čas med pozno fazo Cortaillod k u ltu re in H orgener k ulturo v Švici (V. v o n Gonzenbach, Die Cortaillod K u ltu r in der Schweiz, B asel 1949; E. Vogt, Jahrbuch der Schweiz. Ges. fü r U rgeschichte 51, 1964, 7 ss; G erm ania 45, 1967, 1 ss), v obdobje poznih stopenj Rössener, M ichelsberger in M ünchshöfener kul­ tu r v južni Nemčiji (A. Stroh, 28. Ber. Röm .-Germ. Komm. 1938, 8 ss; J. Lüning, 48. Ber. Röm .-Germ. Komm. 1967, Iss; P. Reinecke, Der Bay. V orgeschichtsfreund 7, 1927/28, 8 ss; H. P. Uenze, Bay. Vorgeschichts­ blätter 29, 1964, Is s ; L. Süss, Die M ünchshöfener K u ltu r in Bayern, Inaug. D issertation an der Univ. zu M arburg, 1959) in v čas m lajšega obdobja Chas- séen kulture v zah. F ranciji (J. A u d i b e r t , Bull. Soc. P réh. Franc. 55, 1958, 94 ss; M. E s c a 1 o n d e Fonton, G allia-Préhistoire 1, 1958, 79 ss; L. Bar­ rai, Bull. Mus. d’Antrop. Préh. de Monaco 6, 1959, 205 ss), a ji v severni Ita ­ liji takoj sledita Remedello in P olada kulturi. V erjetnejše absolutno časovno m esto Lagozza kulture je torej nekje med 2400—2100 pr. n. štetjem , že z ozirom na kratko dobo njenega trajan ja. F. Leben Reallexikon der Assyriologie und vorderasiatischen Archäologie. Nach E. Ebeling, B. M eissner, E. W eidner u n te r M itw irkung v o n . . . (7 ožjih strokov­ njakov) herausgegeben von W. von Soden. III. Band, 4. L ieferung: Geschwulst — Gewand (str. 233—320), 1966; 5. Lieferung: Gewand — G irsu (str. 321—400) 1968. 8°. W alter de G ruyter Co. B erlin. »Habent sua fata libelli.« Ta re k iz izkušnje velja še v posebni m eri za enciklopedične obdelave, kakor je R ealni leksikon za asiriologijo, ki je nave­ zan na m ednarodno sodelovanje strokovnjakov; pri tem p a n i lahko zagotoviti uspešno koordinacijo. Tako se je od obeh ustanoviteljev, pokojnih B runa Meiss­ ner j a (t 1947) in Erika Ebelinga (t 1955) začeto delo po dveh zvezkih (do črke E) 1. 1938 ustavilo. E. Ebeling se je z veliko vnem o zavzem al za nadaljevanje tega prepotrebnega dela na m ednarodnih asirioloških srečanjih (Rencontres Assyriologiques Internationales), do katerih je prišlo po le tu 1951. Zagotovil si je založnika in m arljivo zbiral gradivo in sodelavce. Ko je sm rt 1 . 1955 p re tr­ gala njegovo delo, je im el pripravljenega že toliko gradiva, d a so v letih 1957, 1959 in 1964 izšli prvi trije sešitki. G raški asiriolog E. W eidner je kot zvest Ebe- lingov p rijatelj oskrbel izdajo tretjeg a snopiča. Na m ednarodnem asiriološkem kongresu v M ünchnu (1. 1957) so bile končno sprejete sm ernice, ki jih vidimo uresničene v četrtem in petem sešitku, o katerih tu kratko poročam. K akor se vidi na izprem enjeni naslovni strani, je izdajanje Realnega leksi­ kona za asiriologijo (od 5. sešitka naprej tudi: »za prednjeazijsko arheologijo«) prevzel W olfram von Soden (tak rat profesor na Dunaju, sedaj v M ünstru). On je najbolj viden nem ški akadolog, znan kot avtor doslej najboljše akadske slovnice (Rim 1952), dalje akadskega silabarja (Rim 1966) in izdajatelj akad- skega priročnega slovarja (W iesbaden I, 1965, II, doslej 3 sešitke 1966 s.). Kot izkušen organizator znanstvenega dela si je tudi za realni leksikon izbral sku­ pino soizdajateljev za posam ezna področja, in sicer so to: za sum erologijo (med­ tem 1 . 1967 umrli) A. Falkenstein (Heidelberg) in D. O. E dzard (München), za akadologijo W. v. Soden sam in (v 4. seš.) R. B orger (Göttingen), (v 5. seš.) W. Rollig, za hetitologijo H einrich O tten (M arburg ob Lahni), za arheologijo Anton M oortgat (Berlin) in P. Calm eyer; za zgodovino D. J. W isem an (London). T eh­ nično uredniško delo je prevzela dr. R uth Opificius. — V idi se pa, da celo pri tako močnem uredniškem zboru izhajanje ne gre tako naglo, kakor bi priča­ kovali in želeli. Počenši s 4. sešitkom se je tu d i uveljavilo načelo, da posam ezna gesla osta­ nejo nem ška in so razvrščena po nem ški abecedi. O bdelave gesel francoskih ali angleških avtorjev niso natisnjene več v prevodu, am pak v izvirnem jeziku. Ker je Arheološki vestnik o prv ih treh sešitkih R ealnega leksikona za asiriologijo že poročal (IX-X/1, 1958-1959, str. 64 s.; XVII, 1966, str. 533 s.), se današnje poročilo om ejuje na 4. in 5. sešitek. V njih so obdelana gesla od »Ge­ schwulst« (oteklina), ki jo končuje René Labat (Collège de France, Paris) do nedokončanega »Girsu«. N ajveč gesel obravnava la stn a imena. Med njim i je 48 im en krajev, dežel ali arheoloških najdišč. Med tem i bodo arheologa zanim ala zlasti gesla: Tell-i G hazir (Iran) (J. R. Caldwell). G haflantu (U. Seidl), G har-i H utu, G h ar-i K a- m arband, G har W arw asi (G. Smolla) in Ghassul (B. Hrouda). M arsikatero no­ vost za zgodovinarja in arheologa prinaša geslo »Girsu« (385—400), k je r je pisa­ no gradivo povzel pok. A. F alkenstein, arheološki del pa še ni končan. Tu nale­ tim o n a mnogo novih dognanj. Za 39 im en božanstev je največji delež prispeval D. O. Edzard, delom a skupaj z W. G. Lam bertom (Birmingham), nekaj W. G. L am b ert sam. Le štiri gesla so osebna im ena, en napis obravnava E. Sollberger. N ajpom em bnejša je obdelava uzakonjenega prava (.Gesetze). Snov so ob­ rav n av ali štirje avtorji. Josef K lim a (Praga) (243—255) je obdelal sum erske p rav n e v ire in zakonik iz E šnunne kot prvi znani zakonik v akadskem jeziku. Z ačenja z reform atorjem U rukagino iz m esta Lagaša, nadaljuje z Gudeo; od U rnam m uja iz U ra so že o h ran jen i drobci zakonika (medtem so bili najdeni še drugi, ki so vsaj istodobni, če niso bili sploh del tega zakonika), sledi še Lipit- Išta r (tudi tu S O ' novi odlom ki postali znani) iz m esta Isina s svojim, prav tako le delno ohranjenim zakonikom . — H am m urabijev zakonik, dva edikta Ham - m urabijevih naslednikov, novobabilonske fragm ente in nekaj sledov postav­ ljenega prava iz h u ritsk ih m est A rrapha-N uzi, vse to je v svoji obdelavi (255 do 279, 288) zajel H e rb ert P etschow (profesor v Leipzigu in M üncbnu). Asirsko postavljeno pravo obravnava (v francoščini) G. Cardasela (Paris) (279—287). P rikaz hetitskih zakonov (»hetitske pravne zbirke«) je prispeval podpisani po­ ročevalec (288—297). Sociolog bo z zanim anjem p reb ral članek o »družbi« (233—243), o njeni stru k tu ri v M ezopotam iji (W. Röllig) in pri H etitih (E. von Schuler, Berlin). G lede pravne sim bolike je in stru k tiv en članek o robu obleke v prav u (318 do 322) (H. Petschow). Razm erom a k rate k je sestavek o nepisanem , običajnem pravu, ki ga je prispeval R. Haase. Za arheologa je v 5. sešitku zelo pom em bno geslo o razvoju posameznih v rst obokov (323—340). Slovstveni zgodovinar se bo ustavil ob obširnem sestavku o epskem junaku G ilgam ešu. P rvi del, ki zajem a »sum erske tekste« (357—363) je prispeval po­ kojni A. Falkenstein, po »akadskih tekstih« pa F. M. Th. de L iagre Böhl (364 do 372), za hetitske tekste je snov povzel H. O tten (372), v arheološkem pogledu pa P. Calm eyer (372—374). K er im am o že slovenski prevod epa o Gilgamešu, m orda ne bo odveč, če opozorim vsaj n a naslove Falkensteinovega in Böhlo- vega članka. Falkenstein začenja z junakovim imenom, njegovo izgovorjavo in pisavo; slede odstavki: genealogija; G ilgam eš kot vladar; G. kot božanstvo: »sumerski« G .-ev ciklus (G. in Agga; G. in H uvava; G., E nkidu in nebesni bik; G., Enkidu in podzem lje; G .-eva sm rt; G.-ev pokop [?]). — Končno je še odstavek o drugih literarn ih tekstih. K akor znano, je G .-ev ep v babi- lonščini, čeprav je opevani ju n a k sam bil Sumerec. V svojem prispevku Böhl najp rej kratko izpregovori o v rsti in pom enu akadske pesnitve o G. N ato skuša dognati starobabilonsko besedilo po 9 odlomkih, ki so shranjeni v različnih m uzejih. Slede »poznejši odlom ki in parafraze«. Najbolj obširen je poznejši tekst, ki je bil n ajden v A ssurbanipalovi knjižnici v Ninivah. — Mislim, da nobena študija o G.-evem epu n e bo m ogla prezreti Falkensteinovih in Böhlo- vih dognanj in domnev. M ed splošno zanim ivim i om enim o še geslo o »začimbah«, ki ga je podrobno obdelal J. B ottéro (340—344). N ajprej obravnava sol in kis; n ato našteva 48 dišav. Posebej spregovori o tem, kako so jih pridobivali in kako uporabljali. — O m enim o naj še članek o sadri (mavcu) (R. M. Boehmer), ki so jo na Starem vzhodu uporabljali že v 4. in 3. tisočletju (379 s). Mislim, da že ta bežni pregled naslovov — v podrobnosti se kajpak ni mogoče spuščati — prepričevalno kaže, da gre tu za zares prepotrebno delo, ki ga bo koristno uporabljal tu d i m arsik ateri neasiriolog. Želimo, da bi novi re ­ dakcijski team mogel zagotoviti k ar najbolj pospešeno izhajanje nadaljnjih sešitkov in zvezkov. V. Korošec