andraž«. Izven. Zelo zn_žane cene od 12 lir navzlol. — Ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Torek, 8. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila, ob 17.30: »Konto X.« Red A. P. Golia: »Jurček«. Mladinska igra v 5. slikah. Dejanje pokaže, kako je neumni, a srčno dobii Jurček dobi od Vetra čarobno palico, petelinčka in zvonček, kako jih je v družbi treh popotnih godcev izgubil in končno zopet pridobil. V dejanju nastopajo poleg omenjenih oseb Se Jurčkova roditelja, NevJita, Snežak, vila, možiček, hlapec in dekla, ter živali : opica, pes, koziiček in medvedja družina. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica, Victor Eftimiu; »Človek, ki je videl smrt.« Kome .i i ja v 3 dejanjih iz polpretekle dobe. Obravnava zgodbo o rešenem potepuhu, ki zadobi v rodbini svojega rešitelja odločilen vpliv, zaradi katerega nastanejo konflikti. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica. OPERA Sobota, 4. aprila; Zaprto. Nedelja 5. aprila, ob 15; »Faust«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 6. aprila, ob 14: »Indija Ko-ramandija«. Mladinska oepereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdoL — Ob 17: »Don Pasquale«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila, ob 16.30: »Faust« Rei Sreda. Gounodovo opero »Faust« bodo peli v sledeči zasedbi: Faust — Franci, Mefisto — Popov, Margareta — Vidalijeva, Valentin — Janko, Marta — épanova, Siebl — Polajnarjeva, Wagner — Dolničar. Dirigent: A. Neffat režiser: R. Primožič, inscenator: inž. E. Franz. F. Lehar: »Indija Koro mandi Ja«, mladinska opereta v 8. slikah. Nastopili bodo; Marljivka, vila iela — Barbičeva, Le-nigoj, duh lenobe — B. Sancin, Kneftrač — Pianecki, njegova žena — B. Stritarjeva, Jaka in Miha, čevljarska vajenca — M. Sancin in Lipušček, Koreta, kočijaž — Simončič, Vodopivec, krčmar — H um ar, Omet. zidar — Mencin, 2ičar, tat — M. Gregorin, Smrčimir, kralj Koromandije — Rus, njegova žena — Ékeletova, Puplslav in Papislav, ministra — Jelnikar in Arčon. Dirigent: R. Simoniti, režiserka: M. S'av-čeva, koreograf: inž. P. Golovin, inscenator: V. Skrušny. Službo dobi "«ed» I -Ab. taks» — M. '■» Jatinit usi ov» ti» t» Uro I i,- Radiò Ljubljana SOBOTA, 4. APRILA 1942-XX. 7.30: PoroOla v slovenščini. 7.45: Pisana glasba — napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert pianista M-Lipovška. 12.40: Koncert sopranistke Marije Gbezi. 13 00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec — orkestralna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Kon-oert violinista Jana Slajša. 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.10: Prenos iz gledališča: Leoncavallo: Glumači — prvi del. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Prenos iz gledališča Carlo Felice v Genovi: Humperdlnck: Janko ln Metka — v odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Korespondentko Mmostoino mlatšo moč, z dobro Šolsko predizobrazbo. Dumam triletno "prakso po možnosti v živilski stroki, obvladaioč popolnoma itali' ianščino tn nemščino, stro-ieptsie in slovensko steno-grafito, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutri po možnosti s sliko pod »Takoj I.€. 4128-1 Gospodinja mlajša, dobi mesto Ponudbe z zahtevano plačo na ogl. odd. Jutr* pod »Življenje«. 4170-1 Klavirsko harmoniko in klavir poučuie gospa po hitri m uspešni metodi. Obenem temeljit pouk teoriie. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4121-4 ti* Otroški voziček Športni, dobro ohranjen, piodam. Podlog»x, Borutova 4-1., Bežigrad. 4171-6 Plug in brano prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr«. 4168-6 Hladilnik primeren za manjše gospodinjstvo, debro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4164-6 Razprodajamo dalije ntjlepiih vrst, begomje, gladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. — Sever tt Komp., Ljubljana. 4179-6 Clematis modri. glicinije, izabela, visoke vrtnice, cepljen španski bezeg, Prunus triloba, magnolije, plezalke, vrba žaluiks, okrasno grmičevje, lešnike, smo-kulie. razne trajnice oddaja PoISe, Mala vas 40, Jezica. Naročila spre;ema mlekarna Rupnik, TyrSeva c. 31. 4194-6 Pozor! Pozor! Kauče! Velile» izbera modernih kaučev v različnem blagu po zelo ugodnih cenah naprodaj. Popravila spreiema-fflo. Tapetnik, Novi trg 4. 4205-6 Razprodaja. Singer Šivalni stroj, samsko sobico, mize :n razno »li skupno kroisško delavnico v centru, prodam. — Naslov r vseh poslovalnicah Jutr». 4213-6 docela 1 - -OU, UJl&a - .00, r.i dajanje naslova al) za šifro l J.—. 50.000 lir posojila iščem. Nudim visoke obresti ter vknjižbo na prvo meno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno obrestuj«. 4163-16 beicoa I - .t>0 lak» .o0, »a datante nasrov» (i) ta _šifro l Parcelo do 1000 m2 za obdelavo, vzamem v najem, najraje Šiški. Naslov: Gaietova ul. 9-1. 4199-17 beseda l —.60. taks» - 60, 'i datante naslov» «Ii tt _šifro I j.—. Trgovsko hišo na leni, iako prometni točki, takoj piodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska hiša«. 4193-20 Reseda I 0 _ ^ 'a datante naslov» »Ii 1a šifro I V— Besed» l -.60. taks» -.60 za datante naslova tU za šifre I Otroški voziček flobok ali športni, icupim onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 4152-7 r#r» Radioaparat noveiši model, v brezhibnem stanju, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene n» ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 4202-9 Radioaparat 7cevni, brezhiben, prodam z* vsako ceno, eventuelno zamenjam za Šivalni stroi ali kuhinjsko opremo. Medvedova 12-10. 4218-9 Eno- ali dvosobno stanovanje er. garsonjero ali sobo f posebnim vhodom za takoj »Ii s 1. ms-ra, iščem Po nudbe na naslov : Ravnateljstvo Drame. 4173-21* ---» Beseda I —.60. taks* — 60, daiante naslovi »It ta šifro L 3.—. Sobo z* 15. »pri! iščeta dva gospoda. Poncdbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod«. 4180-23» Lepo belo zajko s 6 mladiči, starih dva meseca, piodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutrs. 4012-27 Beseaa t - .6u. takia 60. u datante naslovi tli za Slfro 1 Zlato veridico z ovalnim obeskom sem izgubila. Pošten najdite'.; naj io vrne proti nagradi » ogl. odd. Jutra. 4214-28 ttCieda L -.60, taks.» -.t>0, •i datante naslova »b za šifro L i.—. Elektromotor 20 PS, 380 Volt, s priborom, dinamo stroj 220 vclt, 9 kw, z regiertem, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr*. 4133-29 Šivalni stroj Singer, krojaški, prodam. Sv. Petra nasip 71, dvorišče, levo, 3. vr*t». 4200-29 Obrtni list i* trg. z meš. blagom io alkoholnimi pijačami, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Obrt«. 4178-30 Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni FRANCI Pokopali smo ga dne 30. marca t L na farnem pokopališču v Dolnjem Logatcu. Za izražena sožalja, vsem, ki so mu darovali cvetje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti — Bog plačaj! Dolnji Logatec, dne 3. aprila 1942, RODBINA KORENČAN E. Salgari: 23 Roman »Čujte me, mornarji! Na Bosa, na te morske valove, ki so nam tovariši, in na svojo dušo se zakli-njam, da ne bom miroval, dokler ne maščuiem svojih bratov, ki jih ie Van Gould umoril! Nai blisk zažge mojo ladio. naj valovi pogoltnejo mene in vas. in naj bo moja duša na vekomaj pogubljena, ako ne ubiiem guvernerja in ne pokončam vse njegove rodbine, kakor je on ugonobil mojo...! Ste me slišali?« »Da!« so odgovorili flibustirji. Mrzel trepet ie izpreletel njihove vrste in groza se iim je pokazala na obrazih. Na poveljnikov mig 1e zdaj višji podčastnik spustil rogoznico z mrtvim truplo Rdečega gusarja v morje. Visoko so brizgnili valovi, in morska pena je zažarela kakor v zadnji pozdrav. Vsi so se bili sklonili čez ograjo. V svetlikajoči se vodi so razločno videli kako se ie truplo pogrezalo v globino in izeinilo Tedaici ie znova planil tisti skrivnostni krik ki Je bil prei tolikanj prestrašil Stilleria in Carmauxa. Stala sta ped Dovelin^kim mostičem in prepadsno pogledala drug drugega »To le klic Zelenega gusurfa ki t>ozdravlia svo-iega brata!« ie zamrmral Carmtux »Zdaj sta združena na dnu morja!« je z dušečim se glasom pritrdil Stiller. Kratek žvižg je zmotil njun pomenek. »Pritegnite jadra na levi! Okrenite proti vetru!« »Folgore« je bila zavila in je zdaj plula okrog malih jezerskih otokov, na kar se ie obrnila proti velikemu zalivu, čigar vode so žarele pod prvimi solnčnimi žarki. Svetlikanje morja ie bilo mahoma ugasnilo. 10. poglavje NA »FOLGORU« Ko je »Folgore« Črnega gusarja zapustil otok in minil dolgo predgorje, ki so ga tvorili zadnji izrastki hribovja Santa Maria, ie splul na Karibsko morje. Tako je jadral proti severa to ie. proti Velikim Antilom. Morje je bilo mirno. Komai si čutil jutrnjo sapo, ki je pihala z jugovzhoda in dvigala tu pa tam kratke valove, ki so šume udarjali hitri jadrnici v bok. Mnogo vodnih ptic, ki so prihajale od obal, je letalo nad morjem. Jate grabežljivih vranov, velikih kakor kokoši, so prhutale v bližini bregov in se spuščale na plen. ki so ga trgale na kose. Tik nad valovi so letale ptice s preklanim repom, po hrbtu črne. spodaj pa belega Deria S svoiimi čudnimi kljuni so bile obsoiene na dole Dost ako se iim niso ribe same zaganjale v žrelo Tudi dolgo-reoe tropske ptice ki so v Mehiškem zalivu pogostne si videl kako- so švigale nad valovi Niih črne Deruti so bile grozotne ODrezale so za letečimi ribami, ki 90 se noganiale iz vode na kratko razdaljo frčale po zraku in se nato spet potapljale, da v naslednjem trenutku znova prično svojo igro. Samo ladij je manjkalo. Čuvaji so napenjali oči, toda nikjer na obzirju ni bilo videti jadra. Strah, da ne bi srečale drznih tortuških gusarjev, je odvračal posamezne španske ladje od pristanišč v Ca-racasu, Yucatanu in na Velikih Antilih, dokler se niso mogle strniti v večje brodovie. Samo dobro oborožene ladie z močnimi posadkami so se še upale pluti po Karibskem morju in Mehiškem zalivu. Neustrasenost pomorščakov, ki so jadrali pod tortuško zastavo, ie bilo več ko zadostno znana. Ves prvi dan po pogrebu Rdečega gusarja se ni bilo zgodilo na flibustirski ladji nič posebnega. Kapitan se ni bil pokazal ne na palubi ne na poveljniškem mostiču. Prepuščal ie vodstvo ladie poročniku. Niti Carmaux in Stiller ga nista bila videla. Vedeli pa so. da ie bil vzel črnca s seboj v kaiuto. Ko je hotel Carmaux zastran tega vprašati po-velinikovega namestnika, ga ie ta zavrnil, kakor bi hotel reči: »Ne brigaj se za to. Kaj tebi mar?« Zvečer se je zaradi nenadnih sunkov vetra, ki v tistih krajih niso redki in skoraj zmerom prinašajo nesrečo, zamotalo nekaj jader. Mornaria, ki sta se potikala okrog kajute. sta nazadnje videla, kako se ie iz loputnice na krmi Drikazala kodrasta Afričanova glava »Evo naiinega Driiatelja!« ie zaklical Carmaux •Upam da zdai zveva ali ie povelinik-še na ladii ali se morda razeovarla s svoiima bratoma na dnu mori« Temu mrkemu človeku bi vse prisodil!« »Da. da.« le odvrnil Stiller ki le bil močno pra- znoveren. »Zmerom se mi zdi kakor morski bog, ne pa kakor človek iz mesa in krvi, ustvarjen po naši podobi!« »Nu, prijateljček!« je Carmaux okliknil črnca. »Čas je že. da se vračaš k svojima belima tovarišema!« »Kapitan me ni izoustil!« je odvrnil Moko. »Bogme novica! Kaj pa dela poveljnik?« »Bolj žalosten je ko kdaj.« »Nu, veselega ali nasmejanega še nisem videl, niti na Tortugi ne!« »Zmerom mu je samo maščevanje na misli!« »Saj se tudi bo maščeval! Mož je, ki bo znal izpolniti svojo strašno prisego. Nerad bi bil v guvernerjevi koži ali pa v koži njegovih sorodnikov!« , »Van Gould mora Črnega gusarja strašno sovražiti. a to sovraštvo mu bo postalo usodno! In veš, zakaj, beli prijatelj?« »Pravijo, da je že staro! Da je Van Gould. še preden je prišel v Ameriko in se ponudil Španiji v službo, sklenili ugonobiti vse tri brate!« »Ko je bil še v Evropi? Torej so se že prej poznali?« »Da, tako pravijo, ker so namreč prav ob tistem času. ko se je dal Van Gould imenovati za guvernerja v Maracaibi. priplule pred Tortugo tri krasne ladie. ki so iim poveljevali Črni Rdeči in Zeleni gusar Bili 90 zali možie. pogumni kakor levi, in drzni neustrašni mornarji Zeleni ie bil najmlajši črni pa naistarejfii izmed niih toda vsi triie so bili z rnočjo in zmožnostjo drug drugemu «nakl Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.