Spominski dan 18. JuliJ. Julijana Postel, tako je bilo njeno prvotno ime, je bila rojena dne 28. nov. leta 1756 v malem primorskem mestu Bartfler na Francoskem. Že kot mali otrok je kazala znake prihodnje svetoBti. Glavna poteza njenega značaja, ki Ji je ostala vse življenje, je bilo neomejeno zaupanje in udanost Bogu. Kakor je ljubila Boga, tako tudi ni bila brez druge glavne krščanske kreposti, brez ljubezni do svojega bližnjega. Razdelila je velikokrat svojo lastno hrano, obleko in Cevlje med uboge otroke. Sama je beračila od vrat do vrat, da je potem nesla milodare svojim ljubim ubogim. Bog je pridobival njeno rnlado srce vedno bolj in bolj za sebe in še le 9 let stara je napravila obljubo vednega devištva. Redovnice benediktinke, pri katerib je hodila Julija Postel v šolo, so bile že trdno prepričane, da bo pobožna deklica stopila v njihov red. A v splošno začudenje ona tega ni storila, temveč je postala učiteljica. Kot .vzgojiteljica je imela zelo velike uspehe, nazadnje se je do 300 otrok podvrglo njenemu vodstvu in njeni vzgoji. Iz vseh je hotela napraviti močno verne, navdušene krščanske matere. Zraven pa je izkazo.vala dela krščanskega usmi>jenja, kjer jje le mogla. Milost in pomoč božjo za Svoja prizadevanja pa si je hotela izprositi pred vsem z zelo spokornim živ ljenjem. Skoro vse njeno življenje je bil nepretrgan post. Samo enkrat na dan je zaužila nekaj juhe in kruha. In tako je živela nad 60 let. Svoje veliko zaupanje v božjo previdnost je pokazala po3ebno med strahotno francosko revolucijo. Njena pobožnost in njeno delovanje med mladino 80 smatrall revolucijski mogočniki za zločin nad domovino. Kljub temu pa je .vztrajala pri svojem delu. Njen duhovni voditelj jo je rotil, naj se vendar spravi kam na varno. A ona je odgovorila: »Jaz bom ostala tukaj; in če moram umreti, dobro, bom pač umrla.« Očividno je bilo nad njo božje varst¦vo. Vsa leta ni stopil niti enkrat katerl groznih revolucijonarjev v njeno stafcovanje. Skrivala je v svoji hiši preganjane duhovnike, jim pomagala, da so •zbežali, jih vodila k bolnikom in umirajočim. Tudl otroke je pripravljala na prvo sv. obhajilo, jib nato peljala v kak skrit škedenj, kjer so opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Ko so jo pozvali, da v pokorščini do no?e ustave neha 3 svojim vorskim podukom, jo po gumno odgovorila: »Učim. kakor ae mi zdi prav.« In revolucionarji, ki so toliko govorili o prostosti, so umolknlli pred njo in so jo pustili prl miru. In prenesla je Julija Postel lOletno grozno vihro. Ko je vera zopet dobila svojo prostost, je bila zopet Julija, ki Je, ker Je duhovnikov primanjkovalo, uČila otroke, bodrila omahujoče. Vse jo je občudovalo. Da bi se odtegnila temu obfiudovanju, je zapustila svoje domače mesto in šla leta 1805 v mesto Šerburg. Ko se je odpravljala, ji je napove dala umlrajoča deklica, da bo postala ustanovlteljica številnega reda. Re3 se Je to izpolnilo. U3tanovila je eerkveno družbo, ki je imela naman, da skrbi za kršŁansko vzgojo otrok in -oodpira reveže. Od začetka je imela prcstati vellke težave in ovire. S svojimi sestrami ni dobila stanovanja, nim ji hoteli prepustiti otrok v vzgojo, revščina je postajala vsak dan hujSa. Sestre so omagovale, celo njihov duhovni vodltelj je svetoval, da naj se raz idejo in gredo v druge samostane. A mati Marija Magdalena — to ime sl je izvolila kot redovnica — ni omabovala. Rekla je: »Bog ima sicer svojo roko veCkrat skiito do zadnjega tremitka, a nikdar še svojih ni zapustil.« In res je bilo tako. Kmalu so dobile sestre- neko hišo, v kateri so začele svoje delovanje. Skrbi za prednico pa ni hotelo biti konec. Tako je začela blizu samostana zidati cerkev. A pri neki nočni ncvihti se je razklal zvonik na dvoje \n jo še skoraj čisto porušil cerkveno steno. Vse je bilo obupano, sestre niso mogle razumeti, kako da Bop: kaj takega dopusti. Mati Marija Magdalena pa je odgovarjala: »Bodi hvaljen, o Bopr! Ti nas ponižuješ, da nas lahko povišaš!« In 841etna prednica je začela sama raz kopavati ruševine in delo se je znova pričelo. Bog sara pa je dajal že tukaj na zemlji pričevanje svoji zvesti služab nici. Bila je velikokrat zamaknjena, ve dela je za prihodnje reči, velika je bila njena mog nad človeškimi srci. 90 let stara je šla 16. julija leta 1846 po svoje večno plaCilo. »0 kako srečna som«, Je večkrat zaklicala, potem pa mirno zaspala. 24. maja leta 1925 Jo je Pij XI. proglasil svetnicam. »Bog 3ma sicer svojo roko večkrat skrito do zadnjega trenutka, a nikdar še svojih ni zapustil«, je bila velika beseda s. Marlje Magdalene Postel. NaJ bi ta beseda bila tudi nam v oporo t žlvljenju, posebno če so naše razmere neugodne, če pridejo krlžl in težave. Boga se držati, vztrajno zaupati v njegovo pomoč, tako človek prenese najhujše viharje. Kako stavifo cerkev na otokn Madagaskar. Madagaskar je največji otok prl Afriki, večji kakor naša država. V mestu Finarantsoa. ki je na tem oto- ku, }• toliko katoliCanov, da ne morejo t malo c«rkev. Zato so se odločili, da si poiidajo novo. Ker pa tamkajšnjl ka toličani niso bogati in se mora pri zU danju varCevati, so sklenili, da bodo sami delali. Vse mesto so razdellli v ( okrajev in vsak okraj dela en dan ˇ tednu. Sedaj izkopujejo temelj in pomagajo vsi: moški, ženske, otroci. Rg» prava In vzgledna krščanska požrtvovalnost. Darovi sv. Cčetu za njegcv jubileji Za svoj jubilej zlate maše je sprejel sv. Oče ii vsega krSčanskega sveta mnogo darov. V zadnjem času je dobil dve dr% gocenl vazi. Eno so mu podarili Čehj, Visoka je 67 cm in tehta 7 kg. Izdelana je zelo umetno, ima mnogo reliefov, rr.od katerimfje najlepši slika sv. Vaclava, katerega tisočletnico letos Ceška obhaja. Drugo vazo pa je podaril papežu beigijski kralj s svojo vlado. Vaza je iz kristala in ima vdelanih vefi dragocenih kamnov. Kodaj papež prvlfi zapusii Vatikan, Od leta 1870 papeži niso več prestopill vatikanskega praga. Ker so sedaj -razmere med pa,pežem in Italljo povoljno urejene, bo papež zopet priSel iz Vatikana. Zgodilo se bo to 25. julija, ko bo na trgu sv. Petra velika procesija s pr# sv. Rešnjim Telesom. Udeležili se bodo te procesijo zastopniki raznih semenišj iz celega sveta, veliko škofov in ves kardinalski zbor. NajsvetejSe bo nosil papež sam. Za njega bo prirejena krasna nosilnica, ki bo napravljena tako, cla bo papež lahko klečal In z rokaml držal dragoceno monštranco z Najsvetejšim. Romanje Hrvatov k Mariji EistricL Zagrebčani vsako leto gredo na božjo pot k Mariji Bistriški, ki Je tudi mnogini Slovencem dobro znana. Tudi zadnjo nedeljo so priredili to svojo zaob» ljubljeno romanje. Vseh romarjev je ti lo ta dan v Marija Bistrici 10.000, Zagrebčanov samih 5000. Udeležill so s« ga zagrebška duhovščina 8 pomožnim škofom dr. Premušom, zagrebški veliki župan dr. Zoričič, komisar zagrebške oblasti Zrelec in zagrebški župan dr. Srkulj. Po svečani služb! božji j« bil banket, na katerem so govorlll prej imenovani. Romanje je bilo pravo narodno slavlje. F.amarji iz Mehike pri papeža. V zad njih dnevih so bili sprejeti od papeža nekateri romarji iz Mebike. Papež jih je zelo prijazno in očetovsko sprejel ter izrazil nado, da bodo katoliCanom v M« hiki zasijali srečnejši dnevl. Katoličanl v Indiji. V Indiji so 3e ka toličani takoimenovanega malabarskega obreda, ki sega po izročilu še nazaj v čase sv. apostola Tomaža, ki je tam deloval. Je še teh katoličanov •450 tiaofi, ki živijo v štirlh škofijah. Gibljejo s« zelo živahno. Letos v majniku so imeli kar trl velike kongrese. Najprvo dijaški kongres, na katerem je bilo 4 tlsoB dijakov, potem katoliškl dan, ki se ga je udeležilo 5000 mož, nato pa evharlstiCni kongres s 10.000 udeležencev. — Hvala Bogn, povsod veselo katolifiko gibanje! Duh sv. Vinoencija Pavelskega. Dn« 19. julija obhaja sv. CerkeT god eneg* največjih svetnikov krščanske dobrodelnosti: sv. Vincencija Pavelskega. Imamo posebno ustanovo, ki deluje v duhu tega velikega dobrotnika človeštva. To so Vincencijeve konference, ki so razširjene posebno po mestih in poskušajo lajšati tamkajšnjo bedo. Tako je n. pr. v Avstriji 154 društev, ki so v preteklem letu podpirala 22.826 ubožcev in razdelila med nje 4,960.000 Din. Na Kitajskem je v tem duhu ustanovil velik zavod Lopahong, v katerem je od leta 1913 dobilo zavetišče nad 1 milijon revežev.