Gospodarske stvari. Nekaj za konjerejo. Zima je prišla letoa raao ia goapodar mora aedaj že vao živiao iraeti v hlevu ter jo oakrbeva, kolikor more, z vso skrbjo, kajti dobro zaa, da je živiaa blago, katero ae mu aplača še aajbolj izmed vaega, kar pridela. Zato pa gleda tudi najbolj aa-ajo, poaebao sedaj, ko je drago delo že poaehalo ia je živiai še tembolj potreba posfcreči, ker je zaprta ia si sama ae more iskati, čeaar ji je treba. Samo po sebi se umeje. da ima gospodar za-ajo take lileve, ki so zdravi, dovolj topli ia ae zabuali. Dober alev je veliko vredea ia ne išči lepe živiae pri gospodarji, ki aima akrbi za hleve, za to, da je v ajih saaga pa tudi dovolj zraka ia po zimi toplote. Izlaati pri koajih je treba hleva, v katerem ae počuti žival dobro ia ae trpi akode aa zdravji. Ako imaš kobilo, ki je breja, tedaj pa ti je že poaebae akrbi treba, da se ae oškoduje. V meseci aovembru izpozaa ae že prav lehko, je-li kobila breja ia za to gospodar lebko vravaa vae za-ajo, kakor jej je v tem ataau potreba. Nekaj ae to že izpozaa precej a kraja, ko je bila žival pri žrebci. Ako ai marala za-aj, ko se ga v drugo k ajej izpustil, ako je poalej miraiša ia previdaiaa poatala, ako je jela raji žreti, ako se ji je zadaji del života, izlasti ob lakotaicah vedao bolj izpolajeval, tedaj so vsa zaamenja za to, da je breja. Ako se ji život apredaj širi, ai to zaameaje, da je breja, ampak le za to, da živi aajbolj ob — senu. Truplo žrebeta izpozaa se najležje ob levi lakotaici kobile. Kedar le-ta pije, deai roko na spodaji del trebuha, pa boa k malu čutil mladiča. Kedar je aolace, vidi se celo, kako se mladič giblje, ako obaije solace kobili trebuh. Po časi pa jej raste že tudi virne ia drugi deli spolovaice. Pri breji kobili je treba, da jo obvaruje človek vaega, kar je ajej ali mladiču na škodo. Na škodo pa ji je močaeje pritiskanje, udarjeBJe, pretreseuje, če se preveč vtrudi, vatraši ali tudi prebladi. Taki kobili je treba dobro streči, kajti aje gobec redi dvoje živali, kobilo ia žrebe, — žrebe, ki naglo raste ter mu je treba še veliko meaa, koati ia hruatečja. Te reči pa raatejo iz beljakoviu in soli itd., le-te dobi mladič skozi gobec kobile va-se. Zato ai prav, če se daje kobili le seao, kajti v seau ni dovolj redilaih aaovi ia moralo bi se ga veliko polagati, to pa bi preveč napolailo živali želodec in aploh črevesa ter bi vtegailo pritiauiti aa mlado živiače — ia bilo bi po njem. Vsled tega ai potrata, če se polaga v tem času živali zraje, ampak je neizogibaa potreba. Skopoati pri kobili ni prostora. Naj pa se ta krma prebavi čisto ia dobro, ter ae nakoplje živali bolezni, kolike, zapora itd., zato se aaj žival giblje ia izpušča na prosto, posebao še za to, da dobi va-se dovolj zdravega zraka; le-ta aaj ji pospešuje prebavIjenje! Valed tega se kobila ame zapreči, toda le v lahko vožajo, na vaak aačia pa mora vsak dea priti nekaj časa ua proato. Kdor skrbi tako za brejo kobilo, ae bode mu žal te skrbi, kajti kobila mu ostaae zdrava, redi v sebi zdravo, krepko žrebe ia še tudi pozneje ae vzboli žrebe takolehko, kakor pa če je že v materi oslabelo. V tem casu ui veliko dela za koaje, zato stoj6 večji del v hlevu ia je torej treba skrbeti, da se blev prezrači ter izpravijo iz njega okužeai sopuhi. 0 lepem aolaonem daevu je dobro, če se koaji aaažijo pred blevom in ta ostaae za ta čaa odprt na dva kraja, dajeprepuli v ajem. Ta izpravi vse škodljive saovi iz hleva ia tudi hlapcu, ki to delo opravlja, ae bode aa akodo. Hlada žrebeta ao aedaj, v meseci aovembru aajbolj pripravaa, da jih človek vadi, tudi aoge jim vzdigni v čaaih ia jih tako pripravi za podkovaaje. Če je že dovolj staro žrebe, dobro bode, ako se napreže ia uči vožaje. Nikdar pa ae aaprezi preraao žrebeta v težko vožajo! Sejmovi. Dae 17. novembra v Poličaaah, dae 18. aovembra pa v Gomilicah. Dae 19. aov. v Ivniku, pri sv. Juriji aa Pesaici, v Podaredi, aa Ljubaem. v Rušah, aa Goraji Polskavi ia v Slov. Gradci. Dae 24. novembra pri sv. Marjeti aa Pesaici. Dne 26 uov. v Ločah ia aa Bregu v Ptuji.