^^ »I GQrML^ß!> ^cc.i'jßi;»- t.Kf?t WS SM: rovAiJX /A BOK/O IN \ rkdnostm: papirjk ^rrrovANiE Gorenjska Banka p^rt^ se4ežu FRCSOWAt n» vs^ baöfeih oteM^ % G'rtO'ij^KO - J »JI' rv' - r 1. Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 41 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 25. maja 2004 Če kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce ne bo uspela z obnovo denacionalizacijskega postopka za deset hektarjev zemljišč neposredno ob gospodarskih objektih posestva Bled, bo farmo morala zapreti. Bled - V tem primeru bodo na posestvu Po^če prevzeli približno polovico sedanje blejske prireje mleka in obdelovanje dela preostalih zemljišč z območja blejskega posestva, dei zem^išč in mlečne kvote pa bi lahko namenili zadružnikom. t v leski zadrugi se prizadevajo za obstoj posestva Bled, hkrati pa se zavedajo, da ga bodo dolgoročno le težko ohranili. Foto: Tina Doki Kot je povedal direktor zadruge Emil Peternel, dvanajst zaposlenih na blejskem posestvu obdeluje 113 hektarjev kmetijskih zemljišč in redi 250 glav velike živine, od tega 200 molznic, lanska prireja mleka pa je znašala 1,6 milijona litrov. Od vseh zemljišč je v denaciona-lizacijskem postopku dvajset hektarjev že vrnjenih nekdanjim lastnikom, še šestnajst hektarjev zemljišč pa je v postopku vračanja. Vsa vrnjena zemljišča še vedno obdeluje zadruga, lastniki pa naj bi jih glede na zakonske možnosti dobili tudi v posest po letu 2006. Za ostala zemljišča preverjajo, ali jih je zadruga oz. njen predhodnik pridobil na odplačni ali neodplačni način, od tega pa bo tudi odvisno, koliko zemljišč bo Blejski odpadki poskusno Lenart Bled - Blejske komunalne odpadke bodo odslej namesto na jeseniško deponyo Mala Mežakla vozili v zbirni center Lenart. V podjetju Infrastruktura Bled so izpolnili vse tehnične pogoje za nemoten odvoz odpadkov na novo lokacyo, s poskusnim odvozom so začeli danes, po besedah direktorja Mira UlČarja naj bi z Bleda v lenarški zbirni center dnevno odpe^ali eno vozilo -zabojnik komunalnih odpadkov, mesečno pa naj bi jih tja prepevali okrog 300 ton. Prevzem in odvoz ene tone od- du odločili zaradi visokih stro- padkov bo stal nekaj več kot 25 tisoč tolarjev, na jeseniški deponiji pa so za enako količino morali odšteti okrog 38 tisoč tolarjev. Družba Saubermacher, s katero je Infrastruktura Bled podpisala pogodbo za odvoz odpadkov, bo slednje odvažala s svojimi zabojniki. Za novo deponijo oziroma zbirni center za ravnanje z odpadki so se na Ble- skov odlaganja odpadkov na Mali Mežakli, predlogu, da jih bodo poslej vozili v Lenart, pa so prižgali zeleno luč tudi blejski občinski svetniki. "Odvoz odpadkov na jeseniško deponijo je bil zelo drag in za nas velik strošek, zato smo že nekaj časa premišljevali o cenejši možnosti in jo našli v zbirnem centru Lenart. Slednje pa seveda ne po- meni, da smo se povsem odrekli deponiji Mala Mežakla. Če se bodo pokazale potrebe, bomo del odpadkov Še vozili na Jesenice. Nadaljujemo tudi projekt ločenega zbiranja odpadkov na ekoloških otokih. V prihodnje nameravamo urediti 40 novih otokov, vendar imamo pri tem težave s pridobitvijo zemljišč in ureditvijo njihovega statusa," je povedal Ulčar. Občina Bled pa je poskrbela tudi za odslužena motorna vozila, saj se je z le-Škim podjetjem Avto Mony dogovorila, da bo pri njih odjemno mesto odvoza. Občanom blejske občine, ki bodo svoja odslužena vozila na omenjeno odjemno mesto v Lescah pripeljali do 30. junija 2004, ne bo treba plačati stroškov razgradnje. Renata Škrjanc GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p., Glavna c. 2, Naklo MaRINŠeK tel.: 04 25 77 270 MALICA + PIJAČA 750 SIT J Znova okužbe hruševega ožiga na Gorenjskem Krai\j - Hrušev ožig, ki je lani prizadel Gorenjsko, se pojavna tudi letos. Za zdaj ne kaže na tako močno okužbo kot lani, prve rimere (niai\j kot deset) so v petek ugotovili v okolici Tržiča in kofje Loke, pryave o sumu na okužbo pa prihajajo z različnih območ^, od Žirovnice do Cerke^. Kot je ob l^p^p^al Andrej Potočnik, fitosanitarni inšpektor za Gorenjsj^ vrajieitgl^ pogoji oz. nizke temperature niso ugodni za razvoj Aužbe^ kijiMtemu pa se je pojavila. Ker je Gorenjska s posameznimi Jbn^jmi že priznana kot okuženo območje, novi preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga Iastnfl?e=S^nega drevja zavezuje, da sumljive ukrivljene poganjke izrežejo, jih dajo v vrečo in zažgejo. V primeru, da okužba kljub temu napreduje, naj pokličejo na "uradni telefon" 041/354 -405, kjer sprejemajo prijave o sumu na okužbo in dajejo tudi prve nasvete. Poklicali smo tudi v največji gorenjski sadovnjak, v Resje pri Podvinu. kjer nam je vodja sadovnjaka Tatjana Zupan povedala, da doslej niso ugotovili okužbe, ljubiteljski sadjarji pa jih veliko sprašujejo o ožigu. Kot je dejala, pogosto s hruševim ožigom zamenjuje cvetno monilijo, za katero pa je značilno, da cvetovi in mladi plodovi, za razliko od hruševega ožiga, odpadejo. C.Z. Rokometno slavje na Podnu Škofja Loka - "Res je Slovenija pričakala Evropo 1. maja, mi pa smo ^ 22 dni kasneje, toda tudi to nekaj šteje," so se po sobotni rokometni tekmi v dvorani na Podnu ob največjem uspehu loškega rokometnega kolektiva (in gorenjskega rokometa!) veselili domači rokometaŠi Terma, vodilni v klubu in njihovi zvesti navijači. Roko-metaši Terma so namreč v odločilni tekmi za peto mesto v državi za štiri gole ugnali ekipo Rudarja ter si tako v novi sezoni priigrali mesto v evropskem pokalu IHR Prav tako vesele so v soboto prišle z zadnje tekme v Ljubljani z ekipo Olimpije rokometašice Loka kave Jelovice, saj jim je uspelo v državnem prvenstvu osvojiti končno 3. mesto in se prav tako v novi sezoni uvrstiti v evropsko rokometno druščino. Slavje v obeh ekipah pa je bilo "začinjeno" tudi s skrbmi, saj je uspeh povezan z novimi stroški, denarnih težav pa se v obeh kolektivih otepajo že vrsto let. Zato je Evropa za oba najuspešnejša gorenjska rokometna kolektiva lahko tudi še precej daleč. Vilma Stanovnik v zadružni lasti in koliko v državni. Denacionalizacijska odločba, s katero je upravna enota deset hektarjev zemljišč neposredno ob gospodarskih objektih na posestvu že vrnila v last trem upravičencem iz Trsta, je sicer že pravnomočna, vendar se je zadruga odločila za obnovo postopka. V obnovljenem postopku želi dokazati, da obstajajo ovire za vračilo zemljišč v naravi, ki pa jih zadruga prej med postopkom ni predstavila. Del zemljišč je namreč pozidan, del predstavlja funkcionalna zemljišča objektov, del pa je zadruga pridobila na odplačni način. Denacionalizacijski upravičenci tudi zahtevajo od zadruge in sklada kmetijskih zemljišč in gozdov 40 milijonov tolarjev odškodnine, ker po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji zemljišč niso mogli uporabljati. Zadruga tožbi oporeka in dokazuje, da se je vrednost teh zemljišč od 1960. leta do danes z vlaganji (melioracijami) izboljšala za 70 odstotkov in da višina vložka presega odškodnino. Cveto Zaplotnik Stenmark pomaga Elanu » Legendarni Ingemar Stenmark je z begunjskim Elanom podpisal dveletno pogodbo o sodelovanju. Beguile - Begui^ski Elan se želi vrniti na pota stare, a že dolgo izgub^ene slave. Pri uresničei^u velikopoteznih načrtov mu od prejši\jega tedna naprej pomaga Šved Ingemar Stenmark, največji alpski smučar vseh časov, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejsiyega stoletja na Elanovih smučeh nanizal ne-doseg^ivih 86 zmag v svetovnem pokalu, osvojil tri velike kristalne globuse, po osem malih v slalomu in veleslalomu, dve zlati olimpyski odličji in tri naslove svetovnega prvaka. Znova na istem bregu: Bojan Križaj in Ingemar Stenmark Novi predsednik uprave Elana Matjaž Šarabon je po podpisu pogodbe pojasnil, da se je begunjski proizvajalec smuči v zadnjih letih spet toliko pobral, da zmore izkoriščati usluge svojih bivših vrhunskih tekmovalcev za namene promocije ter testiranja in razvoja novih materialov. "Ingemar Stenmark je pravšnja oseba za to nalogo. Brez njega ne bi bila blagovna znamka Elana nikoli tako priznana, kot je bila in je še," je povedal Šarabon, nekdaj tudi smučar. Vodja tekmovalne službe Bojan Križaj, slovenska smučarska legenda, je dodal, da bo poskušal Elan v svoje vrste zvabiti tudi aktivne smučarje. Prvi veliki met jim je uspel s Samijem Uotilo, finskim smučarjem, ki se po poškodbi znova želi vrniti med najboljše veleslalomiste na svetu. Simon Šubic, foto: Gorazd Šinik CO U) KO KD CN m ro o r-r- O CN CN CN CN O o w C? •A w 3 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 Napačne podatke o omejitvi vpisa so poleg za pravno fakulteto objavili še za štiri druge fakultete. Kra^j - "Skupaj s tremi sošolkami smo se že veselile, da ne bo omejitve vpisa v programu, ki smo ga izbrale. Čez tri dni pa smo ugotovile, da so bile te informacije napačne in da omejitev kljub temu bo," je razočarano pripovedovala dijakinja škofjeloške gimnazije, ki se je vpisala v dvopredmetni program pedagogike na filozofski fakul- teti Univerze v Ljubljani. Do napake naj bi prišlo pri prepisovanju podatkov v tabelarno obliko, so pojasnili pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Prihodnje študente je že pred časom razburila novica, da bo omejitev tudi na ljubljanski pravni fakulteti, čeprav je ministrstvo za Šolstvo, znanost in Šport sprva objavilo, da omejitev ne Pravica do učenja Predstavniki izobraževalnih organizacij iz Avstrije, Romunije, Italije, Velike Britanije, Hrvaške in Slovenije so na Bledu izmenjali izkušnje v mednarodnem projektu Socrates Grundtvig 1 "Pravica do učenja". Bled - Kot so sporočili z Ljudske univerze Jesenice, ki je nosilka projekta, se ustanove za izobraževanje odraslih srečujejo z velikim in naraščajočim Številom odraslih z največ 10 leti šolanja, ki imajo slabo razvite sposobnosti pisanja, branja, računanja in socialne komunikacije. Glavni cilj projekta je bil, da z dvigovanjem zavesti in izobraževanjem pomagajo populaciji premagati posledice razmer, v katerih so se znašli. Za temo so izbrali človekove pravice. V pi-. lotne izvedbe programa so v vsaki od partnerskih organizacij vključili skupine 15 odraslih z nizko ravnijo temeljne izobrazbe, za katere so predvidevali, da imajo tudi nizko temeljno znanje in težave pri obvladovanju temeljnih spretnosti ali t. i. funkcionalne pismenosti. Skozi program so udeleženci z osmišljanjem lastnih izkušenj obnavljali in pridobivali bralne, pisne, računske in računalniške spretnosti ter spretnosti v komunikaciji. Hkrati so veliko časa in truda namenili spodbujanju pozitivnega odnosa do učenja in pridobivanju učnih tehnik za samostojno učenje. Takih programov je v Evropi malo, udeleženci v projektu pa menijo, da je moč izobrazbeni primanjkljaj odraslih zmanjšati predvsem z neformalnim izobraževanjem odraslih, ki pritegne z zanimivimi temami. Z mednarodno konferenco želijo poleg predstavitve projekta poudariti tudi pomen izobraževanja in učenja odraslih. M. K. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Brez hrane človek preživi nekaj tednov, brez vode le teden dni, brez spanja še manj, brez zraka gre že za minutke ... Kaj pa brez ljubezni? Raziskave na to'temo še nisem zasledila, a prepričana sem, da je. Čeprav ne gre za sekunde, ljubezen prav tako odločilna za preživetje. Dvosmerno. Ne moreš preživeti, če je ne razdajaš in Če je ne dobivaš. Tako kot zelene rastline ne morejo preživeti brez fotosinteze, dvosmernega procesa izmenjave kisika in ogljikovega, dioksida. Pri čemer kisik ni nadomestljiv z nobenim drugim plinom. Prav tako pri ljudeh medčloveške ljubezni ne morejo enakovredno nadomestili veselje do vrtnarjenja, delohohzem ali katerokoli drugo občutje in dejavnost. Kajti ljubezen je izključno človeška lastnost. In je edina, ki se pomnoži, če jo delimo. ''Če želiš biti Ijubljeti ljubi!" je rekel že Seneka. V tem pomenu je dan, ko si zaljubljena ženska in moški rečeta DA, eden najlepših dogodkov v življenju. V kranjskem Hotelu Creina smo v soboto, 15. maja, izbranemu paru omogočili sanjsko poroko. V predizbirnem "tekmovanju" je sodelovalo deset parov, blestečo poroko, ki jo je Hotel Creina pripravil skupaj s pokrovitelji, pa sta si prislužila Barbara in Matej Marčen. V Gorenjskem glasu smo poskrbeli, daje dogodek ovekovečen, srečna mladoporočenca pa sta nas zaprosila, da objavimo Še njuno zahvalo: "Zahvaljujeva se vsem pokroviteljem, ki ste nama omogočili sanjsko poroko. Bilo je bleščeče, čudovito in nepozabno." Naj bo tako tudi večino vajinih skupnih dni! Petra Kejžar bo potrebna. Napačne podatke o prostih vpisnih mestih so kasneje odkrili še na štirih drugih fakultetah. Spremembe pri rednem študiju so poleg pri univer- Lovrenc Košir na poštni znamki Krai\j - Pošta Slovenije je v petek izdala nove priložnostne poštne znamke, pismo - celino in ilustrirano dopisnico. V seriji priložnostnih znamk Iz poštne zgodovine predstavlja Lovrenca Koširja, po rodu iz Spodnje Luše, ki s svojim predlogom iz 1835. leta za frankiranje pisem z "umetno pritrjenimi kolki poštne takse" velja za pobudnika poštnih znamk na Slovenskem. Dve priložnostni znamki so posvetili olimpijskim igram v Atenah. V seriji Cestna vozila prikazujejo Puhovo kolo in pogonski zobnik, v seriji Evropa počitnice, v seriji Panjske končnice pa končnico z motivom mlinarja in njegove žene. Na pismu - celini so predstavili Maribor s staro trto in gradom, na ilustrirani dopisnici pa najstarejši zvon iz cerkve v Šentjoštu nad Horjulom. Ob prvih volitvah za evropski parlament v Sloveniji bodo L junija izdali razglednič-no dopisnico, 12. junija pa se bo v Škofji Loki začela državna fi-latelistična razstava, ki jo bo poŠta zaznamovala z izdajo do-tiskane dopisnice. V izboru za najlepšo redno znamko, ki je lani izšla v Sloveniji, so prvo mesto prisodili znamki z motivom gradu Kamen. C.Z. zitetnem dvopredmetnem programu pedagogika na filozofski fakulteti ljubljanske univerze še pri visokošolskem strokovnem programu poslovna ekonomija na ekonomsko poslovni fakulteti ter visokošolskem strokovnem programu računalništvo in informatika na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in in- formatiko Univerze v Mariboru. Sprememba je tudi pri izrednem Študiju visokošolskega strokovnega programa varstvoslovje na fakulteti za policijsko varnostne vede mariborske univerze. "Pri prvi objavi podatkov o omejitvah vpisa je res prišlo do nekaj napak, ki pa smo jih hitro odpravili. Do pomote je prišlo pri prepisovanju iz sklepa, v katerem so bili našteti programi, v tabelarno obliko, ki so je dijaki bolj vajeni. Uradni pa so tako ali tako le podatki, objavljeni v uradnem listu. Ti so ves čas pravilni," so ob tem pojasnili pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Mateja Rant Včasih iskani 9 večkrat nezaželeni Slovesnost ob 20-letnici zaposlitve prvega komunalnega redarja. V Sloveniji več kot 100 občinskih redarjev. Bohinjska Bistrica - Letos minevata dve. desetletji od zaposlitve prvega komunalnega redarja v nekdaiyi občini Radov^ica, ki so ga zaposlili po odloku o ustanovitvi komunalnega nadzomištva. Osredi\ja slovesnost je bila minuli petek v Domu Joža Ažmana, kjer so pripravili tudi razstavo uniform in opreme občinskih redarjev, Boris Sodja, eden prvih komunalnih redarjev, pa je prejel priložnostno darüo. Po slovesnosti so se občinski redarji udeležili tudi občnega zbora Združei^a občinskih redarjev Slovence. stva za notranje zadeve Astrid Prašnikar, ki je spregovorila o pristojnostih občinskih redaijev in razmejitvijo le-teh med njimi in policijo. Zakon o redarstvu naj bi uredil temelje redarske službe in določil naloge redarjev, po besedah Prašnikarjeve V zadnjih dvajsetih letih se je komunalno nadzomištvo na Gorenjskem hitro razvijalo in po ustanovitvi novih občin je radovljiško komunalno nadzorniš- -tvo delovalo kot enotni organ tudi za bohinjsko in blejsko občino, ki sta pozneje ustanovili svoji službi. Prelomno leto na področju redarske službe je bilo leto 1998 in sprejetje novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, ki je uzakonil občinskega redarja in komunalna nadzor-ništva spremenil v občinska redarstva ter predpisal enake uniforme za vse redarje, ki se razlikujejo le po občinskih grbih. V Sloveniji je več kot 100 občinskih redarjev in večina jih je vključenih v Združenje občinskih redaijev Slovenije (ZORS). Občinski redarji zadnja leta dobivajo nova pooblastila in veČje pristojnosti, ne skrbijo le za mirujoči promet, ampak posegajo tudi na področje okoljevarstve-nih zakonov. Predsednik ZORS Iztok Bežan je povedal, da redarske službe organizirajo občine, občinski redarji pa so pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo nadzor in izrekajo kazni. "Občinski redarji so nastali iz komunalnih redarjev, slednji so ponekod najprej skrbeli le za parkirišča. Zdaj so njihove pristojnosti precej večje, dosledno pa bi morali urediti področje re- ^ EVROPSKE VOLITVE 2004 Za vas beležimo čas! Kandidati na Gorenjskem Krai\j - "Več Slovenye v Evropi, več Evrope v Slovenyi", je geslo Slovenske ljudske stranke za volilni program za volitve v Evropski parlament. Kandidati Slovenske ljudske stranke se bodo na območju Gorenjske predstavili danes, v torek, 25. maja. Predstavili se bodo: nosilec liste mag. Franci But, zadnjih sedem let pogajalec v Bruslju, Bojan Šrot, podpredsednik stranke, sicer pa župan mestne občine Celje, Nataša Kavaš - Puc, predstavnica mlade generacije, Nada Skuk, podpredsednica stranke in predsednica ženske zveze pri SLS, dr. Andrej Umek, profesor na univerzi v Mariboru, Berta Jereb, priznana zdravnica in predstavnica upokojenske zveze, in dr. Janez Podobnik, predsednik stranke. Kandidati Slovenske ljudske stranke se bodo najprej predstavili na spodnjem delu Gorenjske, razpored torkove predstavitve je naslednji: od 9. - 10. ure v občini Žiri; od 10. - 11. ure v občini Gorei\ja Vas - PoUane; pred blagovnico v Gorenji vasi, ob 12. uri - predstavitev nosilca liste mag. Francija Buta na Radiu Kranj, ob 13. uri - predstavitev predsednika SLS dr. Janeza Podobnika na Radiu Sora, od 13. - 15. ure v občini Škofja Loka; na avtobusni postaji, od 14. - 15. ure v občini Železniki; pred blagovnico v Železnikih, od 15.30 - 17. ure v mestni občini Krai\j - na Slovenskem trgu, od 17. - 18. ure v občini Šenčur; od 18.30 - 19.30 v občini Naklo, pred občino. u T» BS» \ t» y A- • > ♦ ♦ v N ^ SA »C» ♦ 'Z^e'.V''- • v 2 * . \ Slovenski občinski redarji so prepoznavni tudi po enotnih uniformah, ki so jih predstavili na slovesnosti v Bohinjski Bistrici. darstva, saj redaiji, ki delajo v lokalih in usmeijajo promet na vaških veselicah in ostalih prireditvah, niso občinski redarji. Občine morajo po zakonu poskrbeti za redarske službe," je dejal Bežan in dodal, da za občinske redaije velja rek, da kjer so, so nezaželeni, tam, kjer jih ni, jih pa iščejo. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka ministr- naj bi pomenil nov začetek pri delu redarskih služb. Na Gorenjskem je okrog 20 občinskih redarjev, ki delujejo v tržiški, kranjski, jeseniški, radovljiški, škofjeloški, blejski in bohinjski občini. V Kranju segajo začetki redarstva v leto 1978, prva redarja sta bila Mirko Martii\jak in Srečko Lukman. Renata Škrjanc Nova revija za Slovence po svetu Ljublana - Včeraj so na Slovenski izseljenski matici v Ljubljani predstavili Slovenski izseljenski koledar 2004 - 2005 in novo osrednjo revijo za Slovence po svetu Slovenya.^vet, ki bo mesečnik in bo prijetno branje tako za Slovence po svetu kot za Slovence doma, ki se zanimajo za problematiko rojakov po svetu. Novo revijo, ki bo nadomestila sedanji Rodno grudo, ki jo je izdajala Slovenska izseljenska matica, in Našo Slovenijo, bosta financirala Urad za Slovence po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvo za kulturo, pri oblikovanju njene vsebine pa bodo sodelovali tudi predstavniki civilnih združenj, ki sodelujejo s Slovenci po svetu. Odgovorna urednica nove revije Vida Gorjup - Posinkovič je ob izidu prve številke zapisala, da želi Slovenija.svet nagovoriti najširši krog Slovencev po svetu, ne glede na razlike. Vzpodbujati želi zavezanost k slovenstvu, k slovenski kulturi in k vrednotam, ki krasijo naš narod. Posebna pozornost bo namenjena mladim, ki nimajo več neposrednega stika z domovino. Nekateri članki bodo zato prevedeni v angleščino, španščino in nemščino. Jože Koši\jek Pravice in varstvo obsojencev Ljubljana - Slovenska vlada je minuli teden določila predlog sprememb zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jih bo sprejemal državni zbor. Bistvo sprememb je zagotovitev bolj zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij, jasnejša določitev pravic obsojencev in zagotovitev varstva njihovih pravic. Dopolnjen zakon o izvrševanju kazenskih sankcij bo upošteval statut mednarodnega kazenskega sodišča in določil tudi pogoje, pod katerimi bo lahko obsojenec v Sloveniji prestajal kazen, ki jo bo izreklo mednarodno sodišče. Pomembna novost je možnost zagotavljanja duhovne in pastoralne oskrbe za zapornike, kar je bilo sicer omogočeno, vendar sedanji zakon tega izrecno ne ureja. J. K. Torek, 25. maja 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Nasilje v šoli je mogoče preprečevati najprej s skrbjo za zdrave medosebne odnose v kolektivu Krai\j - Učenci bi si želeli v šoli več kamer in varnostnikov, starsi pa si boU želijo, da bi težave reševali s pogovorom, je recimo pokazala anketa o nasipu, ki so jo izvedli med učenci in starši v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radov^ici. Med drugim se je tudi izkazalo, da se v šoli učenci počutijo dokaj varne, drugače pa je na poti v šolo, ko čakajo na avtobus ali med odmori. Razen o vrstniškem nasipu pa se v zadnjem času vse več govori tudi o nasipu nad učiteUi, kar je doslej, ugotavljajo strokovi\jaki, pogosto ostajalo skrito. "Nasilje nad učitelji je bila dolgo tabuizirana tema, dolgo si o tem niso upali niti govoriti," poudarja Doroteja Lešnik Mugnaioni iz društva SOS telefon za pomoč žrtvam nasilja. To pripisuje dejstvu, da si imeli učitelji v šoli dolgo moč. "Tako je bilo vse do konca druge svetovne vojne. V težnji, da se spremeni 'gospostvo' šole, pa je šlo zdaj vse skupaj v drugo smer in se učitelji večkrat počutijo povsem nemočne." Tako na njihov telefon za pomoč žrtvam nasilja prejmejo vse več klicev prosvetnih delavk, zato razmišljajo celo o posebni obliki pomoči tistim, ki delajo v šoli. Pogosto namreč učitelji, ki se soočajo z nasiljem, ne najdejo podpore niti med sodelavci. Najpogostejši je nemir med poukom Da nasilje nad učitelji ni zanemarljivo, je mogoče razbrati tudi iz ankete, ki jo je med učitelji gorenjskih osnovnih in srednjih šol opravil kranjski območni odbor sindikata vzgoje in izobraževanja. Odzvala se je polovica šol, ki so jim poslali vprašalnike, in sicer štiri srednje šole, osem osnovnih *šol, glasbena šola in vzgojno izobraževalni zavod. Med najpogostejšimi oblikami nasilja nad učitelji se pojavlja nemir med poukom', ki ga doživlja kar 90 odstotkov tistih, ki so odgovarjali na anketo, zelo pogosto je tudi verbalno nasilje, ko učitelje preklinjajo, zafrkavajo ali jim dajejo žaljive vzdevke. Manj pogosti so fizični napadi na učitelje s telesnimi poškodbami in spolno nadlegovanje, ki naj biju po mnenju anketiranih doživljalo 14 odstotkov učiteljev. Zlasti ob koncu šolskega leta pa se učitelji soočajo tudi z izsiljevanjem in šikaniranjem. Zelo zanimiv pa je razkorak, ko učitelji ocenjujejo nasilje v nji- Kot najpogostejšo obliko nasilja učitelji doživljajo nemir v razredu. hovi šoli in na splošno v slovenskih šolah, kar spet daje slutiti, da se to še vedno nekako potiska pod preprogo. Le 21 odstotkov jih je odgovorilo, da je nasilje v njihovi šoli zelo razširjeno, kar 43 odstotkov pa jih je menilo, da je zelo razširjeno na splošno v slovenskih šolah. Zaklepanje v hišo z zločincem Tudi Bogdan Zorz iz Slovenskega društva za gestalt terapijo meni, da ko govorimo o nasilju v šoli, je na prvem mestu nemir v razredu. "Če je učitelj ustvarjalen, se tega ni treba bati, saj potem v razredu vlada zgolj ustvarjalni nemir. Druga- če je pri anarhičnem nemiru, ki je posledica tega, da učitelj t ni kos svojemu delu." Razen tega, pravi Bogdan Zorž, lahko v šoli govorimo Še o nemiru iz dolgčasa. "Najtežje opravilo je nič ne delati." Potem je tu še nemir iz strahu in nemir kot življenjski slog. Ustvaijalni nemir, poudarja Bogdan Zorž, Manjše možnosti I Gorenjska banka je pri elektronskem poslovanju z občani uvedla nekatere novosti, kot prva v Sloveniji pa tudi digitalni podpis, s katerim bo še zmanjšala možnosti za zlorabe. Krai^ - Gorenjska banka od včeraj da^e omogoča občanom, uporabnikom elektronske banke Link, elektronsko podpisovanje plačil, pregled stai\ja in prometa deviz na osebnih računih, nakup in prodajo deviz ter možnost obveščaiya o izvedenih ali zavrixjenih plačilih v čakalni vrsti tudi po elektronski poŠti. M J j Kot je na četrtkovi novinarski konferenci povedal Igor Poljšak, vodja sektorja poslov z občani, so v Gorenjski banki elektronsko banko Link za občane uvedli februarja 2001. Dotlej se je za elektronsko poslovanje z banko odločilo 4.200 občanov, med katerimi je 3.900 takih, ki z banko tudi dejansko poslujejo in na mesec opravijo okrog 20 tisoč plačil v skupni vrednosti 930 milijonov tolarjev. Zanimanje za elektronsko poslovanje se bo v prihodnje še povečalo in sicer zato, ker je Slovenija po opremljenosti z računalniki in z Internetom na evropski ravni in ker banka to storitev omogoča vsem strankam, ki imajo za to tudi tehnične možnosti. V akciji, ki bo trajala do konca junija, vsem novim naročnikom na Link za osnovni paket z digital- nim certifikatom na disku ne bo treba plačati pristopnine v znesku 4.950 tolarjev. Banka je z včerajšnjim dnem za uporabnike storitev Linka uvedla nekatere novosti. Še zlasti pri deviznem poslovanju. Medtem ko so že doslej prek Linka lahko nakazovali denar v tujino in sklepali devizne vezave, jim novosti omogočajo Še prikaz stanja in prometa s tujimi valutami na osebnem računu ter možnosti nakupa in prodaje dvanajstih valut, med njimi tudi evra, ameriškega dolarja in hrvaške kune. Uporabniki elektronske banke že dlje časa lahko naročajo plačila položnic za 28 dni naprej, banka jih je doslej o uspešni izvedbi ali zavrnitvi plačila obveščala, vendar so se morali prijaviti v Link; včeraj uvedena novost pa jim omogoča tudi obveščanje Janez Prešern po elektronski pošti in torej brez prijave v Link. Gorenjska banka je po besedah člana uprave Srečka Kor-berja pri elektronskem poslovanju z občani kot prva v Sloveniji uvedla digitalno podpisovanje plačil, na to pa se pripravljajo že tudi druge banke. Kot je ob tem povedal Janez PreŠern, vodja sektorja informacijskih sistemov, se je sedanji postopek plačil prek Linka z uvedbo digitalnega podpisa nekoliko spremenil. Uporabnik mora pred dokončnim podpisom plačilnega naloga vpisati štirimestno zaporedje naključnih Številk, ki so oblikovana in izpisana tako, da jih lahko prebere le človek, medtem kojih morebitni vohunski program, nameščen na uporabnikovem računalniku, ne more prepoznati. Tako ne more priti do tega, da bi vohunski program brez vednosti uporabnika izvajal plačila, prav tako pa digitalni podpis kot elektronska različica lastnoročnega podpisa onemogoča zlorabe, ki bi lahko nastale s prestrezanjem in popravljanjem podatkov v javnem internetnem omrežju. Uporabniki potrebujejo za digitalni podpis ustrezen internetni brskalnik in programsko opremo, v banki jim l^odo pri v v nameščanju programov pomagali z nasveti po telefonu in elektronski pošti, v skrajnem primeru pa so pripravljeni priti tudi na dom. Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki Izgube ne bo pokril proračun Pripombe preprečile hitri postopek. Samostojni tehnolog v sektorju poslov z občani Peter Kavčič je na primeru Janeza Kranjskega predstavil delovanje elektronske banke Link, še zlasti njene novosti. Medvode - Seja občinskega sveta Medvode, že 15. po vrsti v tem mandatu, sredi minulega tedna kljub pričakovanjem, da bo to morda ena krajših sej, ni bila kratka. Po petih točkah so jo namreč prekinili in jo bodo nadaljevali v začetku junija. Kar precej časa je svetnikom namreč vzel predlagani sklep o pokritju izgube Zdravstvenega doma Medvode v letu 2003. Čeprav izguba ni velika, saj znaša le nekaj nad tri milijone tolarjev, na seji niso bili prepričani, da tudi tolikšne minimalne izgube ne bi mogli preprečiti z racionalnejšim poslovanjem in notranjimi premiki oziroma zmanjševanji stroškov. Morda bi pokritje izgube iz proračuna celo izglasovali, če se le-ta ne bi po dosedanjih vsakoletnih izgybah od ustanovitve doma pokazala tudi letos kot svojevrstna stalnica. Očitno je prav zato prevladalo mnenje, da je enkrat potrebno odločno opozoriti, da se izguba ne more kar "vnaprej vkal-kulirati" v poslovanje. Zato so z desetimi glasovi proti devetim sklenili, da izgube zdravstvenega doma v minulem letu tokrat ne bo pokril občinski proračun. Po programu pa nista potekali tudi preostali dve predlagani točki pred prekinitvijo seje. Predsedujoči seji podžupan Aleksander Mrak je namreč pred sprejetjem dnevnega reda predlagal, da bi od predlaganih točk osnutek pravilnika o načinu oddajanja poslovnih prostorov zdravstvenega doma in osnutka pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Medvode obravnavali po hitrem postopku. Na pravilnik o oddajanju prostorov, kakor tudi na pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti pa je bilo v razpravi toliko pripomb in različnih mnenj, da so ju nazadnje sprejeli kot osnutek s pripombami, ki jih mora zdaj občinska uprava upoštevati pri oblikovanju predloga. Tako bodo o obeh dokumentih, ki bosta opredeljevala določila in merila, odločali na eni prihodnjih sej v juniju. Po delovnem programu pa bo naslednja 16. seja občinskega sveta že danes. Andrej Žalar nikoli ne preraste v nasilje, druge oblike pa v določenih okoliščinah lahko. Vrstniško nasilje, ugotavljajo strokovnjaki, je v porastu. Otroci se srečujejo s telesnim in verbalnim nasiljem, pogosto je tudi psihično nasilje - z izločanjem ali osamitvijo posameznih otrok, pojavlja se še izsiljevanje in ekonomsko nasilje. Pri tem po mnenju Bogdana Žorža ni smiselno razmišljati o varnostnikih in podobnih zaščitnih ukrepih. "Bolj ko šolo zapiramo, bolj se zapiramo v nevarnost. Kot bi se zaklepali v hišo z zločincem." Preprečevanje nasilja v šoli, meni, se začne s skrbjo za zdrave medosebne odnose v kolektivu. "Otrok namreč potrebuje občutek varnosti, varen pa se počuti v okolju, kjer vlada umirje-nost." Potrebno je tudi primerno odzivanje na dogajanje v razredu. "Problemov ne smemo odrivati pod preprogo, saj se - vrnejo kot bumerang." K sodelovanju je^ treba pritegniti starše in otroke vzgajati za odgovornost. V tujini, še pravi Bogdan y * Zorž, so se kot dobra preventiva pred nasiljem izkazala tudi tako imenovana otroška razsodišča, saj znajo biti otroci zelo strogi sodniki. Mateja Rant, foto: Tina Doki GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; za maj: 2.000 SIT. drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naroč-nina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 "Osvežili" turistični srček je županov svetovalec Svetovalec kranjskega župana Mohorja Bogataja Franc Nadižar ni niti uradnik niti funkcionar. Kljub temu je ob lastnem podjetju AB Nadižar do 1. maja kar nekaj let vodil občinski oddelek za okolje in prostor. Šenčur - Kakor vsako pomlad in jesen je tudi tokrat Turistični društvo Šenčur posadilo sveže cvetlice v središču Šenčurja. Med drugim je v barvah šenčurske zastave (rumeno - modra) znova zacvetel tudi "njihov" srČek na zelenici pred turističnim domom. Srček je simbol turističnega društva, prvič pa so ga pred svojim domom oblikovali leta 1990. S.Š., foto: T.D. Krai\j - Anonimna pisma so čudna reč, nikoli ne veš, ali bi jih jemal resno ali ne; če so piščeve trditve resnične, zakaj neki ga ni toliko v hlačah, da bi verodostojnost podkrepil s svojim podpisom ("svinčeni" časi so menda že davno mimo), če pa gre zgo^ za škodožeynost brez odgovornosti, je škoda izgub^ati čas. Na temo urejanja prostora v mestni občini Kraiy in domnevnih nepravilnostih v zvezi s tem smo letos v uredništvo Goreiyskega glasa dobili kar dve anonimni pismi. V obeh vlogo svetovalec župana Franc Nadižar, ki naj bi svoj - tako anonimni pisec - vodilni položaj v občinskem oddelku za oko^e in prostor izrab^al tudi v korist svojega Arhitekturnega biroja (AB) Nadižar. "igra" osredi\jo Blagoslov motorjev v Krai^jski Gori Kranjska Gora - Nekaj čez štirideset motoristov je svoje jeklene konjičke poravnalo na trgu pred cerkvijo za blagoslov pred začetkom motoristične sezone. Po registracijah sodeč so se zgrnili od Rateč do Ljubljane, vmes pa se je našel tudi kakšen Italijan in Avstrijec. Organizator je bil domači motoristični klub Masoni v sodelovanju z ljubljanskim klubom Padli borci, ki so bili tudi pobudniki blagoslavljanja motorjev v Kranjski Gori. Kot je povedal predsednik Mašonov Uroš Kemperle, so letos motoriste k žegnan-ju povabili tretjič zapored in si želijo, da bi dogodek postal tradicionalen. Lani je bila udeležba zelo številčna, okoli 170 motoijev, in letos so jih pričakovali še veČ, pa jim je zagodlo deževno vreme. Ob blagoslovu jim je kranjskogorski župnik Janez Avsenik zaželel varnih poti in jih priporočil zavetniku motoristov svetemu Krištofu. Tudi Uroš Kemperle pravi, da jim blagoslov pomeni priprošnjo za varno vožnjo brez nesreč. M. K. Franc Nadižar je na županovo željo prevzel vodenje oddelka za okolje in prostor od Danijele Bida Šprajc. Sprva je podpisoval tudi dokumente, ki so šli iz tega oddelka, dokler nekateri mestni svetniki iz opozicijskih vrst le niso postali preveč "sitni"; nerodno je bilo zlasti takrat, ko je Nadižar kot vodja občinskega oddelka za okolje in prostor predlagal spremembo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Kranja in v njem za Vokaijev travnik na Primskovem predvidel naselje z več kot 60 stanovanji, ga kot zasebnik AB Nadižar po naročilu investitorja projektiral in nato spet kot vodja oddelka podpisal soglasje k lokacijski dokumentaciji, čeprav naselje v odloku (še) ni bilo potrjeno. Na nezdružljivost Nadižarjeve funkcije je v mestnem svetu opozarjal predvsem Primskov-Ijan Darko Jarc (SDS). Nadižar je tako postal svetovalec župana in se nehal podpisovati pod občinske dokumente, oddelek pa je vodil še naprej. Ponavljajoča se vprašanja o statusu svetovalca župana Mohorja Bogataja niso pretirano obremenjevala, skliceval se je na pravico do lastne odločitve, kar je ne nazadnje tudi res. A vrnimo se k anonimnemu piscu, ki je o zlorabah položaja in korupciji očitno pisal tudi na nekatere druge naslove (neuradno smo zvedeli, da vlogo županovega svetovalca preverjajo tudi kriminalisti). Na zadnji seji mestnega sveta, ko je Darko Jarc to vprašanje spet konkretno družbo Franc Nadižar v sporni vlogi županovega svetovalca. Nova meteorološka postaja Na letališču v Lescah so odprli najsodobnejšo avtomatsko meteorološko postajo. V Sloveniji 220 merilnih mest in 31 avtomatskih postaj. Kakovostnejša napoved vremena. Lesce - "Avtomatska meteorološka merilna postaja na letališču Lesce je ena najsodobnejših v Slovenci in zapoli^juje dosedai^jo vrzel med Ljubljano, Brnikom, Ratečami ^n Kredarico. Omogočila bo kakovostnejšo vremensko napoved, zelo pomembna pa je tudi za tukajšnje letališče," je ob odprtju nove postaje minuli petek dejal minister za oko^e, prostor in energ^o Janez Kopač. Meteorološka merilna postaja je stala 7 mil^onov tolarjev, od tega oprema okrog 6 mil^onov tolarjev, denar je prispevalo omenjeno ministrstvo, za zem^išče pa je poskrbela radov^iška občina. Avtomatska meteorološka merilna postaja je sodobnejša od nekdanje postaje v Hlebcah, ki je merila le temperaturo, vlago, hitrost vetra in količino padavin. Nova postaja poleg naštetega meri tudi zračni pritisk, smer vetra, globalno sončno sevanje in vidnost, v nekaj mesecih bodo v leski postaji merili Še radioaktivnost, čez čas tudi količino snega, kar jo po besedah generalnega direktorja Agencije RS za okolje Silva Žlebirja uvršča med najbolje opremljene postaje v Sloveniji, kjer je 220 merilnih mest in 31 avtomatskih postaj. Letos bodo novo postajo odprli tudi v Cerkljah in v Ilirski Bistrici, prihodnje leto pa še v Celju. Podatke iz avtomatske postaje v Lescah bodo vsake pol ure posredovali zbirnemu centru v Ljubljani, pri vremenski napovedi pa bo poleg ostalih krajev tudi letališče Lesce. "Avtomatska meteorološka merilna postaja omogoča natančnejše in popolnejše napovedi, kar je po- Novo avtomatsko meteorološko postajo sta na leškem letališču odprla minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač in radovljiški župan Janko S. Stušek. načel, smo slišali, da je župan objavil interni razpis za vodjo oddelka za okolje in prostor. Prijavila se je "odstavljena" Danijela Bida Šprajc, ki oddelek od 1. maja po nekajletnem premoru, ko se je morala zadovoljiti s pomočnico vodje, tako spet vodi. "Franc Nadižar ostaja svetovalec župana," nam je pojasnil Ivan Hočevar, direktor občinske uprave, h kateremu smo se med županovo bolniško odsotnostjo podali po odgovore na nekatera vprašanja. "Svetovalec župana, o katerem govori 68. člen zakona o javnih uslužbencih, ni niti uradnik niti funkcionar," je razložil, ko smo mu predočili nekatere (druge) člene iz zakona o javnih uslužbencih in zakona o preprečevanju korupcije. "Kot svetovalec je zaposlen v kabinetu župana za določen čas, do izteka man- v data župana. Zupanu svetuje predvsem pri urejanju prostora. Na tem področju je v zadnjih letih tudi po njegovi zaslugi občina pridobila veliko novih zazidljivih površin. Danijelo Bida Šprajc je župan imenoval za vodjo oddelka za okolje in prostor, ker se je zaradi novih nalog, ki jih narekuje država oziroma zakonodaja, v oddelku izjemno povečal obseg dela." Zanimalo nas je tudi, ali je AB Nadižar na razpisih za občinske projekte prijavil najugodnejšo ponudbo, ker je vedel za vsebino drugih ponudnikov, ali si štirje vodilni občinski možje delijo provizije od prodaje občinskih zemljišč. anonimni pisec omenja avstrijsko LIDL, in ali si delijo tudi denar od fiktivnih študentskih napotnic. Ivan Hočevar odgovarja: "Na razpisih mestne občine Kranj je Franc Nadižar sodeloval pod pogoji in na način, kot vsi ponudniki. Ponudbe je izdelal le za tiste projekte, ki so bili začeti že v času, ko še ni bil zaposlen kot svetovalec župana. Od leta 2000 je tako sodeloval pri razpisih za obnovo šole v Mavčičah, stare šole v Stražiš-ču in šole v Goričah, pri razpisu za idejni projekt prizidka k zdravstvenemu domu v Kranju, projektu revitalizacije hiš Škr-lovec 2 in Tomšičeva 34, za letni bazen, sodeloval pa je tudi pri usklajevanju komunalne karte ureditve Maistrovega trga v Kranju. K osnovnim pogodbam za projekte, s katerimi je na razpisih uspel, župan ni podpisal nobenega aneksa. Ne drži, da bi z aneksi "popravljal" svojo prvotno, najugodnejšo ponudbo. Mestna občina Kranj nikoli ni sklenila nikakršne pogodbe za prodajo zemljišč v coni na Primskovem z avstrijsko družbo LIDL. Zemljišče, gre za dobrih enajst tisoČ kvadratnih metrov njive, je občina 14. avgusta 2002 prodala ljubljanski družbi TER, raziskovanje, svetovanje, trženje, in to po sklepu sveta mestne občine, občina za ta posel ni in tudi ne bo plačala nobene provizije. Ves promet z občinskimi nepremičninami opravlja oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve na podlagi uradnih cenitev in sklepov mestnega sveta," je povedal Ivan Hočevar. Odločno je zanikal tudi domnevne fiktivne študentske napotnice, priznal pa, da si v občinski upravi večkrat pomagajo s študenti oziroma dijaki. Tako je občina lani sedmim servisom za študentsko delo plačala dobrih sedem milijonov tolarjev. « Kaj torej dobimo, ko pod vsebino anonimnih pisem potegnemo črto? To, daje Nadižarje-va funkcija na občini najmanj "nehigienska". Če že ne več protizakonita. Vse drugo je brez trdnih dokazov zgolj škodoželjno natolcevanje. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Dom starejših Ziri Žiri - Posebna županova komisija v Žireh proučuje možnost zgraditve doma starejših občanov. Svoje želje in potrebe so predstavili na pristojnem ministrstvu ter dobili zanimive in optimistične odgovore. Marko Mrlak, podžupan in član komisije, pravi, da so izvedeli za državni razpis, ki bo razpisan za sredstva za gradnjo novih domov v letih od 2005 do 2010: "Po kriterijih ministrstva mislim, da se lahko z našo investicijo uvrstimo v državni program izgradnje domov za starejše občane. To je prava pot za nas, saj bi država sofinancirala s 70 odstotki, občinski delež pa bi vseboval tudi zemljišče in komunalno infrastrukturo. To pomeni, da bi ob približno 650-milijonski investiciji morali zbrati približno 65 do 75 milijonov tolarjev. To pa občina zmore." Občina ima zemljišče v Mršaku že kupheno, razlog za optimizem pa dajejo kriteriji ministrstva, ki so Žirovcem skorajda pisani ni kožo. Ministrstvo namreč podpira gradnjo dislociranih enot (sodelovanje s Centrom slepih in slabovidnih je potrjeno), podpira tudi domove z do 60 posteljami, hkrati pa v ministrstvu v škofjeloški regiji beležijo primanjkljaj števila postelj (43 jih primanjkuje danes). Rok za prijavo na razpis je zadnji junijski dan, z deli pa bi lahko začeli že čez dve leti. Boštjan Bogataj membno za lokalno prebivalstvo in vsekakor tudi za leško letališče, ki naj bi se iz lokalnega preoblikovalo v državno. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je to že bilo, saj je z leškega letališča v Beograd vozilo letalo DC 3 in letališče je že tedaj imelo meteorološko postajo. Najbolj občutljive merilne postaje morajo biti na letališčih, kjer velja pravilo, daje bolje, če podatka ni, kot da je napačen," je dejal Zlebir in dodal, da tudi želje Blejcev po meteorološki postaji niso neu-resničljive, le občina bi morala prispevati večinski delež. V Sloveniji je meteorološka služba enotna, v sosednji Avstriji pa je ločena na letalsko, kmetijsko in vojaško. Pri nas to področje ureja Agencija RS za okolje - Urad za meteorologijo, enotna služba pa po besedah ministra Kopača omogoča enotne podatke. "Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo pripravljamo zakon o meteorološki službi, ki naj bi slednjo opredelil kot gospodarsko službo in naj bi ga vlada sprejela predvidoma junija letos." Renata Škrjanc Koncert veteranskega zbora Radovljica - Minuli petek je bil v prostorih radovljiške graščine prvi samostojni koncert Veteranskega pevskega zbora območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica-Jesenice z naslovom Z naglji po prsih, s kate- rim so počastili dan veteranov vojne za Slovenije. Številnemu občinstvu, prazničnega večera se je udeležil tudi radovljiški župan Janko S. Stušek, se je Štiriindvajset pevcev, ki jih vodi Franc Podjed, predstavilo z uporniškimi, borbenimi, pona- V radovljiški graščini se je Veteranski pevski zbor predstavil s prvim samostojnim koncertom. " rodelimi, narodnimi in Maistrovimi pesmimi, med njimi tudi s svojo himno Za samostojno Slovenijo, ki so jo pevci poimenovali kar Veteranska himna. Zbor so spremljali trobentač Niko Podgornik, na harmoniki Marcel Federl in na tolkalih Andrej Žibrek. Veteranski pevski zbor je za svoja prizadevanja pri ohranjanju tradicije in prebujanju narodne zavesti ter za dosedanje dosežke na omenjenem koncertu prejel spominsko plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, predsedniku zbora Zden-ku Tratniku jo je izročil brigadir Peter Zupan. Gostje večera so bili pevci Kvarteta Žirovnica, ki občasno deluje kot kvintet, njihov pevovodja je Franc Legat, pevci pa pojejo tudi v veteranskem pevskem zboru, slednji bo v začetku junija nastopil na spominskem pohodu Po poti generala Maistra. Renata Škrjanc m-' V: i Torek, 25. maja 2004 GORENJSKA / info@g-gias.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Nagrade mladim likovnikom Ustanoviteljici, občini Jesenice in Žirovnica, dve leti intenzivno poskušata uskladiti družbeno pogodbo. Ključna je sestava in način odločanja v skupščini. Plača direktorja bo manjša. Jesenice - Zaenkrat podjetje v pravnem smislu še vedno deluje po ustanovitvenem odloku, ki ga je sprejela še nekdanja velika Občina Jesenice. Na podlagi delitvene bilance znaša delež jeseniške občine 92,93 odstotka, žirovni-ške pa 7,07 odstotka. Del zagate tiči v določilu Zakona o ustanavljanju javnih podjetij, ki kot prag, pri katerem družbenika odločata enakopravno, postavlja najmanj 10-odstotni delež. Po besedah ži-rovniŠkega župana Franca Pfaj-farja so se doslej že uskladili, da je sklepčnost skupščine vezana na prisotnost obeh županov. Prizadevajo si pa, da bi dosegh tudi 10-odstotni delež. Računali so, da se bp to zgodilo, ko se bo sektor Energetika z znatnim deležem v Jeko-Inu oblikoval kot samostojno podjetje, vendar zaenkrat do preoblikovanja Še ni prišlo. "Poskušamo poiskati rešitve, da bi imeU vpliv na odločitve večinskega lastnika." Jeseniški župan Boris Bregant napoveduje možni podpis družbene pogodbe konec junija letos. "Velikih vprašanj in dilem ni. Dogovoriti moramo sestavo skupščine in način glasovanja s konsenzom, da ne bi prihajalo do preglasovanja." Jeko-In je na Jesenicah edino podjetje, katerega soustanoviteljica je občina. Nepodpisana družbena pogodba je tako vpli- vala na odločitev jeseniških svetnikov, da so na aprilski seji že drugič z dnevnega reda umakni-h predlog sklepa o merilih za določanje plač direktorjev javnih podjetij, kar občinam nalagajo dopolnitve Zakona o lokalni samoupravi. Prvič, na marčni seji, so predlog vmih predlagatelju z razlago, naj dopolni merila za določanje plače direktoija. Plača direktorja javnega podjetja - sedaj je dogovoijena z individualno pogodbo kot 4,7-kratnik povprečja, izračunanega iz povprečne plaČe v državi in povprečne plače v podjetju - bi bila vezana na bruto plačo župana. Ta za jeseniško občino brez dodatka za delovno dobo znaša 629.244 tolaijev." V predlogu sklepa je predvideno, da bi direktor javnega podjetja prejemal največ 90 odstotkov tega zneska, to je 566.320 tolarjev, pripadal pa bi mu tudi dodatek za delovno dobo, in če bi delodajalec tako odločil, enkrat letno nagrada za uspešno poslovanje v višini njegove povprečne plače. Za sedanjo plačo direktorice Jeko-Ina lahko rečemo le, da se bo s sprejetjem takega sklepa ob enakih obveznostih precej znižala. Pri tem ne gre pozabiti, da je sedanji Jeko-In nastal z združitvijo dejavnosti treh podjetij s tremi direktorji. Mendi Kokot Na razstavi so podelili tudi priznanja. Smlednik - Krajevna skupnost in turistično društvo Smlednik sta letos pripravila za učence osnovnih Šol iz občine Medvode in Vodice že peti likovni extempore. V likovni koloniji v začetku maja je sodelovalo 34 učencev iz osmih Šol in vzgojno izobraževalne ustanove. Komisija s predsednikom Primožem Jurmanom je minuli teden ocenila vsa dela in na svečanosti, ki je bila ob razstavi del konec minulega teden v VIZ Frana MilČinskega v Smledniku, ugotovila, daje bila letošnja likovna kolonija med najbolj kakovostnimi doslej. Priznanja so dobili najboljši posamezniki iz vsake šole, posebej pa so bile nagrajene skupine iz osnovnih šol Topol, Koseze in iz Vzgojno izobraževalnega zavoda Frana MilČinskega. A.Z. Razstava ikon v Kamniku V Galeriji Veronika se izteka razstava ikon avtorja Gregorja Otmarja Rettingerja iz Domžal. Ikone bodo v razstavišču na ogled še danes" 25. maja. Naklem so varni Manj kriminala in prometnih nesreč v občini Naklo zbuja vtis, Kamnik - Ikone, na leseni tabli ali na platnu upodobljene svete podobe, motivno značilne predvsem za pravoslavje so v našem kulturnem prostoru dokaj redko videne. "Vseeno je, ali verujete ali ne, ali veste, čigar obraz je pred vami in kakšen prizor, osnovnemu vtisu ne morete ubežati: vse, kar je tu naslikanega, je nedvomno zelo važno, zelo pomembno", je misel, ki nas uvodoma pospremi na ogled razstave. Ikonopisje, kakor pravilno imenujemo slikanje ikon, ima svoj začetek v 4. stoletju in izvira iz Konstantinopla. Ikone so sprva slikali samo menihi, bile pa so izključno objekt čaš- čenja, medij med bogom in vernikom. Najpogosteje so na ikonah upodobljeni motivi Kristusa in Marije, pa tudi podobe angelov, očakov, prerokov in svetnikov. Danes so ikone namenjene tudi umetniškemu izražanju in vse več avtoijev jih na star način slika po znanih predlogah. Eden od takšnih .umetnikov, ki je osvojil proces izdelave ikon, ki je sicer sestavljen iz dveh delov -priprave deske in poslikave same, je tudi Gregor Otmar Ret-tinger, ki je ikone razstavljal že na več samostojnih razstavah v Mengšu, Ljubljani, Spodnji Idriji in Murski Soboti, sodeloval pa je tudi na več skupinskih In memoriam Marjanu Podobniku, Ko sem izvedel za tragično vest, so se mi pred očmi prikazale slike najinih mnogih srečanj z Marjanom, zanimivo, toliko jasnejše zaradi oči, motnih od solz ... Kljub poslovnim zapletom sva bila in ostala prijatelja, za kar gre zasluga predvsem Marjanovi neskončni srčnosti, pretanje-ni inteligenci, iskrenosti in odprtosti, pristni skrbi za sočloveka, predvsem pa njegovemu razumevanju prijateljstva kot nekaj najdragocenejšega. Spominjam se spoznavanj, odkrivanj in zaupnih pogovorov. Spominjam se težav in bitk s sosedi ter ministrstvom, zgodb, ki mi jih je pripovedoval in ki so mu načenjale pošteno srce. Spominjam se bolečine, ki jo je vedno težje skrival ... 7x1 robato zunanjostjo ter močnim in hripavim glasom se je skrival občutljiv in čustven mož, ki ni mogel in ni hotel sprejeti, da je svet lahko tudi pokvarjen in zloben, krut in hladen. Kot član Zveze društev MHE Slovenije in Društ\'a MHE "Gorenjska Sava " je Marjan s svojo trezno besedo in pokončno držo veliko pripomogel k razvoju naše organizacije, meni osebno pa pomagal v času osebnih in poslovnih stisk z nasveti, ki so izražali veliko modrosti o medčloveških in partnerskih odnosih. Bil je človek, ki je čutil dolžnost, da svoja prepričanja brani s korakanjem v prvih vrstah. Njegova smrt ni izjava in ni poraz. Ni poraz, saj njegovi nasprotniki, če imajo v sebi le količkaj človeškega, ne morejo občutiti zmagoslavja. Čeprav bodo uspeli prebiti pravne okope, ki jih je branil, bo edina vidna posledica njihovega boja razbita družina, neskončna bolečina in truplo. Med nami živijo ljudje, ki jim ni mar, na kakšen način dosežejo svoje. Kot da posledice njihovih dejanj ne obstajajo. A vsi vemo, da to počnejo le tisti, ki so preleni, da bi prevzemali odgovornost in zato od nje odvrnejo pogled. Za dosego cilja gredo tudi preko trupel, najslabši pa so tisti, ki trupla najprej potrebujejo, da lažje dosežejo cilj! No, zdaj truplo imajo in poti nazaj več ni. Vsem njegovim prijateljem in sorodnikom, predvsem pa ožji družini želim povedati, da lahko hodijo Še bolj dvignjenih glav. ponosni, da so bili del Marjanove družbe. Takih ljudi, kot je bil on, je v naši deželi malo in vsi smo brez njega mnogo revnejši. Želim vam, da iz spomina na Marjana črpate moč, da preživite težke čase, ki so pred Vami. Marjan, počivaj v miru! Marko Gospodjinački razstavah ikon v Celovcu. Osnova za ikono je dolgo uležan suh les, ki ne sme imeti ne smole ne grč. Poseben postopek priprave zahtevajo tudi barve, ki so vse naravne, saj je potrebno naravna zemelj ska barvila zmešati z vodo, jajčnim rumenjakom in kapljico žolča. Avtor razstave, ki ikone slika izključno po predlogah, svoje motive iŠče v knjigah predlog z gore Atos in drugih znanih ruskih, makedonskih, srbskih, črnogorskih, grških in ostalih samostanov. Jasna Paladin Naklo - O tem so razpravljali svetniki na zadnji seji občinskega sveta Naklo, kjer jim je komandir Policijske postaje Kranj Miran Oštir razgrnil podatke iz minulega leta. Kaznivih dejanj je bilo lani manj kot leto prej, značilnih pa je bilo več velikih tatvin. Storilca, zasvojenca z drogami, ki je prihajal v hiše krast dopoldne, ko so bili lastniki hiš na vrtovih, so že prijeli in je v priporu. Ob tem je svetnike zanimalo, kako je v zaporu poskrbljeno za storilčevo odvisnost. Več tatvin je policija zabe- Desetletje zasebne lekarne ^ # M J, Tržič - Novembra je minilo deset let, odkar so v Tržiču odprli zasebno lekarno na Deteljici, minuli konec tedna pa so odprli njene popolnoma prenovljene in povečane prostore. Lastnica lekarne Meri Rozman Logar, mag. farm., pravi, da so pridobili še enkrat več prostorov, kot so jih imeli doslej, program ponudbe pa zaenkrat ostaja enak. To pomeni popolno oskrbo z zdravili, medicinsko tehničnimi pripomočki, pomožnimi zdravili in kozmetiko, ljudje pa lahko pridejo tudi po nasvet o svojem zdravju in lepoti. Lekarna Deteljica ni edina lekarna v Tržiču, pokriva večidel območje Bistrice in vasi z zahodnega dela tržiške občine. Obisk je dober, lastnica pa pravi, da se po vstopu v EU pozna tudi večje zanimanje tujcev po njihovih storitvah. D.Ž,, feto: Gorazd Kavčič Kärntner Sparkasse svetuje: da je življenje tam varno. ležila tudi na gradbišču avtoceste, kjer je iz kontejnerjev zmanjkalo veČ strojev in orodja. Policija ne varuje tovrstnih objektov, je dejal Oštir, za varnost premoženja morajo poskrbeti lastniki sami, policisti pa v občasnih patruljah preverjajo, kaj se dogaja. Svetniki so slišali tudi, da je bilo lani na območju občine Naklo manj prometnih nesreč, odkar mimo naselja poteka popolna avtocesta, je varnost večja kot poprej. Sicer pa policisti s svojimi ukrepi poskrbijo, da so udeleženci v prometu pametnejši in previdnejši. Lani so ugotovili okoli osem tisoč kršitev in zoper kršitelje tudi ukrepali, veliko pa delajo tudi na preventivi. Več kot prejšnje leto je bilo lani le kršitev javnega reda in miru. Ob podatkih o varnost- nih razmerah v občini Naklo so se svetniki zanimali, ali se ljudje kaj oglašajo v pisarni, kjer enkrat tedensko uraduje vodja policijskega okoliša. Obisk je minimalen, pravi slednji, vendar ga lahko pokličejo tudi na policijsko postajo v Kranj, kadar je to potrebno. Sicer pa občane Na-klega najbolj skrbi parkiranje tovornjakov na velikem makadamskem parkirišču nasproti gostilne Marinšek. Ivan Fic, občinski referent za komunalo, je pojasnil, da je občina skupaj z lastnikom (župniščem) in Cestnim podjetjem Kranj poiskala rešitev. Zgradili bodo odbojno ograjo, tako da tovornjaki s parkirišča ne bodo mogU kjerkoli zapeljati na cesto, paČ pa bo to mogoče le na enem mestu. Danica Zavrl Žlebir Mladi tehniki v Mojstrani Mojstrana - V Osnovni šoli 16. decembra v Mojstrani je bilo pred kratkim srečanje mladih tehnikov Gorenjske, na katerem je 172 učencev iz 24 šol tekmovalo v 25 disciplinah. Razen njih je 149 učencev sodelovalo še na razstavi z izdelki, ki so jih napravili pri interesnih dejavnostih ali pri pouku. Učenci so tekmovali v vodenju modelov letal, raket in raketopla-nov, spuščanju zmajev, z avtomobili na daljinsko vodenje, jadrnicami in motornimi čolni, zagovarjali pa so tudi tehnične naloge in tekmovanja s področja strojništva, elektronike, elektrike, robotike idr. Najboljši v posameznih disciplinah so bili: Mohor Kordež (osnovna šola Bistrica Tržič), Bernard Bezek (Toma Brejca Kamnik), Blaž Logaj (Jurija Vege Moravče), Anže Zavrl (Simona Jenka Kranj), Blaž Zelnik (Matije Valjavca Preddvor), Jan Kozinc (Bistrica Tržič), Tina Žnidar (Jurija Vege Moravče), Žiga Štrukelj (Domžale), Anže Roblek (Bistrica Tržič), Aleš Papier (A. T. Linharta Radovljica), Nik Hlebanja (16. decembra Mojstrana), Denis Damastagič (Toneta Čufarja Jesenice), Josef Božič (Poljane), Nace Grgorinič (Matije Valjavca Preddvor), Miha Kvas (Dob), Miha Zupan (Križe), Jan Krajnik (Mesto Škofja Loka), Gašper Rožič (Dob), Ana Hrovat (Domžale), Gašper Pire (Venclja Perka Domžale), Klemen Klemen (Šmartno v TUhinju) in Tadej Didovič (Toma Brejca Kamnik). H. J. Depoziti fiicsno obrestno mero * Selma Allšič Osebna finančna svetovalka Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/281 94 82 info@sparkasse.si Več na www.»parKMM.ft} Depozite pri Kärntner Sparkasse odlikuje ugodnost, da fiksna obrestna mera velja ne glede na dobo vezave, torej tudi za dolgoročne depozite do 5 let. Tako ugodne priložnosti so redke, zato nikar ne oklevajte, temveč pokličite. 'velja za tolarske depozite (nominalna letna obrestna mera) do 31.05.2004. i tir-i'SÄ^'!^ Moderna evropska banka GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 Vatikan opozarja: Previdno Prazniki in godovi zakon muslimanom Papeževo opozorilo k previdnosti pred poroko katoličana z muslimanom je povzročilo v svetu veliko zanimanje. Krai\j - V papeškem svetu za • pastoralo priseljencev, ki ga vodi kuryski kardinal japonskega rodu Stephen Fumio » Hamao, je sredi maja nastal dokument Jezusovo usmiljenje do priseljencev, ki obravnava odnos katoličanov do priseljencev, velikega pojava in problema sodobnega sveta. Danes zaradi revščine in vojn potuje po svetu najmanj 200 milijonov ljudi. Vatikan v dokumentu ugotavlja, da so priseljenci znamenje časa in izziv za novo evangelizacijo, in svetuje, da je treba med njimi pastoralno delovati, še posebej, če so drugačne veroizpovedi. Katoličani morajo sprejeti prišleke odprtih rok in pokazati solidarnost v duhu Jezusovega usmiljenja in ljubezni, hkrati pa morajo biti pri porokah z nekristjani, še posebej katoličank z muslimani, zelo previdni. V Zahodni Evropi narašča število porok med muslimani in katoličankami. Otroci velikokrat odraščajo v muslimanskem okolju, še posebej, če oče musliman odpelje otroke v svojo domovino, kjer mati katoličanka običajno na vzgojo nima nobenega vpliva več. Papeški svet za pastoralo priseljencev naroča. ni. "Vsak človek se ima po naravnem pravu pravico poročiti s komerkoli, seveda v primeru, da ni posebnega zadržka. Cerkev pri tem nikogar ne ovira. Zahteva le temeljito pripravo, kjer se zaročenci seznanijo z zakramentom svetega zakona ter z dolžnostmi in obveznostmi, ki jih sprejmejo z vstopom v zakonski stan," je zapisal dr. Andrej Saje. Pražnje oblečena muslimanska družina odhaja iz mošeje v tunizijskem svetem mestu Kairouan. - Foto: J.K. da je potrebno v primeru poroke muslimana in katoličanke ravnati še posebej previdno in opozoriti na kulturne in sociološke razlike in na nevarnosti takega zakona. če Sta fant in dekle različnih veroizpovedi, je za poroko potrebno dovoljenje pristojne cerkvene oblasti. Dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, je zaradi velikega zanimanja slovenske javnosti pojasnil še nekatere podrobnosti dokumenta. Zapisal je, da so na- Prepoved le za muslimanke Kranj - Islamska vera pozna nekatere omejitve pri porokah z drugače verujočimi. Musliman se lahko poroči z žensko krščanske ali judovske vere. Znanec islamske vere mi je pojasnil, daje edini pogoj, ki ga zapoveduje koran, sposobnost preživljanja žene in otrok. Islam dovoljuje moškemu tudi več žena, če jih je sposoben preživljati. Različno verujoča fant in dekle bi se morala že pred poroko dogovoriti glede svobode vere in vzgoje otrok. Za razliko od moškega pa ženska muslimanske vere ne sme ustvariti družine z možem krščanske ali judovske vere. J. K. V Tržiču srečanje dekanij Tržič - Priključitev Slovenije veliki družini evropskih narodov in odpravljanje meja je spodbudilo tudi duhovnike in pastoralne sodelavce z obeh strani meje, da se bolj povežejo, spoprijateljijo in spoznajo med seboj. Odločili so se, da vernike sosednjih dekanij Borovce in Tržič povabijo na skupno srečanje, ki bo v soboto, 29. maja, v Tržiču. Ob 10. uri bo v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja sveta maša za napredek narodov. Maša bo dvojezična, maŠe-vali bodo duhovniki z obeh stani, peli pa združeni zbori. Po maši se bo druženje nadaljevalo na prostem ob cerkvi in župnišču, kjer bo najprej kulturni program, ki ga bodo oblikovali z združenimi močmi. Čas za malico bo tudi čas za medsebojno druženje, klepet, sklepanje poznanstev. Pred odhodom se bodo ob 14. uri spet zbrali v cerkvi, zapeli litanije Matere božje in prosili za božji blagoslov. Vabljeni vsi verniki dekanije Tržič, narodne noŠe, dobrodošli pa ste tudi vsi ostali. vedbe v dokumentu odraz izkušenj iz življenja in držijo, vendar ne v vseh deželah v enaki meri. V Italiji mora katoličanka ali katoličan pred poroko z muslimanom opraviti informativni pogovor, v katerem se seznani z dejstvi in morebitnimi posledicami odločitve. V Sloveniji je porok med pripadnikom katoliške vere in muslimanom malo. Posebna navodila za pripravo na poroko s pripadnikom islamske veroizpovedi, ki bi se bistveno razlikovala od splošno uveljavljene prakse priprave na poroko v primeru mešanih zakonov, ne obstajajo. Največ porok med katoličanom in pripadnikom druge vere je v Prekmuiju, kjer se poročajo katoličani in evangeliča- Redke poroke z muslimani Po podatkih Slovenske škofovske konference so v Sloveniji poroke med katoličani in muslimani redke. V skoHji Koper sta bih leta 2003 dve, v škofiji Maribor pa so v zadnjih desetih letih zabeležili dva taka primera. Porok med katoličanom in osebo, ki ni pripadala nobeni veroizpovedi, je bilo leta 2003 28. Pogostejše so poroke katoličanov z evangeličani, pravoslavnimi in neverujočimi. V nadško-nji Ljubljana so lani izdali 86 dovoljenj za poroko katoličana z nekrščeno osebo, pri čemer vrsta veroizpovedi ni bila posebej navedena. Poznavalci sklepajo, da je Šlo v večini primerov za neverujoče. Leta 2003 je bilo v ljubljanski nadŠkofiji med katoličani sklenjenih 1633 cerkvenih porok. V posebno kategorijo sodijo poroke katoličanov s pravoslavnimi. Jože Košnjek Listine o ljubljanskih škofih Ljubljana - Do torka, 8. junija, bo v galeriji Družine na Krekovem trgu v Ljubljani odprta razstava Listin imenovanj ljubljanskih škofov, ki sta jo pripravila Arhiv Republike Slovenije in Nadškofyski arhiv Ljubljana. Na ogled so večinoma na pergamentu napisana imenovanja 38 ljubljanskih škofov, skupno pa jih je bilo od ustanovitve škofije leta 1463 45 škofov, med njimi 33 rednih in 12 pomožnih. Razstava je bila odprta v času, ko Sveti sedež pripravlja imenovanje novega 34 Škofa. Ljubljanska škofija je bila povzdignjena v nadškofijo leta 1963, ob 500-letnici ustanovitve, v času papeža Janeza XXXIIL in ljubljanskega škofa Antona Vovka, ki je postal prvi ljubljanski nadškof. Leta 1968 je papež Pavel VI ponovno ustanovil samostojno metropolijo s sedežem v Ljubljani. J. K. Ameriške pevke v Kranjski Gori ____v Kraiyska Gora - Ženski pevski zbor Kolegija St. Katarine iz Mi-nnesote v Ameriki, v katerem prepeva 26 deklet, je na evropski turneji. Obiskal bo tudi Kranjsko Goro, kjer bo koncert v soboto, 29. maja, ob 20. uri v župn^ski cerkvi. Organizatorja koncerta sta župnija Kranjska Gora in Lokalna turistična organizacija. J. K. Binkošti, pomladanski majniški praznik Binkošti, ki so vedno petdeseti dan po veliki noči, se poznajo po živo rdeči barvi. Binkoštna nedelja, ki bo v nedeljo, 30. maja, je slovesen praznik in konec velikonočnega časa. Binkošti, ki pomenijo ''petdeseti dan", ker so vedno petdeseti dan po velikonočni nedelji, so spomladanski in majniški praznik v pravem pomenu besede. Bleščečo belo velikonočno barvo zamenja živo rdeča kot prispodoba Svetega Duha, ki se je v obliki gorečih jezikov spustil nad Jezusove učence. Na Binkošti mora biti vreme lepo. Slabo vreme po ljudski modrosti škoduje letini. Binkoštna nedelja bo tudi praznik device Ivane Orleanske (Jeanne d'Arc), kralja Ferdinanda Aragonske-ga in Kancijana ter tovarišev mučencev. Ivana Orleanska, ki jo imajo Francozi za vzornico junaške ljubezni do domovine, je bila 30. maja leta 1431 po kri- « vem obsojena na smrt in v Rou-enu sežgana na grmadi. Danes, 25. maja, je praznik cerkvenega učitelja Beda Častitljivega, papežev Gregorja VIL In Urbana I. ter device Marije Magdalene de' Pazzi. Jutri, 26. maja, bo katoliška cerkev posebej častila duhovnika Filipa Nerya, škofa Lamberta de Venceja in opata Godona. V Četrtek, 27. maja, bosta praznovala škof, apostol Anglije in be-nediktinec iz Rima Avguštin Canterburyjski in mučenec Julij, ki ga je kot vojaka kristjana leta 304 v rimski pokrajini Traciji, današnji Romuniji, dal ubiti rimski cesar Dioklecijan. V petek, 28. maja, bodo praznovali škofje German Pariški, po katerem se sedaj imenuje kraj Saint Germain, Bernard Menthonski in Just Španski ter menih Viljem Akvitanski. V soboto, 29. maja, bo praznik škofov Maksima Emonskega in Maksima Trierskega. Na Maksima Emonskega, ki je bil do leta 1961 drugi zavetnik ljubljanske škofije, spominja tudi plošča v ljubljanski stolnici. V ponedeljek, 31. maja, bo praznik Obiskaiye Device Marye. Vsebina tega praznika je srečanje dveh mater, Marije in Elizabete, matere Janeza Krstnika v mestu Ain Karem blizu Jeruzalema, kjer je živela Elizabeta. O tem je pisal evangelist Luka. Jože Koši\jek Srečanje pritrkovalcev Cerkye - V nedeljo je bilo v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah srečanje gorenjskih pritrkovalcev, ki ga je organiziral pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev. Nad 20 pritrkovalskih skupin je v zvoniku cerkljanske cerkve preizkusilo svoje znanje, nato pa so izmenjali izkušnje o svojem delu. Vsem sodelujočim pritrko-valcem so podelili priznanja. "Vsi, ki negujejo pritrkova-nje kot edinstveno slovensko posebnost, si jih zaslužijo," je dejal cerkljanski župnik Stane Gradišek. Jože Koši^ek, slika Tina Doki TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) XIII. del Miran Trontelj Podnebje Blejskega kota Roso, slano in ivje imenujemo tudi padavine lepega vremena in so na Gorenjskem njegove pogoste spremljevalke. Rosa nastane s kondenzacijo vodne pare na rastlinah in predmetih. Ponoči se rastline (in tudi avtomobili) najbolj ohladijo, ker ne dobijo toplote iz spodnjih plasti tal. Ko se ohladijo pod rosišče in zrak tik ob njih doseže stoodstotno vlago, se odvečna vodna para izloča in zbira v kapljicah - rosi. Kadar je temperatura rosišča zraka nad tlemi in ob rastlinah pod ničlo, vodna para sublimira v drobne kristalčke in nastane slana. Kadar je temperatura zraka pod ničlo, so me- Ob 1000-letnici Bleda je občina Bled izdata Blejski zbornik 2004. Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana in na občini Bled. Cena je 7.600 SIT glene kapljice navadno podhlajene. Ko podhlaje-na kapljica zadene ob rastlino, v hipu primrzne nanjo. Nastane ivje, ki je belo in krhko. Ker se zrak vedno v.saj rahlo giblje, je ivja več na eni strani vejic, in to vedno na privetrni strani. Kadar pokriva Gorenjsko snežna odeja, gornjih pojavov ne opazimo v opisani obliki. Nastajajo pa vseeno. Slana se na snegu kaže v obliki ploščic, ki se lesketajo v svetlobi in jim pravimo srež. Na zalede-nelem jezeru se ob razpokah ali drugih neravni-nah pojavi kot čudoviti ledeni cvetovi. O megli smo že precej govorili, na tem mestu le še nekaj statističnih podatkov. Po zbranih podatkih imajo zelo malo megle v Lescah in Radovljici (podobno velja tudi za Bled), le 26 dni na leto, kar smo tudi lahko pričakovali. Lesce ležijo na ravnini, ki je razmeroma dobro prevetrena. Tu se pojavlja kratkotrajna jutranja megla le prav nizko pri tleh ali pa takrat, koje vsa Slovenija, razen Primorja, pod debelo megleno pokrovko. Primerjalna postaja Ljubljana kot izrazito kotlinska postaja pa ima občutno več dni z meglo (123). Celodnev- ne megle so redke, včasih se pojavi megla, a je nebo vidno, v gornjih številkah pa so upoštevane kot dnevi z meglo. Iz preglednice o povprečnem številu jasnih dni sledi, daje teh največ v sredogorju, sledita Lesce in Radovljica, ki sta znana po lepem vremenu. Najmanj jasnih dni pa je tam, kjer je že pogosto megla ali nizka oblačnost (dvignjena megla). Pri povprečnem številu oblačnih dni so razlike manjše, spet pa izstopajo doline, lepŠe pa je v gorah. Po trajanju osončenosti na Gorenjskem izstopajo Lesce. V dolinah sta ob lepem vremenu najbolj značilna lokalna vetrova, dnevni in noČni. Podnevi se prisojna pobočja ogrejejo dosti bolj kot osojna. Omenili smo že, da se zrak segreva od tal. Ob pobočjih segreti zrak pa se dviga, ker je redkejši od okoliškega. Če je zrak dovolj vlažen, se pri dviganju nad grebene pojavijo kopasti oblači. Ti se lahko ob ugodnih razmerah dvigajo še tudi nad grebene, se gostijo in se razvijejo v nevihte. To je tudi eden izmed vzrokov, da imajo gorata območja tudi poleti več padavin od ravninskih. Ker mora dvigajoči se zrak ob pobočjih nadomestiti "drug zrak", priteka ta po dolinah ali prek osojnih pobočij. Zaradi nočnega ohlajevanja pobočij se tudi zrak tik nad njimi hladi. Ker je težji od toplejšega nad njim, se ob površini pobočij spušča v dno doline - hladen vetrič z gora. Če je dolina odprta, teče po dolini navzdol - dolinski veter. Zanimivejši so viharni vetrovi. Ob vsaki močni nevihti se veliko energije sprosti tudi z vetrom. Ob ekstremnih razmerah nastane viharni ali celo vrtinčasti veter. Tak veter podira debela drevesa in naredi veliko škode. Spomnimo se vetrolomov leta 1987 ali pa v začetku julija 1995. Najbolj pa nam je ostal v spominu februar 1984, ko je veter s Karavank (karavanška burja) pustošil celo po gozdičku tik pred Bledom. Viharni vetrovi (s hitrostjo 8 ali več po Beaufortovi skali - nad 62 kilometrov na uro) se v delu Slovenije okoli Bleda pojavljajo manj kot enkrat na leto. Z višino se veter krepi. Zaradi opisanih klimatskih razmer se je na Gorenjskem razvila svojevrstna arhitektura: kozolci, oblika streh, kritine, okna, balkoni in še kaj. Tudi gradnja vasi ob skopo odmerjeni ravninski zmelji je bila nekoč značilna. GL\VM POKROVITELJ BLED Goren|ska^ Banka 10(|) ' " " ' LKI « * * * • • ^^ ^^ ^^ lianka pif^^lnhoin > o o 2 UJ C I Torek, 25. maja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Marjani Žibert Valvasorjevo priznanje za leto 2003 Novo odkriti viri so pravi IZZIV "Uspeh razstave Družina v Kranju - Kruh srce je tudi dober pokazatelj timskega dela v Gorenjskem muzeju." Krai\j - Razstava Družina v Kraiyu - Kruh in srce je bila v minulem letu zagotovo osrednji medyski dogodek Gorenjskega muzeja. Že veliko število obiskovalcev ih dobre ocene strokovne javnosti so bile avtorici razstave, etnologinji in kulturni antropologinji Marjani Žibert, v Gorei^skem muzeju je zaposlena kot višja kustosii^ja za starejšo zgodovino, zagotovo v veselje, Valvasorjevo priznanje pa še pika na i. Priznanje ste prejeli za dosežek v preteklem letu, razstava Družina v Kranju - Kruh in srce, kije bila na ogled od apri-la do konca avgusta, pa vendarle, zagotovo gre za sadove dela precej daljšega obdobja ... "Razstava je nastajala približno deset mesecev, priprava celotnega koncepta postavitve, urejanje predmetov za razstavo, predvsem pa predhodno raziskovanje, pa je potekalo več kot dve leti." Vas je tema, vpogled v življenje kranjskih družin v preteklosti, zanimala že, preden ste se je lotili z mislijo na razstavo. Ste za to področje tudi konkretno zadolženi v Gorenjskem muze- ju? Nov filmski festival » Izola - S projekcijo Hlma Umrao Jaan kultnega indijskega režiserja Muzaffarja Alija se bo danes zvečer v Izoli začel festival Isola Cinema - Kino otok. I Med 25. in 29. majem bo v Izoli prvič zaživel nov mednarodni filmski festival Isola Cinema - Kino Otok, festival kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji. Pripravlja ga Zavod Otok v sodelovanju s Kinodvorom, Kinoteko ter Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola pod pokroviteljstvom Občine Izola. Programska shema festivala obsega pet vsebinskih sklopov: glavni program ali Trgatev, informativni program ali Mojstri, spremljevalni program ali Prijatelji, retrospektivni program ali Nove obale ter neuradni program z imenom Video na plaži. Tako bomo v programu lahko videli približno 25 filmov (brez videa na plaži), na projekcije je povabljenih več kot 15 avtorjev, režiseijev, igralcev ... Če bomo v Trgatvi videli nove filme pri nas še neuveljavljenih avtorjev s področja "štirih kontinentov", v Mojstrih bo predstavljen jagodni izbor najnovejših filmov uveljavljenih avtoijev s teh območij, medtem pa bodo v spremljevalnem programu, imenovanem Prijatelji predstavljeni filmi avtoijev, ki se t)odo na festival uvrstili po "prijateljski" liniji, s strani članov prograrhslčega odbora ali prijatelji povabljenih ustvarjalcev in filmskih delavcev. V Novih obalah bo predstavljen izbor vsakoletne velike retrospektive kinematografij iz teh območij v okviru programa Kinoteke. Za leto 2004 je predvidena Indija, najmočnejša kinematografya na svetu, ki se v zadnjih letih tudi mednarodno vse bolj uveljavlja. Ob uradnem programu je tu še Video na plaži, ki bo ponudil izbor alternativnega filmskega ukvarjanja na videu. Večina filmov bo z eno ali dvodnevnim zamikom predvajanih tudi v ljubljanskem Kinodvoru. L K. STANE KREGAR (1905-1973) Na rdeči barvni gmoti se vrtinČijo pisane barve, polne ustvarjalne tmČi in bahavega nemira. Kregar v tej brezoblični neresničnosti izraža duha Časa, kot da se namerno izogiba barvnemu nagovarjanju, in zavesmo gradi idejo, kakšna naj bo slika, kakšna naj bo podoba. V ustvarjanju svoje vizije se Kregar izogiba potezam čopiča, ki jih. nadomesti s polaganjem barv na platno ter tako dosele še močnejši, eksplozivnejši izraz. Ekspresivno iskanje razpoloženja in čustev, osvobojeno vseh konvencionalnih umetniških poti, je v likovni umetnosti lastno abstraktenemu ekspresionizmu. Rodil se je v Zapužah pri Ljubljani. Na akademiji v Pragi je študiral slikarstvo pri profesorju Maxu Švabinskem, kjer je diplomiral leta 1935, Prešernovo nagrado je prejel leta 197I za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih. p g p Rdeča gmota, 1959. olje. platno, 45 X 37 cm, lastnik je Gorenjski muzej Kranj. Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave; ZVEST APOLLONIO, otvoritev razstave bo 27. maja ob 19. uri. '-M. »v « ' i ) < k (I ' t: . - v r . '' v • . ' 4 • L -i • ' • v - - «w v \V . -«... t' - N ' ' • I I ' ' r < • t i I ^ v»':' - ^ Dobitnica Valvasorjevega priznanja za leto 2003 Marjana Žibert nam bo v prihodnje zagotovo predstavila še kakšno zanimivo razstavo. Odprtje prve bo že jutri v Bohinjski Bistrici. "Kar se tiče dela v muzeju, dokumentiranja, skrbi za določene zbirke, za ohranjevanje gradiva, nismo tako zelo vezani za določena področja. Lahko se odločamo sami, kaj bomo pripravili za razstavo, publikacijo ... S kranjskimi družinami sem se začela ukvarjati že leta 1998-99, ko sem pripravila tekst o Gorenjski družini za zbornik Gorenjska 1900-2000, ki je izšel v sodelovanju muzeja in vaše časopisne hiše. Takrat sem začela iskat vire v matičnih knjigah in ugotovila, da je moč marsikaj odkriti. Tema meje zelo pritegnila in sem začela delati na tem, kljub temu da so mi kolegi rekli, da bom težko postavila tudi razstavo. Pomembno je, da že na začetku ves, v kakšnem smislu boš obravnaval družino, ki je kot taka sicer zelo abstraktna zadeva. Oprla sem se na temeljito raziskavo arhivskih virov, rojstnih, poročnih in mrliških matičnih knjig, urbarjev in katastrov. Vse to sem razdelila na tri temeljne mejnike družinskega življenja, poroko, rojstvo in smrt, in ugotovila, daje moč postaviti odlično razstavo. Naslov Kruh in srce sem povzela po li-' terarnem delu Janka Roglja, ki je bil rojen na Primskovem." Kaj vas je pri raziskovanju najbolj pritegnilo, a ne kot mu-zealko, ampak z očmi običajnega človeka? "Ko nekaj let raziskuješ po arhivu in napišeš kakšen članek, začutiš, da je moč iz teme narediti Še kaj. To je tisto, kar me pritegne, da delam naprej. Vedno želim iz stvari potegniti čim več, pripraviti še muzejski večer, razstavo, mogoče tudi publikacijo ... Obiskovalce so najbolj pritegnili različni predmeti, foto-grafye, na katerih so našli svoje Sto dvajset let Domžalske godbe Domžale - Na slovesno praznovai\|e nas je Domžalska godba spomnila že pretekli ponedeljek, ko je bila v Galeriji Domžale odprta razstava o 120-letni zgodovini domžalske godbe in i\je-nem delovanju. V petek so v dvorani KC Domžale pripravili slavnostni koncert, na katerem so kot gosti nastopili New Swing Quartet, glavno slavje pa se je v Domžalah zgodilo v soboto. v Ze v dopoldanskih urah so se na različnih prizoriščih tako v samem središču mesta kot po nekaterih krajevnih skupnostih domžalske občine zvrstili kon- v certi gostujočih godb. Zal je glavna povorka zaradi slabega vremena odpadla, kljub temu pa so godbeniki še enkrat več dokazali, da vreme ne more pokvariti njihovega veselja do glasbe, saj se je praznovanje preselilo v dvorano KC Domžale, kjer se je ljubiteljem glasbe predstavilo kar 11 godb. Godba Domžale je v goste povabila Godbeno društvo Viktor Parma Trebče, Gasilsko godbo Vuzenica, Mengeško godbo. Pihalni orkester Bežigrad in Ljubyanske mažo- tetke. Prekmursko godbo Ba-kovci. Mestno godbo Kamnik, v Pihalni orkester Alples Železniki, Pihalno godbo Moravče, Gocjbo Lukovica in kot posebne goste tudi Puhački orkestar grada Koprivnica iz Domžalam pobratene občine. Kljub svoji dolgoletni tradiciji je domžalska godba, ki jo vodi dirigent Gregor Vidmar, mlada, saj je več kot polovica članov mlajših od trideset let, in prav zaradi zagnanosti in ambicioznosti tega mladega jedra se za kakovost in obstoj godbe v Domžalah ni bati. Jasna Paladin prednike, sosede ... Seveda pa so bila posebna doživetja obiski pri starih kranjskih meščanskih družinah. Meščanstva, kot je bilo pred drugo svetovno vojno, v Kranju ni več, izginilo je ob povojni nacionalizaciji, ko so se mnogi morali izseliti čez noč. Mnogi so bili zato zelo prizadeti, češ kje ste pa bili zadnjih petdeset let. Ko sem povedala, kaj želim, kaj me zanima in zakaj vse skupaj pripravljam, pa so mi zelo veliko pomagah pri raziskovanju, napotili so me na naslove drugih družin, pri njih sem si izposodila več kot 500 fotografy. Dober odziv je bil tudi na podlistek, ki ste ga leta 2002 poleti objavljali v Gorenjskem glasu. Marsikdo je kasneje dejal, da je razstava obliž na njihove stare rane." Vam je razstava uspela taka, kot ste jo načrtovali na začetku? "Mislim, da je presegla vsa pričakovanja. Imela je vse, kar mora dobra razstava imeti, ob dobri in zanimivi postavitvi tudi vso potrebno promocijsko podporo. Uspeh razstave je tudi dober pokazatelj timskega dela v Gorenjskem muzeju, saj je za menoj stala velika ekipa ljudi, sodelavcev iz muzeja, in obeh obhkovalk razstave in katnoga Ariane Fur-Ian Prijon in Tjaše Štempihar. Nagrada je tako priznanje zame, kot za Gorenjski muzej." in seveda za vas, menda taka nagrada v posamezni muzej pride na vsakih deset let enkrat "Valvasoijevega priznanja res ne dobiš ravno pogosto, zato sem bila kar presenečena, ko sem izvedela zanjo. Mislim, da je po dobrem obisku, dobrih ocenah stroke, nagrada le še pika na i." V zadnjem času ste imeli veliko dela s projektom obeleževanja 100 let preboja bohinjskega predora... Kaj vam je sicer najbolj pri srcu pri muzealskem delu? "Jutri bo glavni dogodek odprtje razstave in mislim, da smo v muzeju tudi tokrat opravili zares dobro delo. V muzeju sem zaposlena sedem let in rada delam prav vse, kar sodi zraven, od zbiranja gradiva, dokumentiranja, hranjenja in varovanja le-tega, rada brskam po arhivih. V poseben izziv so mi viri, ki jih doslej še nihče ni naŠel in konkretneje obdelal." Igor Kavčič • • • Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Zak^uček bralne akcye Knjižnica - vesolje zakladov, kot so jo pripravili v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici Odkar je osnovno šolanje uzakonjeno kot obvezno, se učitelji in starši srečujejo z vprašanjem, zakaj nekateri otroci ne berejo radi. Da bi otrokom branje prikupili, da bi jim postalo naravna potreba, se trudimo na različne načine. Roko na srce, nekateri med njimi niso rekrutirali 'novih bralcev', pa čeprav bi človek zaman ugibal, kaj bi bilo lahko z njimi narobe. Kako je s knjigami, ki so določene kot obvezno ali pa priporočeno branje, ponavadi predpisano s Šolskim kurikulom? Nekateri otroci jih res preberejo z veseljem, nenazadnje naj bi te - izbor napravijo poznavalci v za to pristojnih državnih in-štitucijah - vplivale t t Odločno proti varozi Medvode - Čebelarsko društvo Medvode povezuje 45 članov v čebelarskih družinah Smlednik, Preska in Sora. Okrog tisoč družin imajo vsi člani in lani so uspeli z okrog pol milijona tolarjev, ki so jih dobili od občinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, nakupiti zdravila oziroma preparate, s katerimi so preprečili varozo pri tretjini čebeljih družin. Na občnem zboru so ocenili, da bodo v prihodnje s takšnim zdravstvenim pristopom proti temu zajedavcu uspeli v pomembni večini odpraviti to čebeljo nadlego. Na občnem zboru so za novega predsednika izvolili dosedanjega tajnika Dareta Krajška, za novega tajnika pa so izvolili dosedanjega predsednika Janeza Šmelcerja. Imenovali pa so tudi častne člane Čebelarskega društva Medvode in sicer Jožeta Gabra, Franca Kosmača, Antona Hočevarja in župana Stanislava Žagarja. Častnega člana društva Alojza Bukovška starejšega so predlagali za častnega občana občine Medvode. Z redom Antona JanŠe III. stopnje sta bila odlikovana Franc Oblak in Milan Stenovec, z redom Antona Janše II. stopnje pa Jože Škof in Stane Grajzer. A.^Ž. podelil priznanja za nekajletno vestno in odgovorno delo. Kranj - Območni klub Maksa Perca, ki združuje upokojene delavce organov za notranje zadeve iz 12 občin z območja Kranja, Tr- -žiča in Škofje Loke," je eden od' petnajstih v Sloveniji. Ti imajo okoU tri tisoč članov, v kranjskem pa se druži okoli 170 ljudi. Na Gorenjskem delujeta še blejski in jeseniški in občasno jih družijo skupne akcije. Kranjski območni klub goji dobre odnose tudi z drugimi stanovsko interesnimi organizacijami, denimo s policijskim sindikatom, mednarodnim policijskim združenjem (Slovenija ima svojo sekcijo) in združenjem policijskih in veteranskih zavrti NAGRADNA IGRA 29. 3. - 24. 6. 2004 V času od 29. marca do 24. junija 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek ob 23. uri bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportline A Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1.000 € (pribl. 237^00 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 24. 6. 2004 ob 23. uri: • Volkswagen Golf 1,9 TDI Sportilne • Nagradni sklad v vrednosti 2.000 € (pribl. 474.000 SIT^ društev Sever. O tem nam je po občnem zboru pripovedoval predsednik kluba Jože Pisker-hik. Območni klub ga je ob tej priložnosti odlikoval z zlato plaketo za dolgoletno vestno in odgovorno vodenje kluba, poleg njega pa so priznanja za večletno delo dobili tudi nekateri drugi člani. Štiri priznanja so podelili za delo v klubu do 5 let, 13 priznanj pa za več kot petletno delo v klubu. Ob takšnih priložnostih navadno podelijo tudi priznanja za vzorno sodelovanje in pomoč pri razvoju klubske dejavnosti, ki so jih letos prejeli trije sodelavci policijske uprave Kranj in notranjih organizacijskih enot, od zunanjih sodelavcev pa iz uredništva Gorenjskega glasa Jože Koši\]ek in Stojan Saje. V območnem klubu Maks Pere v Kranju deluje pet sekcij, in sicer za planinstvo, zimski Šport in kolesarjenje, za kegljanje in šah, za balinanje, za streljanje z zračno puško ter za turistične izlete in družabno dejavnost. V njih se odvija precejšen del dejavnosti upokojenih delavcev ministrstva za notranje zadeve, starih od 50 do 89 let. Program aktivnosti, ki vključuje različne dejavnosti iz omenjenih sekcij, je precej obsežen in natančno določen po datumih, do konca leta pa jih je naštetih vsaj še 15. Prva pomembnejša dejavnost v teh dneh bo sodelovanje na tradicionalnih športnih igrah klubov Maksa Perca s srečanjem v Mariboru, kamor pojdejo v soboto, 29. maja. Med večjimi podvigi omenimo še ve- teranski pohod na Triglav, na najvišji slovenski vrh pa se člani povzpnejo tudi v okviru tradicionalnega policijskega pohoda. Preveč je vseh dejavnosti, da bi jih lahko vse našteU, omenimo le pozornost, ki jo klub namenja svojim bolnim in ostarelim Članom ter jubilantom, sodeluje pa tudi pri pogrebnih slovesnostih svojih umrlih članov. Danica Zavrl Žlebir, feto: Gk>razd Kavčič Jože Piskemik z zlato plaketo za vestno In odgovorno delo. Tekmovalo skoraj sedemsto gasilcev Krai\j - V soboto je tekmovalo 71 ekip prostovo^nih gasilcev iz 16 društev, ki delujejo na območju Mestne občine Krai\j, v gasilski disciplini, razvrščanju in polagaixju cevovoda. rtT HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora Tel.: 04 587 82 50, Faks 04 588 13 22 marketing kg@hit si Več informacij poiščite na www.hlt.si Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m' brezplačnega utekočinjenega naftnega plina. Več informacij na telefonski številki 080 ^ 66 in na spletni strani www.petrol.si. FUN EVKOPSC KAKOVOSTI 080 22 66 Na parkirišču podjetja Iskratel na Laborah se je pomerilo 15 ekip pionirjev (tekmovanje za njih so zaradi slabega vremena predčasno prekinili). 14 ekip mladincev in 42 ekip Članov (med njimi tudi 12 ženvSkih ekip). Veteranov žal ni bilo zraven, ker v so bili tisti iz Britofa in 2^bnice na državnem tekmovanju v Kočevju. Kot pravita predsednik Gasilske zveze Mestne občine Kranj Jože Derlink in poveljnik Tomaž Vilfan, taki>no merjenje moči ni zgolj tekmovalnega pomena, pač pa tudi izvrstno usposabljanje in preverjanje znanja. Kako so se izkazali tekmovalci (po devet v ekipi) posameznih prostovoljnih gasilskih društev? Med mladinci so prva tri mesta dosegle ekipe Mavčiče, Predoslje in Suha, med mladinkami Mavčiče, Kokrica in Trstenik; med Člani A (starimi do 30 let) Predoslje, Trstenik in Breg ob Savi; med Članicami A Trstenik, Bitnje in Mavčiče; med člani B (nad 30 let starosti) Predoslje, Suha in Bitnje, med Članicami B pa Kranj - Primskovo, Suha in Kokrica. Najboljši skupini moških in žensk sta si priborili tudi prehodna pokala. To sta bila Predoslje pri moških in Kranj -Primskovo pri ženskah. Danica Zavrl Žlebir, feto: Gorazd Kavčič r.. . y '•S 0 .. - / **Posebna bonudba tediiš: ¥elh od 24. 5. io 29. S. r 't* V Paprika, rumena SOO 9** # f m m 1,98 €/k9 AIPTEK ® od srede • J- r S'",. M 1 •JI očiiivos Microsoft* *« Windows Za operacijski sisfem Windows 98SE/ME/2000AP video način • vidk) ločljivost 640 x 480 slikovnih pik (VGA), 352 x 288 slikovnih pik (CIF) • tehnologija MPEG4 zo posnetke, dolge do 28 minut, pri kartici s 64 MB • 4-kratni digitalni zoom • zunanji pomnilnik: kartice SD/SCXI/AAMC do 512 MB digitalni fotoaparot »litx slike interpolira z 2 milijonov na 3,1 milijona slikovnih pik • vgrajena bliskavica MP3-predvajalnik • shrani vaše najljubše datoteke MP3 s kakovostnim stereo zvokom digitalno snenfKinje govora formati datotek: JPEG, MPEG 4, WAV, MP3 (predvajanje) za približno 1 uro dolge posnetke s kartico flash s 16 MB • mere: približno 33 (š) x 98 (v) x 67 mm (g) 3 leta garancije! s/r 29 € 7? ■sSSJSSUsS- Double Fish Komplet za namizni tenis • petdelni: 2 loparja, 3 žogice komplet 310 Kakovosten tridelni komplet zo potapljanje • v kompletu so: potapljaško očala z varnostnimi oz. polikarbonatnimi stekli, dihalko z ventilom in končnikom, plavuti s termoplastično gumo • velikost: od 33 do 47 komplet 316 t ' »s. stol • zložljivo kovinsko ogrod^, noge iz umetne mase • prevleka, oblazinjena s peno • stranski žep z držalom za steklenice, modre ali antracitne barve • s torbico • velikost: raztegnjen približno 68 x 62 x 96 cm komplet molo Mj riÄi.i Microsoft Windows m s s / ^ K i W ^ B - , 1 . S : (D m 0 m- » i ^ V' »» ii' . H i 1 ffC», .1 A 'A UNMRSAL StkUL »US v Higilalni fotoaparat S^O mitijofio^ slikovnih pik*/ • zelo kakovosten senzor CCD za kakovostne fotografije, največjo ločljivost: 2560 x 1920 slikovnih pik, 24-bitna barvno globina • zek> kakovosten objektiv s 3-kratnim optičnim zoomom (ustreza 35-105 mm), digitalni zoom: 2x/3x/4x (pregled) in 2x/3x/4x/6x (predvajanje) • samodejna/ročno nastavitev beline, 5 različnih nastavitev • zask>nka f 2,7 do f 4,5 (širokokotna nastavitev/tele) • nastavljivo osvetlitev: ISO 100, 200 in 400 • video funkcija s snemanjem zvoka in predvajanjem • bliskavica z zmanjšanjem učinka rdečih oči, somosprožilec • video ločljivost 320 x 240 • video izhod za neposredni ogled fotografij na televiziji, s programsko opremo zo obdelavo fotografij • mere: 93 (š) x 65 (v) x 39 mm (g) 3 leta garancijel ^ SIT 239 € t I \\ f Zložljiv aluminijast stol • ogrod e iz močnega, zelo kakovostnega aluminija • s preveko iz blaga in snemljivimi vzglavniki • naslon alo za hrbet nastavljivo v 3 stopnjah, nastavjivo naslonjalo za roke, barve: modro, zelena ali antracitna prevleka • mere: približno 116 x 62 x 64 cm 1 v •• ^ Iv- ' • v «•- ' ^ 'H fi I li H ito t-. < •-t: Zložljiva aluminijasta miza • plošča z 21 aluminijastimi etvicami • zložljiva, prihrani prostor • teža: prio ižno 9 kg, preprosta postavitev • mere: raztegnjena približno 113 x 80 x 71 cm f s/T 39 € — k. C - S torbico! Prodajalne Udi v vaii bližini: Klogenfurt/Celovec (4 x): Durchlaßstr. 6, Rosentaler Str. 83, Ebentaler Str. 164/Südring, August-Jaksch-Str. 48; Villach/Beljak (2 x): Maria-Gailer-Str. 21, Badstubenweg 89; Spittal na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št. Vid na Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstr. 164, Karlauer Str. 26, Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschlandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Gleichenberger Str. 66; Fürstenfeld: Körmender Str. 15; Voitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63. Udl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg *Pro$ifno, upoitevaite sistemske zohtevo. **Za ta izdelek vom proizvajalec ponu a celovit servis; s tem odpade noia garancija 'denar nozaj". Cene v SIT so zoolj informative in odvisne od menjalnih razmerij, vključujejo vse davke in so preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 21. 5. 2004. Pločilno sredstvo so izk jučno evri (€). Dekoracija ni všteta v ceno. Izdelki v okciji so lahko rozproaoni 2e pi ' " potrošnikom in jo noprodoj somo v običajnih prodajnih količinoh. Novedeno blago je lahko tuai v drugočni embalaii. Mogoče so tiskarske nopoke, zlasti pri cenah. Ponudba velja do izteka akcije ali rozprodoje zalog. ... WW ...s.............WW ... .rw rvi dan ponudbe, zato vos prosimo za razumevanje. Blogo je namenjeno končnim wwwJidLot wwwJidl.si GORENJSKI GLAS •IO. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 Škofjeloški rokometasi so si s sobotno zmago v domači dvorani priigrali 5. mesto v državnem prvenstvu, največji uspeh kluba in nastop v pokalu EHF, rokometašice Loka kave Jelovice pa so v prvenstvu osvojile tretje mesto in.prav tako igranje v evropskem pokalu - Kaj bo prineslo poletje? ŠkoQa Loka - Medtem ko se je v soboto zvečer v Ljubljani na Kodeljevem dvigovala temperatura pred odločilno tekmo lige prvakinj med ekipama Krim Ete Malizie in dansko ekipo Slagel-seja (kasneje so evropsko krono Ijah, pa so tako rokometasi kot vodstvo ekipe in gledalci do zadnjega verjeli, da bo domačim fantom uspelo zmagati s potrebno razliko, osvojiti končno 5. mesto in si v novi sezoni priigrati nastop v evropskem pokalu na spodbuda, da so vendarle vzeli vajeti v svoje roke ter povečali razliko ter si uspeli priigrati celo pet golov prednosti. Na končuje rezultat 26:22 (13:12) zadoščal, da se je v dvorani za-, čelo veliko slavje ... Rokometasi Terma (v akciji Bojan Dolinar) so si z borbeno Igro in podporo gledalcev v soboto priigrali peto mesto v prvenstvu in v novi sezoni priložnost igranja v evropskem pokalu. po zmagi z 32 : 36 odnesle Danke), je škofjeloška dvorana na Podnu "utripala" skupaj z domačimi rokometasi Terma, ki so v odločilni tekmi za končno 5. mesto v državnem prvenstvu v povratni tekmi gostili ekipo Ru-daija. Kljub temu da so Ločani "lovili" razliko treh golov zaostanka iz prve tekme v Trbov- EHF. Kar nekajkrat pa so varovanci domaČega trenerja Marka Sibile spravili v obup svoje najzvestejše navijače, saj so jih rokometasi Rudarja vso tekmo z rezultatom zvesto zasledovali in le težko so jim ušli za več kot gol ali dva razlike. Izenačen rezultat deset minut pred koncem tekme pa jim je bil očitno takš- "Ze pred odločilnima tekmama z Rudarjem smo vedeli, da se za peto mesto potegujemo z nasprotnikom, ki je bil po rednem delu tekmovanja sicer šele na 8. mestu, vendar pa so v pra- KEGUANJE HOKEJ NA ROLERJIH Izid Kranjska Gora brez poraza Medvode - Prejšnji konec tedna so hokejisti na roleijih odigrali % tretji turnir državnega prvenstva. Po tekmovanju v Medvodah ni prišlo do velikih sprememb na lestvici, kjer sta v članski konkurenci še vedno v vodstvu ekipi HK Izid Kranjska Gora s 14 točkami in HK Mission Asa na drugem mestu z 12 točkami. Naslednji turnir bo ta konce tedna, v soboto in nedeljo, v Dolenjskih Toplicah. Ekipe v 2. ligi bodo konec tedna nastopile na Taboru, ekipe mlajših selekcij pa v Medvodah. V.S. Supermarket TUS KRANJ t zaposlimo: pogoji - mesarja-prodajalca - končana šola IV. stopnje 3 leta delovnih izkušenj osnovno poznavanje živilskega blaga - državljanstvo Rep. Slovenije - nekaznovanost Kolajne tudi na Gorenjsko Kranj - V soboto se je v Bra-šovu v Romuniji končalo letošnje svetovno prvenstvo v kegljanju. Potem ko sta v sredo v igri dvojic zlato kolajno osvojili Tri-glavanka Silvana Belcijan in Celjanka Biserka Petak, je bila Barbara Fidel najboljša posameznica v šprintu. Junak prvenstva pa je bil tudi član kranjskega Iskraemeca Boris Benedik, ki je osvojil zlati kolajni med posamezniki in v kombinaciji ter bil tretji skupaj s Hrvatom Damirjem Fučkarjem med dvojicami. Boris, ki zadnja leta živi v Tržiču, je na svetovnem prvenstvu nastopal za reprezentanco Makedonije, saj je že spomladi napovedal, da zaradi ne-strinjanja s slovensko krovno kegljaŠko organizacijo (podrobnosti ni želel razlagati) ne bo nastopal v slovenskem dresu. ' Jutri, v sredo, bo ob 16. uri na novem kegljišču na Savski cesti redni občni zbor Kegljaškega kluba Triglav Krai\j. Na njem bodo govorili o rezultatih minule sezone, o načrtih za novo in še posebej pozdravili svoje tekmovalce, ki so nastopali na svetovnem prvenstvu v Romuniji. V.S. Pridružite se nam 4 Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za t določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svojo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v osmih dneh na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 30.00 Celje, z« Ireno But. % Kjer dobre stvari stanejo manj Prvaka Lužan in Fleischman Krai\j - Prejšnji konec tedna se je v Kranju končalo letošnje državno kegljaško prvenstvo za mladince in mladinke v dvojicah. V konkurenci enaindvajsetih dvojic sta naslov najboljših osvojila Triglavana Janže Lužan in Jure Fleischman. Med mladinkami sta prvakinji postali članici celjskega Miroteksa Nada Savič in Barbara Fidel, najboljši Triglavanki pa sta bili Lea KasuniČ in Nina Blaž, ki sta osvojili osmo mesto. V.S. vem času prišh v najboljšo formo. Tako smo na prvi tekmi izgubili za tri gole in te je bilo treba nadoknaditi. Tako je bila današnja tekma res trda in borbena vse do zadnje minute. Na koncu smo imeli nekaj več moči, predvsem pa moram pohvaliti naše navijače, saj so bili naš petnajsti igralec in so nam dali potrebnega poleta," je po sobotni odločilni tekmi povedal kapetan domačih Boštjan Frelih, ki se je s soigralci veselil največjega uspeha loškega moškega rokometnega kluba doslej. "Ob začetku sezone si nismo postavljali posebno visokih ciljev, vedeli smo, kakšna je ekipa in da moramo pač na tekmah res biti pripravljeni na garanje. V prvem delu smo igrali dobro, po novem letu pa smo imeli nekaj krize in smo izgubljali točke z ekipami iz spodnjega dela lestvice, vendar pa nam je kasneje šlo vse bolje in doma smo uspeli premagovati konkurenčne ekipe, kot so Koper, Rudar, Ormož ... Ko smo se uvrstiti v končnico tekmovanja, pa smo vedeli, da smo sposobni narediti še korak naprej. Končno 5. mesto je za nas "fenomenalen" dosežek, gotovo najboljši dosežek kluba v vsej zgodovini. Res je sezone sedaj konec, treba bo spet zbrati moči in sestaviti "fletno" ekipo, v tako kot jo v Skofji Loki vedno znamo. Res je denarja malo, toda volje je dosti in želimo si, da rokomet ostane vodilni šport v v Skofji Loki," je tudi povedal Boštjan Frelih. Kapetan Terma Boštjan Frelih V finalu moškega rokometnega državnega prvenstva so rokometaši Celja Pivovarne Laško z rezultatom 35:24 še drugič premagali ekipo Gorenja ter po naslovu evropskih ter pokalnih prvakov osvojili še naslov državnih prvakov. Tretje mesto je osvojila ekipa Preventa, četrto pa Prule. "Kljub današnjemu slavju in dobri volji nas te dni čaka kar nekaj pomembnih odločitev kako naprej. V kraju, seveda pa tudi skupaj s sponzorjem, Ter-mom, se bomo morali odločiti, kaj želimo v prihodnje. Za igranje v evropskem pokalu bomo morali zadržati najmanj sedanjo ekipo, nastopi v Evropi pa seveda pomenijo tudi nekaj dodatnih stroškov, odvisno, kako uspešni bi bili," je povedal direktor klu- ba Jože Galof, ki bo skupaj s predsednico kluba Zvonko Košir skušal ekipi zagotoviti kar najboljše pogoje za delo tudi v prihodnje. Navdušile tudi loške rokometašice Vesele pa so se v soboto zvečer domov v Škofj o Loko vrnile tudi rokometašice Loka kave Jelovice, ki so na povratni tekmi za tretje mesto v državnem prvenstvu igrale z ekipo Olimpije v Ljubljani (in ne doma na Podnu, kot je bilo zapisano v razporedu RZS). Zadnjo tekmo so sicer izgubile z golom razlike 26:25, vendar pa so doma v sredo slavile s tremi goli. "Končno tretje mesto v letošnji sezoni je za nas res velik uspeh, saj smo bile po jesenskem delu sedme, v premoru pa smo trdo delale in odpravile veliko napak. Za cilj smo si zastavile končno peto mesto, v končnici pa smo si izborile tretje. Rada bi pohvalila vse igralke, ki so si z zavzetim delom ter borbeno igro ta uspeh resnično zaslužile," je povedala trenerka Milija Tomšič. Tretje mesto Ločankam prinaša možnost nastopanja v evropskem pokalu, kar pa seveda za klub pomeni velik finančni zalogaj. Če jim bo uspelo zbrati dovolj denarja, še ne vedo, kot je povedala Milija Tomšič, pa si želijo, da ekipa v prihodnje ostane skupaj, morda pa se jim bo uspelo še nekoliko okrepiti. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Bo Svedu uspelo tudi drugo Največji alpski smučar vseh časov, Sved Ingemar Stenmarkje sprejel ponudbo begunjskega Elana, da mu pomaga pri vrnitvi med največje proizvajalce smuči. Begunje - Le malokateri Slovenec ne pozna zadržanega Skandinavca, ki je od leta 1970, ko je prvič stopil na Elanove smuči, do leta 1989, ko seje poslovil od belega cirkusa, begunjskega proizvajalca smuči povzdignil v višave. Njegovih rekordnih 86 zmag v svetovnem pokalu bo Še dolgo ostalo nedotakljivih. Samo petnajst let po njegovem slovesu je Elan v povsem drugačnem položaju, potisnjen na obrobje smučarske industrije. Bo Ingemar Stenmark, ki so ga v Begunjah najeli, da mu povrne staro ime, enako uspešen v promociji, kot je bil včasih na snegu? V Elanu so prepričani, da bo kombinacija Bojana Križaja in Ingemarja Stenmarka zagotovo uspešna. Nekdanja rivala, od katerih je največkrat kratko potegnil slovenski smučar, sta si minuli Četrtek znova segla v roke. Tokrat bosta svoje moči združila. Prvi rezultati so že vidni, saj je Stenmark sodeloval že pri testiranju in predstavitvi nove tehnologije Elanovih smuči - Fusion. Ingemar Stenmark in Elan sta že od leta 1970 neločljiva. ALPSKO SMUČANJE Upanje vliva nov sponzor v Ljublana - Ze takoj po končani sezoni v alpskem smučanju je bilo jasno, da bo v naši reprezentanci nujno moralo priti do večjih sprememb. Tako seje direktor alpskih disciplin Klemen Bergant že marca za sodelovanje zahvalil petim trenerjem ter predlagal, da bi v novi sezoni moško ekipo za slalom in veleslalom vodila Janez Šmi-tek in njegov pomočnik Jani Hladnik, za hitre discipline pa naj bi še naprej skibel Jože Gazvoda. V ženski ekipi bodo trenerji Marko Jur-jec, Dejan Poljanšek in Janez Slivnik, Slivnik pa naj bi skrbel tudi za poseben program Črnjanke Tine Maze. Takšno sestavo trenerskih ekip v novi sezoni 2004/2005 so potrdili tudi na seji zbora za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije prejšnji teden, kjer so sprejeli tudi poročilo o delu reprezentanc in smučarskega sklada v zadnji sezoni. Žal sta se krizi, tako finančna kol tekmovalna, nadaljevali tudi v minulem obdobju, upanje, da se bodo izgube zmanjšale, pa prinaša podpis pogodbe z novim sponzorjem (menda gre za eno avstrijskih zavarovalnic), ki naj bi jo direktor alpskega smučarskega sklada Tone Vogrinc že danes podpisal na Dunaju. V.S. "V skakalnem športu je Elan že dolgo v vrhu, v alpskem smučanju pa je na repu. Sedaj smo že naredili velik korak naprej, ko smo se uspeli včlaniti v vse tiste ski poole, kjer so naši strateški trgi. To so Skandinavija, Kanada, ZDA, Poljska ter po novem Švica in Japonska. Povsod že iščemo aktivne tekmovalce, da bi jih zvabili v našo tekmovalno ekipo," je Elanove načrte predstavil Bojan Križaj, vodja tekmovalne službe. Veliki met je Križaju oziroma Elanu uspel s Samijem Uotilo, ki so ga pred kratkim za dve leti zvabili v svoje vrste. "Zaradi Finca pričakujemo novo napredovanje pri testiranju materialov, saj je izredno koristen tekmovalec, ki veliko sodeluje pri razvoju. Mislim, da bo njegov prihod spodbudil še druge, da se odločijo za Elan," nam je zaupal Križaj. Elanova tekmovalna ekipa je trenutno še zelo drobcena, saj v njej zaenkrat ni niti slovenskih smučarjev. "Edino z Andrejem Špornom smo tik pred podpisom pogodbe, ostalo je ena sama tema. Brez domačih tckmovafcev pa si ne smemo obetati uspeha v drugih ski poo-lih," je prepričan Križaj. Simon Šubic, foto: Gorazd Šinik , i Torek, 25. maja 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKi GLAS • 11. STRAN Vsa KOLESARSTVO OK Bled je minuli konec tedna organiziral'največji turnir v 30-letni zgodovini kluba, vsa odličja pa so pobrale odbojkarice Srbije in Črne gore. Radovljica - Odbojkarski klub Bled je letos organiziral že 3. Mednarodni ženski odbojkarski turnir Bled 2004 za kategoriji kadetinj, igralk letnika 1987 ter deklic, rojenih 1989, ki je bil po številu igralk največji v 30-letni zgodovini kluba. V preteklem vikendu je nierilo moči 350 igralk v iz Italije, Srbije in Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. S tem turnirjem se je tudi blejski odbojkarski klub aktivno vključil v sklop prireditev ob 1000-letnici Bleda. V soboto se je 24 ekip najprej pomerilo v predtekmovanju, ki so potekala v telovadnicah OŠ Bled, OŠ Goije, OŠ Tone Čufar na Jesenicah in pa v športni dvorani Srednje Gostinske Šole v Radovljici. V nedeljo zjutraj so se začela finalna srečanja. Tako pri kadetinjah kot pri deklicah so vsa odličja pobrale igralke Srbije in Črne gore. Pri kadetinjah so bile tretje Članice OK Obilič, druge OK Dunav in prve OK Vizura. Mlade igralke Bleda so osvojile šesto mesto. J v, .s- • • Na rekordnem blejskem odbojkarskem turnirju so največ pokazala dekleta iz Srbije in Črne gore. Pri deklicah so tretje mesto osvojile igralke OK Vizura, drugo OK Obilič ter prvo OK Blok Aut. Ekipa Bled II je osvojila osmo mesto, ekipa Bleda I pa četrto. Omeniti velja tudi šesto mesto ekipe Mladi Jesenice ter- DVORANSKI HOKEJ Našim podvig ni uspel Zürich - V Švici se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v dvoranskem hokeju. Naša reprezentanca ga je sicer zaključila z zmago nad reprezentanco Anglije, ki so jo premagali z rezultatom 9:4 (3:1,3:2, 3:1), vendar pa so se naši reprezentantje po ponedeljkovi zmagi nad Avstralijo s 5:2 (0:0,0:0, 5:2) in nato "usodnem" četrtkovem porazu z ekipo Estonije s 4:5 (2:2, 2:2, 1:1) morali sprijazniti, da ne bodo natopili v želenem polfinalu svetovnega prvenstva. Tako je naŠa reprezentanca na prvenstvu osvojila končno 5. mesto v skupini B, oziroma 15. mesto na svetu. "Vsi igralci so se na tekmah res potrudili, za boljšo uvrstitev, oziroma nastop v polfinalu, pa nam je zmanjkalo malce športne sreče. Poznala seje tudi odsotnost nekaterih reprezentantov, vseeno pa peto mesto pomeni izboljšanje dosedanje slovenske uvrstitve na svetovnem prvenstvu, kar je izziv za še boljše delo tudi naprej," je ob koncu tekmovanja povedal kapetan naše ekipe Janez Jugovic. V.S. VATERPOLO V finalu Triglav in Koper Krai\j, Ljublana - V soboto in nedeljo so vaterpolisti odigrali zadnji krog drugega dela državnega prvenstva. Na tekmi v Kranju je ekipa Triglava z 10:5 (3:0, 2:2, 4:2, 1:1) premagala ekipo Kopra in potrdila prvo mesto na lestvici. V drugi tekmi na Kodeljevem je ekipa Branika s 5:6 (2:2, 0:2, 2:0, 2:2) ugnala Olimpijo. Vaterpolisti Triglava so v sobotni tekmi zanesljivo premagali nasprotnike v finalu, ekipo Kopra. « V četrtek se bo začela končnica letošnjega tekmovanja. Nasprotnika za 1. mesto, ki igrata na tri zmage, bosta tokrat Triglav in Koper, ki bosta prvo tekmo odigrala v četrtek ob 18. uri v Kopru. Olimpija in Branik, ki igrata na dve zmagi, se bosta za 3. mesto prvič pomerila v četrtek ob 19.30 uri v bazenu na Kodeljevem. Jože Marinček, feto: Tina Doki MINI GOLF Uvodni zmagi Učakarju Bled - Zaradi slabega vremena se je z zamudo začela nova sezona klasičnega malega golfa na blejskem igrišču. Odigrali so že dva turnirja v ligi za pokal Slovenije ter handicap tekmovanje. Tudi letos gre najbolje Sergeju Učakarju (Bled), kije zmagal na 5. prazničnem tednu mini golfa ter 3. memorialu Janeza Valanta ter po 2. turnirjih vodi v ligi za pokala Slovenije. Sergej UČakar je bil 1. tudi na 2. handicap turnirju. Hitro napreduje tudi 16-letni član ekipe Bleda Jan Reniic, ki je trenutno najboljši med mladinci. V.S. v dvanajsto mesto OK Žirovnice. "Namen turnirja je bil dosežen," je v imenu organizatorjev povedal Gregor Humerca. "Gre predvsem za druženje mladih igralk in še toliko bolje, če te prihajajo tudi iz tujine. Pomembno je tudi, da vzpostavimo stike z drugimi klubi in da z njimi lahko v prihodnje sodelujemo. Na turniiju je sodelovalo kar šest ekip iz Beograda. Bilo je pričakovati, da bo ena izmed njihovih ekip zmagala. Imajo veliko znanja, ki ga znajo tudi unovčiti. Je pa res, da imajo tudi veliko število kvalitetnih igralk," je Še dodal Humerca. Sicer pa z beograjskimi klubi zelo dobro sodelujejo že dalj Časa. Skupaj organizirajo odbojkarske tabore ter izmenjave ekip, njihove ekipe prihajajo na Bled, blejska pa v Beograd. "Pri organizaciji turnirja nam je letos pomagal tudi OK Mladi Jesenice, ne smemo pa pozabiti tudi številnih sponzorjev, občin Bled in Radovljica, sodnikov, članov kluba ter staršev mladih igralk, ki v vedno večjem številu pomagajo pri izvedbi le-tega," se je na koncu zahvaljeval Humerca. Letošnji turnir je končan, gledalci pa so bili priča nekaterim izredno kvalitetnim in borbenim nastopom. Glede na odziv igralk, trenerjev, spremljevalcev in gledalcev pa ni dvoma o tem, da bo 4. Mednarodni turnir za ženske Bled 2005 še večji us-peh. Tina Tošič, feto: Tina Doki KOŠARKA Danes odločitev o tretjem mestu Domžale, Ljubljana - Državno košarkarsko prvenstvo se bliža koncu. V tekmi za naslov prvaka sta se že drugič pomerili ekipi Uniona Olimpije in Pivovarne LaŠko. Po zmagi v Tivoliju je Union Olimpija v soboto slavila tudi v Laškem, kjer je v dvorani Tri lilije premagal domače moštvo z 79:57 (62:43, 46:31, 17:11). Tretja tekma, ki že lahko prinese odločitev o novem državnem prvaku, saj ekipi igrata na tri zmage, bo v četrtek, z začetkom ob 20. uri, v Tivoliju. Odločitev o tretjem mestu bo padla danes v Domžalah, kjer bo domaČa ekipa Heliosa gostila ekipo Geoplin Slovana. Domžalčani, ki so prejšnji torek doma s 83:66 (56:51, 37:28, 17:10) ugnali ljubljanske "Mariborčane", so namreč v soboto v štajerski prestolnici izgubili s 84:80 (23:23, 47:41, 67:63). Ekipi igrata na dve zmagi, zato bo današnja tekma v Domžalah že odločilna. V.S. BALINANJE Iz brezna do zmage Trata - Razplet derbija tretjega kroga super lige med Trato Loka-teksom in Pekarno Vrhniko Centrom se je odvil po Hitchcockovem scenariju. Državnim prvakom namreč niti začetnih 10:0 ni pomagalo, da bi se v Kranj vrnili s prestižnimi tremi točkami, na koncu so bili lahko celo veseli, da so iztržili vsaj eno. Dodatno igro v krog z Davorjem Janžičem je zanesljivo dobil Damijan Sofronievski- in tako Trati priigral dve točki (končni rezultat - 13:12). Ostali rezultati: super liga - Skala Vulk. Hrvatič : Huje 14:10, Bistrica : Hrast K. T. 14:10, Krim Špica : Jesenice 16:8. Vodi Center s 7 točkami. 1. liga - Planina : Antena 20:4, Primskovo : Luka 17:7. Vodi Jadran Izola z 9 točkami. 2. liga vzhod - Velenje Premogovnik : G.T. Mengeš 18:6, Sodček : Tržič 17:7, Fužine : Čirče VAN-DEN 13:11, Radovljica Alpetour : Polje 14:10. Vodi Radovljica z 9 točkami. Znani so tudi že udeleženci finala evropskega pokala. Poleg kranjskega Centra bodo v Franciji nastopili še hrvaški Istra PoreČ (premagal bosanski Ljubuški), italijanski Ferrero (Montpellier, Francija) in francoski Lyon (Tubosider Asti, Italija). Simon Šubic ATLETIKA Edina zmaga Ediju Okiču Kraixj - Celjski Kladivar je v soboto in nedeljo pripravil kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije za članice in člane. Člani gorenjskih atletskih klubov so osvojili eno prvo mesto. Šest drugih in štiri tretja. Edi OkiČ (AK Triglav) je zmagal v metu diska (42,44), na drugo mesto so se uvrstili Saša Kampič v metu kopja (43,98), Jure Kovač v teku na 400 metrov (50,68), Tomaž Janežič v metu diska (40,73), ženska štafeta 4 x 100 metrov - Perkovič, Perčič, Zupan in Ažman (49,78), David Celar (vsi AK Triglav) v skoku v daljino (675) in Marko Prezey (AK Kranj) v teku na 400 metrov z ovirami (54,90), tretje mesto pa so zasedli Tedy Draksler v metu kopja (54,52), Aiya Ažman v teku na 100 metrov (12,81), Petra Šink v teku na 3.000 metrov (10.27,29) in moška štafeta 4 x 100 metrov -Jovanovič, Šmid, Šetina, Kovač (45,06), vsi iz AK Triglav. Na četrtem mestu so tekmovanje končali Kristina Gornik (dvakrat), Neža Perkovič, Andrej Rihar in Tomaž Satler (vsi AK Triglav), Jury Demšar (dvakrat) in Anže Jurgele (oba AK Škofja Loka) in Eva PrezeU (AK Kranj). C.Z. Hauptman drugi na Črnem Kalu - Slovita kolesarska dirka, 87. Giro d'ltalia, je v nedeljo in včeraj obiskala tudi Slovenijo. Zlasti spektakularna je bila nedeljska etapa, ko so kolesarji prestopili mejo med Italijo in Slovenijo ter prvič zapeljali na viadukt na Črnem Kalu. Tam je bil med najhitrejšimi tudi Kranjčan Andrej Hauptman v dresu Lampre, ki je zaostal le za Švicarjem Nikkijem Abersoldom. Na končnem cilju v Puti je slavil član moštva Fasse Bortolo Alessandro Petacchi, Besničanu v dresu ekipe Phonaka Tadeju Valjavcu pa je v skupni uvrstitvi uspelo zadržati petnajsto mesto. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Šinik Jerše tretji po avstrijski Št^jersici Kraiy - V senci dirke Po Italiji so kolesarji Save nastopili na etapni dirki po avstrijski Štajerski - Select Tour, ki sojo končali z lepim uspehom. Rok Jerše (Sava) je s tretjim mestom dosegel svoj največji uspeh. Na tej dirki, ki je generalka za dirko Po Avstriji, je izmed slovenskih kolesaijev pred leti zmagal le Valter Bonča (1990), No-vomeščani Glivar, Papež in Štangelj pa so se uvrstili na zmagovalni oder. Poleg Jeršeta so v prvi deseterici še: šesti UroŠ Šilar, sedmi Ivan Sever in deseti Boris Premužič. Ekipna zmaga je ob tako visokih uvrstitvah tako rekoč razumljiva. Hkrati pa je Ivan Sever zmagal v razvrstitvi mlajših članov do 23 let. Odlično so začeli že v prvi etapi, ko sta Jerše in Šilar zaostala le za tretjeuvrščenim lanske dirke Po Avstriji Hansom Petrom Obwallerjem. Rumeno majico in končno zmago pa so Jeršetu odnesle sekunde, ko v soboto ni bil v ubežni skupini četverice, kjer sta mu majico izpred nosu izmaknila Čeh Adam Homulka, za 28 sekund in Avstrijec Rucker. M.M. NOGOMET Kranjčanom doma ne gre Domžale, Kranj - V ligi Si.mobil za naslov državnega nogometnega prvaka je vse bolj vroče, saj je po porazu Gorice 2:0 s Primorjem na prvem mestu sedaj ekipa Maribora Pivovarne Laško, ki je z ekipo KD Olimpije igrala izenačeno 0:0. Olimpija je tretja. Odločilne tekme bodo v nedeljo ob 17. uri, ko se bodo pomerile ekipe Gorice in Kopra, Mure in Maribora Pivovarne Laško ter KD Olimpije in Primoija. V ligi za obstanek je ekipa Domžal gostila Šmartno in igrala 2:2. Domžalčani so na lestvici osmi, v nedeljo pa gostujejo pri Kumhu Dravi. V vodstvu 2. SNL ostaja ekipa Rudarja, ekipa Supemove Triglava pa je pred domačimi gledalci v nedeljo pripravila novo neprijetno presenečenje, saj so Kranjčani izgubili z ekipo Aluminija kar 1:3 (0:1). Na lestvici so sedaj deveti, v nedeljo pa gostujejo pri Livaiju. Nogometaši v 3, SNL - center so odigrali 24. krog. Rezuhati: Bled Slaščičarna Šmon - Kalcer Vodoterm Radomlje 2:1, Zarica Rondo Nautilus - Britof 2:3, Jezero Medvode - Šenčur Protect GL v _ 1:4, Jesenice - Alpina Ziri 3:1, Factor - Radio Krka 3:1, Avtodebevc Dob - Kamnik 6:0, Slovan - Velesovo 4:1. Na lestvici vodi ekipa Factorja s 60 točkami, ekipa Šenčur Protecta GL na drugem mestu pa, ima 50 točk. Naslednji krog bo na sporedu v soboto. V. S '. LOKOSTRELSTVO Lokostrelci na EP in v Sicofji Loici škofja Loka - Minuli konec tedna se je v Bruslju končalo evropsko prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu, kjer se je najbolje odrezala naša ekipa z ukrivljenim lokom, saj so Peter Koprivnikar, Matej Zupane, Matej Povž in Matya Žlender osvojili ekipno četrto mesto. Ženska ekipa v postavi Dolores Čekada, Darja Verbič in Barbara Križe je bila enajsta. Ekipa v sestavljenem loku, za katero so tekmovali Dejan Sitar, Vlado Sitar, Marko Jamnik in Aleksander Ošep, je bila deveta. Lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan Škofja Loka pa je minulo soboto pripravila tekmo slovenskega pokala v disciplini FITA arrowhead 12 + 12. Tekmovalo je 73 lokostrelcev in lokostrelk iz 22 klubov. V dolgem loku je med članicami slavila Ana Gruden (DLLL), med člani Edo Goršič (Turjak), med veterani pa Božo Kovačič (Turjak). V mlajših kategorijah sto zmagala Blaž Goršič med mlajšimi dečki in Nejc Goršič (oba Turjak) med starejšimi dečki. V golem loku je bil med člani najboljši Maks Muznik (Most na Soči), med članicami StaŠa Podgoršek (Valvasor), med veterani Stane Mežnar (MINS Postojna), med veterankami pa Marija Justin (Škofja Loka). Med kadeti je zmagal Gašper Smode (Ankaran), med mladinci pa Andrej Natlačen (MINS Postojna). V sestavljenem loku je med članicami slavila Katarina Bratina (DLLL), med člani Jernej Selak (Škofja Loka), med veterani pa Jurij Vojvoda (Kranj). Med kadeti je zmagal Primož Perhač (Moziije), med mladinci pa Andraž Kuret (MINS Postojna). Med tekmovalci v ukrivljenem loku je bil v članski kategoriji najboljši Sandi Štrukelj, med članicami pa je zmagala Alenka Štrukelj (oba Škofja Loka). Med veterani je slavil Zlatko Ulaga (Žalec), v mlajših kategorijah pa je med deklicami zmagala Janja Perhač (Mozirje), med mladinkami Maja Žlender (Ankaran), med dečki Jaka Mežnar (MINS Postojna), med kadeti Matej Perko (Šmarna Gora), med mladinci pa Rok Mažgon (Škofja Loka). V.S. «« GORENJSKI GLAS »12. STRAN REKREACIJA/ alenka.brun@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 __v _ Turistično društvo Skofja Loka in Treking klub Velo sport sta v soboto dopoldne organizirala drugo turistično rekreativno kolesarjenje po srednje zahtevni označeni poti okoli v Škofje Loke. Udeleženci so lahko izbirali med daljšo in težjo (48 kilometrov) ter krajšo in enostavnejšo progo (36 kilometrov). ŠkoQa Loka - Kolesarji so iz Mestnega trga v Škofj i Loki od-kolesarili ob deveti uri, s foto-grafinjo Tino pa sva se podali iz Kranja nekaj minut kasneje - da jih ujameva v fotografski objektiv ter povprašava po počutju. Pa se je izkazalo, da sva imeli o kolesarjenju drugačno pred-stavo. Vse skupaj je na začetku izgledalo enostavno: turistično rekreativno kolesaijenje "V zavetju Lubnika" se pač nekje začne in potem na istem mestu zaključi. Najina kolesarska pot pa je izgledala precej "avtomobilsko": nekaj časa sva se samo vozili, potem pa sva spraševali naključne mimoidoče, "če so slučajno videli kakšno skupino" kolesaijev in ker so bili odgovori pritrdilni, sva ugotovili, da morda ne bi bilo slabo, če bi našli cerkev v Son ali lovsko kočo na Sorškem polju, kjer so imeli rekreativci planirane postanke. Ko sva končno zagledali skupino kolesarjev pred cerkvijo v Sori, pa nisva mogli do njih oziroma sva se odpeljali mimo, ko sva ugotovili, kako in kaj, pa so naju nasmejanih ust prehiteli. Ugotovili sva, da kamorkoli sva se peljali, vedno sva bili za njimi. Le za trenutek prepozni. Najbolj sta pri vsem tem najinem iskanju "trpela" kolesarja Jože Talar in Marjan Potočnik. Najprej sva ju ustavili, potem spraševali, ju večkrat prehiteli z avtom in ju tik pred Lovsko kočo (ki sva jo iskali kot nori) odeli v oblak prahu, ki se je dvignil za najinim avtomobilom, ko sva po makadamu "švignili" mimo - veseli, da sva našli kočo. Krožno kolesarsko pot je Turistično društvo Škofj a Loka ob praznovanju 50-letnice uredilo pred dvema letoma in jo z nekaj spremembami letos obnovilo. Po manj prometnih poteh v oko- lici Škofje Loke vodi mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti in je namenjena srednje kondicijsko pripravljenim kolesarjem z gorskimi kolesi. Za krajšo in manj zahtevno (družinsko) možnost, ki se izogne dvema vzponoma, so pri- Sobotni kolesar]! so imeli srečo z.vremenom. Rokovi^aški palici Špeli in Klemenu Dup^e - TVD Partizan Duplje je, v sodelovanju s KTD Pod Krivo jelko, prejšnjo nedeljo pripravil 5. rokovnjaški tek. V šestih starostnih skupinah je na 3- in 8-kilometrski progi nastopilo več kot štirideset tekačev in tekačic. Med ženskami je na 8 kilometrov zmagala Špela Novak (Cegelni-ca), med moškimi pa je imel najboljši čas Klemen Dolenc (Novice extrem), ki je nastopil v kategoriji nad 40 let. V kategoriji do 40 let je zmagal Matej Veke (Kranj). Na 3 kilometre dolgi progi je med moškimi slavil Žiga Jazbec (Križe), med deklicami Anita Meglič (Duplje), med dečki pa Mark Rakovec (Duplje). Rokovnjaški palici, ki jih je podaril Ivan Plantan, sta za najboljša časa prejela Špela Novak in Klemen Dolenc, najboljšim pa sta medalje podelila podžupan Ivan Meglič in predsednik TVD Partizana Vido Jagodic. Pokala sta dobila tudi najmlajša udeleženca, desetletna Anita Meglič in Šestletni Žiga Ovsenek. V.S. V Iz zbirke knjižnih izdaj Gorenjskega glasa vam priporočamo v branje ... USODE Milena Miklavčič (Ne)vsakdcjiiie življenjske zgodbe s40 VPET V POMLAD SEDEMDESETIH LET Cene Matičič Knjiga o prvi slovenski pomlculi w NEDOLŽNOST IN SILA Mira Delavec Življenje in delo fasipine Urbončič -Turnognijske, prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice NAROCILNICA Nepreklicno naročam: IMGLAS Cena z DDV - USODE - VPET V POMLAD SEDEMDESETIH LET - NEDOLŽNOST IN SILA 990 SIT 2.500 SIT 2.500 SIT Cena z DDV za naročnike Število naročenih Gorenjskega glasa izvodov 990 SIT 2.000 SIT ' 2.000 SIT Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 % popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa Ime in priimek................................................................................................................................................................ Ulica in hišna št............................................................................................................................................................. Poštna številka in kraj Naročnik Gorenjskega glasa NE DA - naročniška številka Poštnina ni vključena v cene. Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Knjigo lahko naroČite tudi po telefonu 04/201-42-41. Naročene knjige vam bomo poslali po poŠti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju. •v v ' . . • - • - i.-, .• - .i • v-.;. /.T' rw^^ --r, -v- Majda Bogataj, Jože Oblak, Marjana Hirsenfelder, Franc Prinfiožič, Darja Kolenc, Anže Povirk, Silva Povirk, Dušan Povirk (in Marko Pleško) so se odločili za 36-kilometrsko traso krožne kolesarske poti. merna tudi treking kolesa. Ta proga se priključi daljši pri pu-štalskem gradu, iz Crngroba pa vodi naravnost do Groharjevega naselja v Skofji Loki na Mestni trg. Skoraj na vsej poti se vidi ti- sočak Lubnik, ki je zaradi priljubljenosti in obiskanosti eden simbolov Škofje Loke. Vreme je bilo kolesarjem naklonjeno in krožno kolesarsko pot je v soboto zjutraj obiskalo več kot trideset kolesarjev, zaključek kolesaijenja pa je "okronal" golaž v Kroni na Mestnem trgu. Alenka Brun, foto: Tina Doki Najboljši Saškovi iz Mengša Bled - y soboto se je na Bledu zaključila akcija "Rogova družina na kolo", s katero želi Rog spodbujati h kakovostnemu preživljanju prostega časa ter hkrati opozarjati na pomen varnosti otrok v cestnem prometu. Tako so se družine ž različnih koncev Slovenije v ledeni dvorani na Bledu pomerile med seboj v spretnostni vožnji in poznavanju prometnih znakov. Prireditev je vodil Davor Božič, Rogovce sta pozdravila tudi predstavnica Lokalne turistične organizacije Bled Eva Straus Podlogar ter blejski župan Jože Antonič. Med 14 družinami je ^ r ^ v m I. ^ ifA f'- >'•1 •I .v i* ' * K .. 1 J!:' •tf • iX fM^i- • Ä • .it .1 • «, ^ i \i V-vis»,? 'Vv .V' '»''ÄS 1! •^jn. - t; v'r. r, 'O 'I.' v»? —' - r ■ ^ ^ > ♦ I- • TJ''» r ^ « V 9 «« Na kolesu se je preizkusil tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač z družino. IV. županov tek Krai^j - Mestna občina Kranj organizira prihajajočo soboto, 29. maja 2004, ob 10. uri IV. Županov tek okoli Brda za Fundacijo Vincenca Drakslerja. Tek bo potekal v dveh kategorijah: tek na osem in pol kilometrov, ter dva kilometra. Štartnina za oba teka znaša dva tisoč, za družine tri tisoč, za otroke, učence in Študente, upokojence in člane humanitarnih društev pa petsto tolarjev. Organizacijski odbor za izvedbo županovega teka, vabi, da se udeležite teka ter tako izrazite vašo skrb in zanimanje za posameznike, ki so se prepustili zavajajočemu svetu mamil in so se mu pripravljeni odpovedati. Vsa zbrana sredstva od štartnin, donatorjev in sponzorjev bodo namenjena Fundaciji Vincenca Drakslerja za odvisnike - zdravljenje odvisnikov, pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, Donatorska oziroma sponzorska sredstva ter Štartnino lahko nakažete na transakcijski rač un Fu ndac ij e 60000-0000000459 pri Hranilnici Lon, Bleiweisova 2, Kranj. Obenem pa že zbirajo prijave (na telefonski številki: 04/2373110 ali elektronski naslov: marja.otonicar@kranj.si). S predhodno prijavo, do 27. maja, si boste zagotovili majico in. topli obrok. Prijave bodo zbirali tudi na dan teka, od 8. do 9. ure. Alenka Brun prvo mesto ob koncu preizkušnje pripadlo petčlanski družini Sašek iz Mengša, drugo (ravno tako petčlanski) družini Lampič - Košir iz Ljubljane in tretje štiričlanski družini Stopar z Blejske Dobrave. Nagrade za tri najboljše je prispevala turistična agencija Globtour v sodelovanju z blagovno znamko Rog: vse tri družine bodo namreč uživale na kolesarskih počitnicah. Stoparjevi in Lampič -Koširjevi so dobili vikend paket v apartmajih Zoisova Plana v Bohinjski Bistrici, prvouvrščeni Saškovi pa bodo teden dni kole-sariU na Braču. Alenka Brun, foto: Tina Doki Prečkamo cesto? Brdo pri Krai\ju - Dekleta so hitela, da ujamejo svoje sokolesar-je iz Iskratela, ki so Štartali precej pred njimi. Da sta se njihova zamuda in razdalja še povečevali, pa je bila delno kriva tudi moja radovednost, saj sem dame ustavila in paČ želela vedeti, kam in zakaj kolesarijo v Iskratelovih kolesarskih majicah. Marya Jenšterle, Marya Borzatta in Irena Mežek so razmišljale, ali bi prečkale cesto Kokrica - Predoslje pri enem ali pri drugem vhodu na pot okoli Brda, da bi potem dalje po njej kolesarile do Preddvora. So redne rekreativke, ki smo jih tokrat ujeli na kolesu. Če je čas in lepo vreme, ga izkoristijo za kolesarjenje, med drugim pa se ukvarjajo tudi z rednim obiskovanjem Šmarjetne gore, obiskom aerobike. Alenka Brun Torek, 25. maja 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Milana Jakiča v petek ni bilo na sodišče, v preiskavi priznal dolgove SREC posojila Izvenobravnavni senat kranjskega okrožnega sodišča je pred dvema letoma zaradi zastaranja iz obtožbe izločil oškodovanja 64 upnikov, goljufija pa je tako z dobrih 121 milijonov tolarjev padla na devet upnikov oziroma dobrih 44 milijonov tolarjev. Kranj - V petek se je na Okrožnem sodišču v Krai\ju pred senatom, ki mu predseduje sodnica Katarioa l\irk Lukan, začelo sojeixje domnevno goljufivemu paru Lei in Milanu Jakiču iz Kranja. Na sojenje je prišla samo Lea Jakič, medtem ko se je mož Milan zaradi službenih obveznosti senatu opravičil. Lea JakiČ je svoj dolg priznala, go^uflv namen pa ne. I\idi v moževe posle naj bi ne bila neposredno vključena. Obravnava se bo nada^evala predvidoma 15. junija. Obtožba, ki jo zastopa kranjska državna tožilka Renata Vodiyov, Milanu Jakiču kot direktorju in lastniku avtoŠole Vic - Mladi voznik in agencije Jami Tours, Lei Jakič pa kot njegovi ženi, zaposleni v avtošoli, očita, da sta v letih 1995 in 1996 z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto Ivana S., od katerega sta si sposodila takratnih 67.500 nemških mark za širitev uspeš- f ne podjetniške dejavnosti, de-naija in obljubljenih visokih obresti pa mu nista nikoli vrnila. S tem sta si na račun posojilodajalca pridobila 5,9 milijona tolarjev protipravne premoženjske koristi. Na enak način si je Milan Jakič od leta 1992 do 1995 pridobil še za najmanj 34,8 milijona tolarjev koristi, pravi obtožba. Posojilodajalcu Štefanu R. je ostal dolžan-89.300 mark oziroma 5,1 milijona tolarjev, Gabrijelu A. 140.000 mark oziroma 8,6 milijona tolarjev, Francu U. 70.000 mark oziroma 4,4 milijona tolarjev, Jožetu Š. 20.000 mark in 150.000 tolarjev oziroma skupaj 2,7 milijona tolarjev, Anici in Milanu O. 75.500 mark oziroma skoraj 5,8 milijona tolarjev ter Alojzu F. 103.500 mark oziroma osem milijonov tolarjev. Razen tega je Milan JakiČ novomeško zavarovalnico Tilia z najemom posojila v Hranilnici Lon v Kra- nju, ki ga ni odplačal, oškodoval za tri milijone tolarjev. Atlas American Express v Ljubljani pa s plačevanjem nakupov s kartico brez kritja za dobrih 600.000 tolaijev. ' Milan JakiČ je v preiskavi vsa dejanja, ki mu jih očita obtožba, priznal, kaj več pa bo v svoj bran morda povedal na nadaljevanju sojenja, saj so tako tožilka kot zagovornika obeh obtožencev senatu predlagali njegovo zaslišanje. V petek se je zagovarjala samo Lea Jakič. Povedala je, da nikoli ni sprejemala denarja, ki si gaje sposojal njen mož, prav tako ni napisala nobene posojilne pogodbe, da se je z upniki dogovarjal mož, sama pa je po njegovem nareku pogodbe le podaljševala in dopisovala obresti. S posojili naj bi mož, direktor in lastnik avtoŠole Vic - Mladi voznik in agencije Jami Tours, dejansko razširil poslovno dejavnost in premostil izgubo za pet ukradenih avtomobilov, za katere zavarovalnica še do danes ni izplačala odškodnine. "V avtošoli Vic - Mladi voznik sem bila zaposlena kot tajnica od leta 1994 do 1996, ko sem odprla samostojno podjetje in, mislim, da aprila ali maja 1996 gostišče v Podljubelju. Posojilno pogodbo z Ivanom S., ki ga poznam, sem podpisala sama, denar sem potrebovala za gostil- KRIMINAL Policisti ujeli avtomobilska tatova Nesreča ju je izdala v kranjskem uradu kriminalistične policije so ovadili 21-letnika in 30-letnika iz Železnikov. Kranj - Osumljenca naj bi 29. marca letos okrog dveh zjutraj v Kranju vlomila v osebni avto R megane coupe 1.6 in ga s posebej prirejenim orodjem in z drugimi pripomočki spravila v pogon. Eden od tatov se je z avtom odpeljal, vendar je v Skofji Loki naletel na policijsko patruljo. Policista sta ga poskušala ustaviti, a je pospešeno peljal naprej. V Puštalu ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste, zaletel se je v večjo skalo, ob kateri je avto dvignilo in obrnilo na streho. Voznik, ki mu očitno ni bilo hudega, je zlezel ven in peš pobegnil pred policisti. Na podlagi sledi, ki so jih našli v Puštalu in kasneje primerjali z osumljenčevimi, so ujeli oba. V hišnih preiskavah so kriminalisti našli in zasegli vrsto stvari, za katere sumijo, da sta jih pridobila s kaznivimi dejanji. Za zdaj so ugotovili, da deli osebnih avtomobilov R clio pripadajo voziloma, ki sla bili ukradeni avgusta lani v Ljubljani in decembra lani v avto salonu v Tolminu. Osumljenca je preiskovalni sodnik že zaslišal. Za prvega je odredil sodni pripor, za drugega pa hišnega. Preiskava še ni končana. Motorist trčil v ogr^o na mostu Kokra - 27-letni Domžalčan je v četrtek, 20. maja, okrog enih popoldne z motornim kolesom aprillia vozil po regionalni cesti od Preddvora proti Jezerskemu. V Kokri je pred levi, slabo pregledni ovinek, kjer gre cesta po mostu prek reke Kokre, pripeljal prehitro, zaviral je, zapeljal na peščeno bankino ob desnem robu, izgubil oblast nad motorjem in trČil v steber lesene varovalne ograje mostu. Med trkom je Domžalčana vrglo z motorja, huje ranjen je obležal na cesti. Na pomoč so pohiteli kranjski reševalci, iz Kokre pa so ponesrečenca nato s helikopteijem prepeljali v Klinični center. Stroj je stisnil podlaht Kranj - V soboto, 22. maja, ob 9.20 je v livarski delavnici podjetja Blisk prišlo do delovne nezgode, v kateri se je huje ranil 30-letni delavec. Delal je pri stroju za tlačno litje aluminija. Koje prišlo do zastoja, bat se namreč ni vrnil v osnovni položaj, je delavec stroj preključil z avtomatskega na ročno delovanje. Napako je skušal odpraviti tako, da je približno 30 centimetrov dolg drog z desno roko nastavil na odprtino bata in vklopil ročno stikalo za pogon stroja. Pri zagonu mu je stisnilo podlaht desne roke. Iz objema stroja sta ga rešila sodelavec in lastnik podjetja, odpeljala sta ga v kranjski zdravstveni dom, od tam pa so ga prepeljali v Klinični center. Denar si je lažje sposoditi, kot ga vrniti. - Foto: Gorazd Šinik no. Prve mesece je uspešno poslovala in prepričana sem bila, da bom denar lahko vrnila. Ko so ljubeljski predor zaprli za pol leta, pa so se zrušila tudi moja pričakovanja. Takrat so v ljubljanski avtohiši ukradli, prodali tudi možev avtobus, civilna tož- ba še ni zaključena, skratka, dolg je ostal," je povedala Lea Jakič, ki je zdaj nezaposlena, brez premoženja, odvisna od socialne pomoči, pri preživljanju dveh otrok pa ji, kot je dejala, pomagajo sorodniki. Helena Jelovčan Mrtev v nekdanjem vrtcu Kranj - Nekdanji vrtec za avtobusno postajo v Kranju je že več let zatočišče za'ljudi s socialnega roba. V soboto, 22. maja, pozno popoldne so policisti slišali, da je v njem mrtev moški. Komisija urada kriminalistične policije je z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovila, da gre za 39-letnega Kranjčana. Dežurna zdravnica je glede na mrliško okorelost presodila, da je umrl približno šest ur prej. Preiskovalci zunanjih znakov nasilja na truplu niso opazili, zato so za zdaj tujo krivdo za smrt izključili. Zakaj je moški umrl, bo povedala sanitarna obdukcija, ki jo je odredila dežurna zdravnica. H. J. V Četrtek na Primskovem, naslednjo sredo v Radovljici « Skuter ni za postavljanje pred vrstniki Policisti bodo s svojimi izkušnjami in vedenjem drugih strokovnjakov svetovali pretežno mladim voznikom skuterjev, kako naj vozijo varno. Kranj - Skuter oziroma kolo z motorjem, po starem moped, sodi med vozila, ki jih je težje upravljati, saj je na cesti manj stabilen od drugih vozil, razen tega pa za voži^o zahteva posebna znaixja in spretnosti. Vozniki so večinoma mladi, skuter je praviloma njihovo prvo motorno vozilo, kot mladi, ki želijo uživati v živUei^u, pa pogosto vozijo nevarno; ker nimajo dovolj izkušenj, ker uživajo v pozornosti vrstnikov, ker so pretirano samozavestni. Inšpektor za promet v Policijski upravi Kranj Boštjan Omerzel, ki pripravlja "učne ure" za voznike skuterjev v četrtek, 27. maja, od 12. do 17. ure na parkirišču pri trgovskem centru Merkur na Primskovem in v sredo, 2. junija, od 10. do 16. ure pri osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, pravi, da način pridobitve vozniškega dovoljenja kategorije H veliko izkušenj in opozoril na nevarnosti kandidatom ne ponuja. Kandidat mora opraviti deset ur praktične vožnje v prometu, medtem ko jih kandidat za kategorijo B opravi 30 ali več, oba pa se nato samostojno podata na cesto, kjer so nevarne situacije podobne. Zato strokovnjaki priporočajo udeležbo v šolah varne vožnje, in sicer potem, ko ima voznik že nekaj izkušenj iz prometa. Mobi kartice in cigarete Spodile Gorje - Neznanec je 19. maja zvečer vlomil v Mercatorjevo trgovino v Spodnjih Gorjah. Odnesel je za približno pol milijona tolarjev mobi kartic in cigaret različnih znamk. Predoslje - Iz brunarice v Predosljah pa je neznani vlomilec odnesel za okrog 140.000 tolarjev cigaret in alkoholnih pijač. Netilke v avtu LJubey - V avtu 39-letnega Ljubljančana, ki je v petek pripeljal iz Avstrije na mejni prehod Ljubelj, so policisti našli 200 netilk in kilogram smodnika. Ker dovoljenja za nakup ni imel, ga bodo poslali na zagovor k sodniku za prekrške. Vlomilec v gledališču Krai\j - V noči s četrtka na petek je nekdo vlomil vrata v službenem vhodu v Prešernovo gledališče. V tajništvu je pregledal vse predale mize. Našel je okrog 400.000 tolarjev, ki so seveda izginili z njim. V vikendu jedel in pil Radovna - Med 18. in 20. majem je nekdo prišel do počitniške hiŠe v Radovni in vanjo vlomil. Postregel si je s hrano in pijačo, ker pa mu to očitno ni bilo dovolj, je vlomil še v drvarnico. Iz nje je ukradel več kosov ročnega orodja. Lastnika hiše je olajšal za približno 150.000 tolarjev. H. J. Policisti iz kranjske policijske uprave bodo s sodelovanjem kranjskega oziroma radovljiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu voznikom skuterjev (pa tudi njihovim staršem) v četrtek in naslednjo sredo svetovali, kako naj vozijo varno. Za ta namen pripravljajo poseben poligon za pouk praktične vožnje in preizkus spretnosti, kjer si bodo vozniki skuter aprillia iz podjetja AC Triglav Auto lahko tudi sposodili. Razen tega bodo policisti udeležence seznanili še z najpogostejšimi poškodbami voznikov skuterjev in motornih koles pri padcih oziroma nesrečah, s pravili prve pomoči ponesrečenemu motoristu kot tudi s pripomočki za nadzor hitrosti ter vožnje pod vplivom alkohola in drog. V preventivni akciji Vožnja skuterja - policijska izkušnja kot nasvet se bodo policistom s prikazom vpliva alkohola in drog na sposobnosti voznika Da se mladost na skuterju le ne bi prehitro končala... - Foto: Tina Doki pridružili strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, strokovnjaki iz AMZS Kranj bodo opozorili na najpogostejše tehnične pomanjkljivosti koles z motorjem in na nevarnosti predelav, avto moto hiša Vomberger iz Kranja in Agromix iz Radovljice pa bosta predstavili zaščitna sredstva za voznike skuterjev in motoriste. Helena Jelovčan Sošolcu zlomil ličnico Škofja Loka - Policisti bodo zaradi suma povzročitve hude telesne poškodbe dopolnili kazensko ovadbo proti 17-letnemu Velenjčanu. Ta je v sredo, 19. maja, s sošolci med uro telesne vzgoje igral dvoranski hokej. Eden od sošolcev ga je ponesreči, brez posledic, oplazil s hokejsko palico, zaradi česar mu je Velenjčan zagrozil z maščevanjem. Grožnjo je po končani uri uresničil v garderobi Športne dvorane. S pestjo je sošolca tako močno udaril v levo ličnico, da mu jo je zlomil. H. J. CESTNO PODJETJE KRANJ , družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. KRANJ. JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 * TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.sl Cestno podjetje Kranj, d.d.. obvešča, da bo zaradi preplastitve ceste R 1 - 211/0211 Kranj -Jeprca od ponedeljka, 24. 5. 2004, do 4. 6. 2004 popolna zapora ceste od km 2.560 do km 3.560 in sicer neprekinjeno v dnevnem in nočnem času, tudi ob sobotah in nedeljah. Obvoz poteka na relaciji Kranj - Škofja Loka - Jeprca in obratno. Obvoz je označen. Voznike prosimo, da upoštevajo začasno prometno signalizacijo in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni mogoče izvajati med prometom. - * ■ v GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 Kam so šli VSI Titoti ...Že dolgo tega .... sem si nekoliko prirejeno zimzeleno pesem Where Have All The Flowers Gone Peta Seegerja prepeval oni dan, ko sem iskal sogovornike na temo, kam so šle vse Titove slike, kipi, knjige o njem ... "U oči praznika," kot se je reklo včasih pred 25. majem, dnevom mladosti. Krai\j - V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je bilo zapovedano imeti v pisarni in javnih prostorih vsaj en primerek, sliko, kip ... predsednika države Josipa Broza Tita. Imeli smo občutek, da nas veliki vodja od vsepovsod opazuje, podobno kot križani v sakralnih objektih in Cerkvi pripadajočih ustanovah. Iznajdyivi umetniki in trgovci so s proizvodnjo "maršalov" lahko kar dobro zaslužili, ljudstvo pa se je počutilo varno. Dokler bo Tito, se nam nič ne more zgoditi. Od Titove smrti je minilo 24 let, izstopa Slovenije iz bivše države 13 let, pa vendar spomin in zanimanje po "bivšem" ne pojenja. Okrepil se je. Na bolšjih trgih gredo Titove slike dobro v promet, na internetnih spletnih straneh lahko izvemo marsikaj o lyem, poslušamo pesmi o Titu, si ogledamo fotogra^je, lastniki barov spet na steno vračajo i^egove slike, mladi ga nosijo na majicah ... Je Tito res le še za muzej? Skupaj s propadanjem nekdanje skupne države, Titove Jugoslavije, in z nastajanjem novih samostojnih držav na njenih tleh, je tudi v Sloveniji, kot prvi med njimi, zapoved po tovrstnem razkazovanju spoštovanja do pokojnega vodje prenehala. Industrijske obrate, prostore političnih in družbenih organizacij ter javnih ustanov, kot so občine, šole, zdravstveni domovi, društva so tako rekoč čez noč "očistili'* stare zidne in namizne na odpad, bolj ozaveščeni v muzej, čustveno navezani pa so kakšen primerek odnesli kar domov. pisarniške opreme". Z manj ah več dostojanstva so Titove slike, doprsne kipe, knjige in druge stvari, povezane s socialistično preteklostjo, odvažali na smeti, Muzej: Mladi bi za Titov kip menjali arheološke izkopanine Za vse tisto, kar se je pred deset in več leti znašlo na odpadu, je kakopak prepozno, zato sem v želji, da si ogledam kakšen tovrsten primerek, zavil naravnost v Gorenjski muzej. Kot drugod po Sloveniji so ob osamosvojitvi tudi k njim prinesli nekaj Titovih slik, kipov in drugega gradiva z občine, banke, sindikatov Mirko Draksier - Aligator je največji zbiralec Titovih slik in kipov v mestu Muzej skrbno hrani vse, kar je povezano z našo zgodovino, tudi Titom. ... Gradivo je zbirala, inventari-zirala in dokumentirala kustosinja za novejšo zgodovino, pokojna Nada Holynski, sedaj pa zanj skrbita konservatoija Mar-janca Jeglič in Franc Jelene. "Zanimivejši so bili eksponati z umetniško vrednostjo, ki so jih ustvarili naši znani kiparji ali slikarji. Med njimi so Kalinov kip, Jakčeva graHka, Do-linarjev doprsni kip, ta je ves ta čas v okviru i^egovih plastik razstav^en v Mestni hiši, ki so svoje mesto dobili v okviru umetnostno zgodovinske zbirke, medtem ko so ostale slike, predvsem fotografe in reprodukcye, in kipi tu v de-poju novejše zgodovine v nekdanjem lokalu "Podmornica" na Planini," je povedala Jegličeva. V depoju je tako ob mlečnih steklenicah kranjske mlekarne, dvajset let starih računalnikih, šopku z odprtja karavanškega predora in drugih spominih na polpreteklo zgodovino okrog trideset primerkov slik oziroma kipov, bodisi z likom maršala bodisi drugih socialističnih veljakov, Kardelja, Kidriča ... "Večina je bila k nam prinesena v prvih letih po osamosvojitvi, kakšna slika pa na naš naslov priroma tudi še sedaj. Pred leti so nam na primer novi lastniki Inteksa ponudili kip partizanke z ranjencem, ki je bil pred poslopjem," razlaga Jelene in dodaja, da sem in tja kakšen primerek tudi posodijo za razstavo ali do- godek, kot je bil nedavno v Grand hotelu Toplice na Bledu, kjer se je eno od omizij imenovalo Titovo. Podobno so s Titovimi podobami in spomini iz socializma ravnali v Gomjesavskem muzeju na Jesenicah, kjer so sprejeto gradivo shranili v depoju v Kosovi graščini. "Inventarizira-nih imamo kakšnih 20 slik in 5,6 doprsnih plastik, med i\ji-mi obe, tako Tita kot Karde-ya, ki sta bili nekoč v avli občine. Pri nas je najbolj znan portret, ki ga je izdelal domačin Jaka Torkar...," razlaga organizator in dokumentalist Tone Konobe^. Menda je za ta del slovenske zgodovine vse več zanimanja med mladimi, kar je razvidno tudi iz njihovega zanimanja ob ogledu razstave o novejši zgodovini v Kosovi graščini. "Mladi v muzej prihajajo celo z željo, da bi meiyali. Za Titov kip nudyo celo arheološke najdbe, ki so nedvomno zelo mam^ive ponudbe. Jasno je seveda, da se z muzejskim gradivom ne trguje." Kot je povedal ravnatelj Loškega muzeja Franc Podnar, so tudi pri njih v začetku devetdesetih dobili precej gradiva o tem času. "Med slikami in kipi zagotovo izstopa tisti, ki gaje izdelal kipar Tone Logonder, imamo pa tudi veliko knjižnega in slikovnega gradiva, prapore... zaenkrat so ti v depojih, zagotovo pa jih bomo uporabili pri oblikovanju zbirke 20. stoletja." Podobno zgodbo sem slišal tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik, medtem ko v Tržiškem muzeju Titovih slik in kipov skorajda ni. Zbiralec: Za originale tri običajne Eden od zbiralcev "maršalskih zadev" je vsekakor kranjski mestni svetnik Mirko Draksier iz Drulovke pri Kranju, ki ima v svoji kletni rezidenci razstavljenih oziroma v depoju shranjenih več kot petdeset različnih uokvirjenih Titovih slik. Štiri doprsne kipe, nekaj namiznih kipcev, nekaj knjig, fotografij ... "Sem otrok socializma in sem kot Titov mladinec, nikoli pa član komunistične partije, nekda-njega predsednika spoštoval. Seveda nostalgga po teh časih danes ni tako močna, da bi jokal za i^im, me pa jezi, da so po slovenski osamosvojitvi prav tisti, ki so s krediti in zvezami najbolje izkoristili bivši sistem. Čez noč začeli neizmerno pljuvati po i\jem. Pripisovali so mu lastnosti največjega zločinca. Prav zato se mi je zdelo, da je do človeka vseeno potrebno pokazati neko spoštovanje in ga ohraniti za zgodovino, ki je konec koncev tudi naša lastna," motiv za zbiranje pojasnjuje Draksier, ki ima med drugim shranjene tudi izvode različnih časopisov in revij, ki so maja 1980 poročali o njegovi smrti. Marsikakšno sliko je pobral tudi s smetišča, seveda se je o njegovi zbirateljski strasti razvedelo tudi med ljudmi, ki so mu kar sami začeli prinašati vse na temo Tito. "Nekaj kosov imam tudi za menjavo, za izredne primerke, predvsem originalne slike, pa sem pripravljen odstopiti tudi tri, štiri običajne," razmišlja Draksier, ki ugotavlja, da se Tito po vseh teh letih vraČa, mlado in staro sprašuje po njegovih slikah, v njegovi prodajalni Muzika Aligator kupujejo plošče s partizanskimi pesmimi in pesniimi o Titu ... "Pri tem mislim, da ne gre za objokovanje starih Časov, mnogi so se takrat komaj rodili, niti ni to oblika nekega novega komunizma ... Mogoče so starši mladim povedali, da je bil Tito vendarle velik človek, na njegovem pogrebu je prišlo toliko državnikov, kot še nikoli " II»«« Ustvarjalna ideja: Provokacija primitivcem Vanja Alič je pevec novogori-ške skupine Zaklonišče, ki v svojih pesmih med drugim kaže spoštovanje do "tekovina revolucije", v Ljubljani pa je pred dvema letoma odprl tudi gostinski lokal imenovan Che bar po znanem južnoameriškem revolucionarju, companeru Ernestu Che Guevari. "Za ime lokala se ni- sem odločil iz političnih nagibov. Che je že več kot 30- let pop ikona, z nyim se mladi identificirajo kot s simbolom revolucye, za njih je mladostniški upornik. Tita seveda ne moremo primerjati z njim, a ima vsekakor pri nas mesto Vanja Aiič: "Tito ima tudi v Che baru svoje mesto." spomina na čase, ko je bilo drugače," razlaga Alič, ki svojo skupino povezuje z razpadom bivše države. Da skupina ne bi bila taka, .kot je, če ne bi bilo v začetku devetdesetih napete situacije in mržnje do vsega, kar je jugoslovansko, "čefursko" ... "Zame je to navaden primitivi-zem, mnoga moja besedila pa so prav odgovor na to. Provokacija vsem tem obremenjenim yudem." Tito je prisoten tudi v Che baru, ima svoj kot, s sliko na steni in kipom na Šanku. "I\idi Castro, Lenin in še kdo bo mogoče s fotografijo ali kako drugače dobil svoje mesto na steni lokala. Zakaj ne. Pri nas vrtimo tudi glasbo v tem smislu, imamo zabave na to temo, lani smo pričakali štafeto ob dnevu mladosti, letos bomo kuhali partizanski golaž ..." Vam je kdo kdaj očital Tita v baru? "Nikoli, k nam celo "domobranci" hodijo na kavo." Igor Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 584 Za večerjo mrak, za zajtrk zrak Josip Ogrinec je eden tistih gorenjskih in slovenskih pisateljev, za katere vedo samo še uČeni profesorji in leksikoni, drugi pa smo jih po krivem pozabili. Njihovo delo in življenje je dostikrat nadvse zanimivo. "Ako gremo iz Kamnika po okrajni cesti, ki pelje v Kranj, pridemo kmalu i' Podgorje. Med poslopji se odlikuje enonad-stropna hiŠa z imenom 'Medvedov dom'. Tukaj je bil rojen 4. aprila 1844 fantiček, ki so mu dali pri svetem krstu ime Jožef pisal pa se je Ogrinec. Njegov oče je bil nadarjen kmet. S pridnostjo in razumnitn gospodarstvom se je povzpel nad vse sovaŠČane. Le nekoliko premehkega značaja je bil radi prirojene ljubezfdvosti. Jožkova mati Neza pa je imela v marsičem druge nazore kakor njen mot Nobena stvar se ji ni zdela pretežavna. Kar je sklenila, se je moralo zgoditi. Še bolj samozavestna je postala, ko je soseska njenega moža izvolila za župana. Dobro je namreč vedela, da je mati županja v vsej soseski le ena." Ta mati si je zamislila, da bo njen sin duhovnik. On pa, da ne bo. Ogrinec je prosil starše, naj mu dovolijo iti na Dunaj, da bi se posvetil profesorskemu poklicu. Oče mu je pustil prostost, toda mati ni bila tega mnenja. Že po naravi bolj trdega značaja mu je začela groziti z besedami: ■če ne greš v lemenat, kar nič več ne prestopi domačega praga.' Matere so navadno milega srca, Ogrinče-va pa je delala izjemo. Hudo je bilo mlademu dijaku, da je dobil tak odgovor. Vendar se je uklonil in vstopil v bogoslovno semenišče. Po dovršenem prvem letu bogoslovja je prišel ves zadovoljen na počitnice in to tembolj, ker sta bila vesela oČe in mati, da je izpolnil sin njuno željo. Prišlo pa je drugače. Med počitnicami je začel Jože resno dvomiti o svojem poklicu. Kakor je premišljeval to stvar na vse strani, vedno je začutil glas, da v duhovniškem stanu ne bo srečen. Zopet je prosil starše, naj mu pustijo prosto voljo, toda zdaj je tudi oče izrazil svojo željo, naj nadaljuje učenje v semenišču. Ogrinec ni nasprotoval in vstopil leta J865 i' drugo leto bogoslovja. Ni pa še pretekel en mesec, ko je naznanil ravnatelju izstop iz semenišča. Zapustil je tisto veliko hiŠo poleg škofijske cerkve in odšel domov. " Postavimo se v njegovo kožo in pojdimo z njim. "Vsak korak proti domu mu je Tunjiška cerkev; pod njo je bil doma Josip Ogrinec bil težji. Bolj se je bližal rojstni vasi, hujše mu je bilo pri srcu. Kako ga bosta sprejela oče in mati, ko izvesta, kaj je naredil? Kmalu je prestopil hišni prag. Mati, ki jo že poznamo po njenem značaju, ga je vprašala: 'Kaj pa je tebe prineslo iz Ljubljane? Ali boš imel že jutri novo mašo?' Ogrinec je sedel mirno na klop, pristavil dežnik h klopi in začel nekaj govoriti, toda ni mogel najti pravih besedi. Na zadnje je vendar povedal, da ni zadovoljen s svojim stanom in da je zato odŠel iz semenišča. Tedaj je mati pristopil k njemu, vzela prislonjeni dežnik v roke in udarila Jožeta po hrb- tu. Oče je sedel žalosten pri mizi, podpiral obraz z rokama in ni rekel besede. Branil bi bil sina, ta pa je molče vstal, zapustil hišo in odšel v Kamnik. " Zdaj šele se je začela njegova trnova pot. V Kamniku je srečal Zagrebčana, ki ga je povabil k sebi za hišnega učitelja. A tudi tu ni bil zadovoljen. Odšel je študirat na Dunaj, a brez sredstev. "Za večerjo imam mrak, za zajutrek pa zrak", je napisal v nekem pismu. Oče in sestra sta mu naskrivaj pošiljala nekaj denarja, mati je Še vedno upala, da se bo vrnil v semenišče, ko ho dovolj sestradan. A se ni uklonil. Študija ni povsem dokončal in tako je dobil le začasne profesorske službe i' Ljubljani, Novem mestu in nazadnje v Vinkovcih, kjer je šele nekaj mesecev pred smrtjo končno opravil profesorski izpit. Stradanje mu je uničilo zdravje, umrl je i' Vinkovcih že 13. majnika 1879. Kaj pa neizprosna mati? "Njegova matije bridko obžalovala, da se je vedla tako trdo do svojega sina. Ker mu je oče umrl že prej, je hitela mati sama i' daljne Vinkovce, da bi pripeljala truplo dotnovino. Toda ko je prispela tja, je bil sin že pokopan ... " Lavtižar poroča, kako zelo je žalovala za pokojnikom in vedno vzdihovala: "Oh, če bi Jože še živel, hi v.vf' dala za njega. " Pa je umrl star komaj 35 let in v samskem stanu. Zapustil je le nekaj solidnih literarnih del. Torek, 25. maja 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargj@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Zakaj je Gorenjska uvrščena med najrazvitejše slovenske (statistične) regije, vedo le državni birokrati v Ljubljani, zagotovo pa je to tudi posledica slabega sodelovanja med Gorenjci samimi. Gorenjska ritjjno potrebuje regionalni razvojni svet. Kraiy - V petek se je zgodil dolgo pričakovani korak:, tudi formalno je Gospodarski forum za Gorenjsko - civilna iniciativa nekaj najvidnejših gorei^skih gospodarstvenikov, stopil iz anonimnosti, saj so nekateri njegovi člani razložili svoje poglede na položaj in stai\je Gorenjske upravnemu odboru Območne zbornice za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije. Pri tem so naleteli na polno podporo in razumevai^e in ugotovili, da se morajo čim prej tudi formalno konstituirati, pri čemer je lahko območna zbornica soustanovite^, pristopnik, koordinator, servis in soHnancer. Da z gorenjskimi povezavami ob razvojnem načrtovanju ni dobro, nenazadnje kaže tudi dejstvo, da je šele v petek upravni odbor območne gospodarske zbornice prviČ to temo uvrstil na svoj dnevni red, pa čeprav bi morala biti zbornica, kot je uvodoma poudaril predsednik upravnega odbora Miro Pinterič, v središču tega dogajanja. Že uvodoma so ugotovili, da smo pri načrtovanju razvoja na Gorenjskem hudo razdrobljeni in nepovezani, kar se je potrdilo tudi s tem, da so na to sejo pozabili povabiti predstavnika(e) pooblaščene razvojne agencije, ki je pripravila Regionalni razvojni program. gačno razvrstitev Gorenjske, za kar si predsednik Sušnik že prizadeva, predvsem pa podreti visoke ograje občinskih vrtičkov, kjer ponekod celo še vedno razmišljajo o delitvi Gorenjske. Čas je, da se Gorenjci zbudimo, da organiziramo iniciativno konico, ki bo pripravila kvaliteten povezujoč razvojni projekt. državo in občinami, kar je mogoče doseči le z integracijo med občinami, gospodarstvom, politiko in civilno družbo. Kot vse kaže, je tudi razvojna regionalizacija (sprejetje zakona o traj-nostnem razvoju) odložena v naslednji parlamentarni mandat in vprašanje je, ali si lahko Gorenjska privošči čakanje na to formalno osnovo za nujno potrebni regionalni razvojni svet. jati še z marsičem drugim. Nujno je tudi sistematično informiranje, še bolj poudarjena vloga regijske banke, najti pa bo potrebno tudi sredstva za najem kvalitetne svetovalne hiše. Osem področij zahteva najmanj osem timov Regionalni razvojni svet, v katerem bodo sodelovali poleg politikov tudi gospodarstveniki in civilna družba, naj bi se po predlogu Gospodarskega foru- Pismo o nameri bo pokazalo pripravljenost V razpravi so bili predlogi gospodarskega foruma pozdravljeni in podprti, pri čemer je bilo opozoijeno, da je izrednega pomena motivacija, tako posameznikov, kot poslovna motivacija za podjetja. Gorenjsko bi kazalo razvij ati tudi kot blagovno znamko, prizadevanja pa nujno formalno konstituirati in profesionalizirati. Zlatko Kavčič, Gorenjska je razdrobljena Še očitnejši znak za to, da gorenjski razvojni program marsikoga ne zadovoljuje, pa je nastanek civilne iniciative gorenjskih gospodarstvenikov - Gospodarskega foruma za Gorenjsko, ki je po besedah Janeza Bohoriča nastal v krogu gorenjskih direktorjev spontano pred dvema letoma. Ob žalostnih dejstvih, da ima Gorenjska kar tri razvojne agencije, da župani ne zmorejo sesti za isto mizo, da gorenjski poslanci ne sodelujejo, pač pa so zavezani le svojim političnim strankam in torej pri državi ne nastopajo organizirano in usklajeno, želi forum doseči premik, ki bo pomenil bolj učinkovito razvojno načrtovanje, zlasti pa organiziranje vseh drugih prizadevanj, ki bi lahko prispevala k pospešitvi gorenjskega razvoja. Pri razvojni pomoči prikrajšani Kot je odločno opozoril na seji prisoten predsednik Državnega sveta Janez Sušnik, je sodu izbilo dno dejstvo, da uvrstitev Gorenjske med razvite regije - Turizem je najperspektivnejša razvojna možnost Gorenjske, meni Gospodarski forum za Gorenjsko. k • regije z manjšo razvojno ogroženostjo, pomeni zelo ozko priprta vrata dostopa do evropskih razvojnih sredstev, kljub temu da vsi makroekonomski kazalci kažejo na njeno gospodarsko zaostajanje. Samo podatek o tem, da je Gorenjska uspela v preteklih dveh letih dobiti le za 50 milijonov evrov razvojne pomoči, manjša Koroška pa za 350 milijonov, je dovolj zgovoren. Nujno potrebno je doseči dru- Na uradno regionalizacijo ne kaže čakati Daje Gorenjska z razvrstitvijo v skupino C - razvojno manj ogroženih regij, veliko izgubila, je s številkami podkrepil tudi Janez Benčina, predsednik Gospodarskega foruma za Gorenjsko, ki je prvič javno nastopil v intervjuju za aprilsko Številko revije Moja Gorenjska, priloge Gorenjskega glasa. Ocenil je namreč, da imamo Gorenjci na prvem razpisu za razvojna sredstva Evropske unije, kjer smo se prijavili 80 milijard tolarjev pomoči, možnost dobiti le kakšni 2 milijardi tolarjev, kar je kar štirikrat manj, kot sicer pomeni Gorenjska v Sloveniji. Ocenil je, da ima Gorenjska kakovostno pripravljene analize za Študijo o trajnostnem razvoju, ki so žal premalo poznane, potrebni pa so še naslednji koraki - organiziranje na ravni regije in s tem pridobitev moči, ki bo omogočala pridobivanje sredstev. Nujna je premostitev prepada med V kemični in gumarski industriji dosegli dogovor Krary - V Savi Tires so prejšnji teden predstavniki delodajalcev in delojemalcev podpisali tarifno prilogo kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije. Glavne spremembe v podpisani pogodbi se nanašajo na plače in druge prejemke, tako da se bodo na podlagi nove tarifne priloge v nekaterih podjetjih kemične in gumarske industrije nekoliko povišale osnovne plače. "Današnji podpis pomeni konec mračnega obdobja med delodajalci in delojemalci. Pomeni še veČ; začetek novega sodelovanja, ki bo potekalo za pogajalskimi mizami. V socialnih pogajanjih morajo zmagovati argumenti, in Če temu dodamo še nekaj dobre volje in strpnosti, so rezultati tu, tako v korist delojemalcev kot delodajalcev," je dejal Janez Justin, predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije pri ZZZS. Obe strani sedaj čaka še uskladitev plač v panogi v skladu z družbenim dogovorom o politiki plač za leti 2004 in 2005 ter uskladitev normativnega dela kolektivne pogodbe z zakonom o delovnih razmerjih. Simon Šubic ma za Gorenjsko ukvaijal z naslednjimi področji: turizmom, kot najperspektivnejšo razvojno možnostjo; tehnološko trans-formac^o gospodarstva, ki je zagotovo najakutnejša potreba gorenjskega gospodarstva ob nujnem prehodu iz industrijskega v storitveno obdobje (sedanja delovno intenzivna produkcija je prava tempirana bomba!); razvojem podeže^a, pri čemer je bilo za dopolnilne dejavnosti in turizem že kar nekaj narejenega; starim mestnim jedrom, ki nujno zahtevajo več pozornosti; infrastrukturo v najširšem pomenu (ceste, železnice, energetika, informacijsko telekomunikacijska tehnologija, letališča); ekologijo - zlasti problemi ravnanja z odpadki in čiščenja odpadnih voda, kar vse ne sme poznati občinskih meja; gospodarstvom v smislu nujnih integracij, povezovanja v grozde in razvoja malega podjetništva; ter kadri - bolj načrtnemu pridobivanju znanj, ki jih Gorenjska ob velikem deficitu na tem področju potrebuje. Vsako od naštetih področij potrebuje poseben tim in predvsem vodjo z znanjem, ugledom in avtoriteto, pa tudi podporo ustrezne strokovne službe. Nevzdržno je, da ima Gorenjska tri razvojne agencije, pri čemer je le ena blizu tega, da bi imela potrebno kritično maso ljudi oziroma znanj, za svojo eksistenco pa se morajo ukvar- predsednik Gorenjske banke in tudi član gospodarskega foruma, je predlagal, da se s ponudbo podpisa pisma o nameri izvede osnovna diferenciacija o tem, kdo se je pripravljen vključiti v takšna gorenjska prizadevanja in nato stori vse potrebno za konstituiranje interesnega združenja razvojnega sveta Gorenjske. Nenazadnje so za opisani pristop potrebna sredstva in prisotni so menili, da mora k temu po možnostih prispevati tudi zbornica. Poiskati najboljše Posebej zanimiva so bila razmišljanja o nosilcih in kadrih ter dilema o tem, ali uporabiti konkretna imena. Poleg Janeza Bohoriča, Zlatka Kavčiča, Janeza Benčine, Janeza Sušnika in dr. Petra Kraljiča, za katere so bili prisotni soglasni, da bi morali sodelovati v regionalnem razvojnem svetu, so bili, kot želja, da bi sodelovali kot nosilci nekaterih od naštetih področij, omenjeni še: mag. Iztok Purič (turizem), dr, Janez Bester (tehnološka transformacija), Barbara Štembergar (razvoj podeželja), mag. Drago Štefe (mestna jedra), Vinko Može (prometna infrastruktura) in prof. Jože Gri-čar (kadri), ki jih nameravajo povabiti k sodelovanju. Štefan Žargi, foto: Tina Doki Z vami v prihodnost, z vami v svet I ^ XV notesniki Toshiba Satellite Satellite A40-241: 2moglit^.7GH2 Intel Celeron procesor. DVD-ROM CD-R/W errata, 40GB trdi disk. 15" TR zaslon, 10/100 mreža, V.92 modem, 2 letna mednarodna garancija, XP-Home, priložena torbica. Cena 260.510 SIT brez DDV (312.612 SiT z DDV)^ www. i nea. si/tosh i ba Pokličite: 01/5138 128, 5138 115 TOSHIBA INEA d.o.o., Stegne 11,1000 Ljubljana Nafta na inflacijo Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Medtem ko po svetu straši duh drage nafte, se tradicionalno pesimistične napovedi gospodarskega položaja v Evropi in na Japonskem umikajo nekoliko bolj svetlim žarkom upanja v lepši jutri. Japonsko gospodarstvo je v prvem četrtletju na letni ravni zraslo za slabih šest odstotkov, kot so pokazali podatki, objavljeni s strani japonske vlade. In tudi evro območje je, pa čeprav v manj impresivnem obsegu, v gospodarskem smislu v prvih treh mesecih letošnjega leta na letni ravni zraslo za slab poltretji odstotek, kar je najhitreje od začetka leta 2001. Kar pa seveda Še ne pomeni, da je napočil čas za zabavo. Obrestne mere so v glavnih gospodarstvih sveta na zelo nizki ravni in posledično poceni denar v kombinaciji z drago nafto ne pomeni nič dobrega. Se posebno dve gospodarstvi sta vredni malce ostrejšega pogleda, kitajsko in ameriško. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo porabi Kitajska trenutno šest milijonov sodčkov nafte dnevno, kar je cel milijon na dan več kot pred enim letom, V ZDA, kjer skurijo dvajset milijonov sodčkov nafte dnevno, se ravno v tem času začenja poletna sezona, ki bo še povečala povpraševanje, s tem pa seveda pritiske na svetovno ceno nafte. Viša se tudi inflacija, ki je v največjem svetovnem gospodarstvu v prvih štirih mesecih leta 2004 dosegla zelo dobra dva odstotka na letni ravni. Razlogov za zaskrbljenost pa je tudi na nekoliko daljše obdobje kar precej. V zadnjih desetih letih so se svetovne naftne rezerve zaradi novih nahajališč in tehnologije povečale za štiri odstotke, potrošnja nafte pa je v enakem časovnem obdobju porasla za dobrih ducat odstotkov. Še nekaj pomenljivih številk. Zdajšnja svetovna dnevna proizvodnja nafte znaša nekaj več kot 75 milijonov sodčkov dnevno. Pri tej stopnji črpanja bi morali vsakih 13 dni odkriti novo naftno polje z milijardo sodčki. Povedano drugače, v zadnjem desetletju preteklega stoletja je bilo v svetovnem merilu na novo odkritih 37 milijard sodčkov nafte, potrošeno pa kar '253 milijard sodčkov. Hudo preprost izračun nam pove, da človeštvo trenutno porabi sedem-krat več nafte, kot jo odkrije na novo. Nič kaj spodbuden izračun, mar ne ? V naslednjih štirih do petih letih naj bi se po napovedih svetovno povpraševanje Še povečalo, rahlo pa naj bi se povečala tudi ponudba, predvsem iz Zahodne Afrike, Rusije in Kanade, a se kljub temu ocenjuje, da bo do leta 2007 dnevni primanjkljaj nafte znašal 800 tisoč sodčkov. Takšen primanjkljaj lahko pokrijejo samo dežele, ki imajo trenutno Še vedno proste naftne kapacitete, te pa lahko preštejemo na prste ene roke - Savdska Arabija, Norveška, Nigerija in Mehika. Zaenkrat se zdi, da so časi poceni nafte minili, vsaj po osnovni logiki ekonomske teorije, saj je/bo povpraševanje po črnem zlatu večje od njegove ponudbe. Seveda bo cena še naprej krepko nihala navzgor in navzdol, a glede na trenutno stanje se verjetno za daljši rok ne bo spustila pod 25 dolarjev m sodček. Očitno bo treba spet več hoditi peš. DrŽava omejuje prosto konkurenco Cerklje - Po pogojih, ki jih je gospodarsko ministrstvo zapisalo v aprila objavljenem javnem razpisu za spodbujanje razvoja turizma, mnoga podjetja sploh ne morejo kandidirati za sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj. To je med drugimi razkačilo tudi nekatere žičničarje, zato sta Jasto Marcon in Miran Ciglič, direktorja RTC Krvavec in SC Cerkno, ki sta prav tako izpadla iz igre, na gospodarsko ministrstvo poslala protestno pismo. Na odgovor še čakata. Po razpisnih pogojih se lahko za 8,3 milijarde tolarjev razpoložljivih sredstev potegujejo zgolj tisti, katerih občine ležijo znotraj t.i. temeljnih geografskih območij Obala, Kras, širše območje Julijskih Alp in Pohorje - Maribor. Če pogledamo zgolj gorenjsko regijo, so iz razpisa avtomatično odpadle Cerklje, Škofja Loka, Idrija, Cerkno, Tržič, Kamnik, Železniki, Kranj, Jezersko ... Če se omejimo samo na smučišča, bodo praznih rok ostala tudi smučišča na Starem vrhu, Sonci, na Golteh, na Zelenici... 'Ti pogoji pomenijo najmanj kršitev načela enakopravnosti in proste konkurence, saj so po naŠem zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence prepovedani vsi ukrepi, ki bi pomenili diskriminacijo oziroma bi dajali nekaterim prednost nastopanja na trgu. Za kršitve zakon predvideva celo denarne kazni," pojasnjuje Jasto Marcon. Kako sta lahko občini Cerkno in Cerklje izpadli iz kroga občin, ki spadajo v ŠirŠe območje Julijskih Alp, marsikomu ni jasno, saj sta na primer obe občini uvrščeni na seznam Alpske konvencije. Marcon se pri tem še boji, da bi ta vprašljiva delitev na temeljna geografska območja ostala zacementirana: "V tem primeru bi mnoga zimskošportna središča izpadla iz igre vsaj do leta 2006, obstaja pa bojazen, da se ta delitev usidra v glave celo za večno." Upanje umre zadnje, zato si odrinjeni žičničarji pravično rešitev obetajo po današnjem sestanku primorskih poslancev, na katerem se bodo poleg mednarodnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo pogovarjali tudi o spornem razpisu gospodarskega ministrstva. Na sestanek so namreč poleg mladega ministra Mateja Lahovnika in državne sekretarke za turizem Darje Radič povabljeni tudi župani izločenih občin in direktorji tamkajšnjih podjetij, Simon Šubic Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE DOSTAVA KURILNEGA OUA S . GORENJSKI GLAS • 16. STRAN NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 Posredniki z licenco ministrstva Na prvi izpitni rok za pridobitev licence se je prijavilo okrog 250 kandidatov. Kranj - Nepremičninski posredniki morajo po novem za oprav-yaiye poslov nepremičninskega posredovalca pridobiti licenco pristojnega ministrstva. Na prvi izpitni rok za opravdanje strokovnega izpita za pridobitev licence se je po podatkih ministrstva za oko^e, prostor in energyo pryavilo okrog 250 kandidatov. Vsi, ki bodo uspešno opravili izpit, bodo vpisani v imenik nepremičninskih posrednikov, ki bo javno objavljen na spletnih straneh ministrstva. Poleg opravljenega strokovnega izpita se po zakonu o nepremičninskem posredovanju za izdajo licence zahteva še višja strokovna izobrazba. Pri tem je ministrstvo določilo prehodno obdobje, v katerem bodo nepre- Spoštovani bralci! v novi rubriki "svetovalski kotiček" bodo priznani strokovnjaki odgovarjali na vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami. Vprašanja lahko pošljete na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (za nepremičnine) ali na elektronski naslov: info@g-glas.si. NEPREMIČNINE d.».e> Tritč Bleiwei«ova cesta 6. Kranj Tel.: 20 26 172 ■ garsonjera, 33,50 m2,4. nad., kop. z banjo in CX, balkon vsi priključld, 1. izgr. 1984, prodamo za 11,7 mio s^ < Planina 1 ■ 2,5 ss, 66,22 m2, VI!. nad., I. izgr 1984, vsi priključki, balkon, prodamo za 16,8 mio sit Golnik • zazidljiva parcela, lepa, voda na parceli, elektrika na robu parcele, 820 m2, vredna ogleda, prodamo za 19600 sit za m2 mičninski posredniki lahko pridobili ustrezno izobrazbo. Tako bodo do maja 2007 izobrazbeni pogoj izpolnjevali tudi posamezniki s končano najmanj splošno srednjo šolo, srednjo tehnično ali drugo srednjo strokovno Šolo, ki so imeli na dan uveljavitve zakona o nepremičninskem posredovanju najmanj tri leta delovnih izkušenj pri poslovanju z nepremičninami. Nepremičninski posredniki se bodo dolžni tudi dopolnilno usposabljati vsakih pet let oziroma ob spremembi predpisov, ki jih morajo poznati v sklopu strokovnega izpita za nepremičninskega posrednika. Vsi nepremičninski posredniki z licenco ministrstva bodo vpisani v imenik nepremičninskih posrednikov. Doslej je imenik, v katerega se je prostovoljno vpisalo več kot dvesto nepremičninskih posrednikov, vodilo združenje za poslovanje z nepremičninami pri gospodarski zbornici, zdaj pa bo to v pristojnosti ministrstva za okolje, prostor in energijo. "Imenik nepremičninskih posrednikov je javna evidenca. Identifikacijski podatki posameznika, podatki o tem, ali je ali ni vpisan v imenik PRODAMO: Zvirče pri Tržiču^ naselje družinskih hiš možnost ugodnega financiranja pri Hypo banki ^ • prevzem; pomlad 2004 ^^ Informacije na tel.: 01 4205 327, 041 618 300 Hypo Alp^-Adhß-ConsultQfits d,o.o., Že/erna c. 1000 Ljutitjan^ ter podatki o vrsti in veljavnosti licence so javni. Objavijo se na spletnih straneh ministrstva," so pojasnili pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Prve posrednike, so še dodali, bodo predvidoma v imenik vpisali v juniju. Mateja Rant zavarovanje odgovornosti, licenca Planina 3. 4000 Kranj STANOVANJA PRODAMO KRANJ - PLANINA II. enosobno 42 m2, pritiičje z atrijem, leto izgradnje 1981, v celoti obnovljeno 9004, cena: 14.200,00,00 SIT TRŽIČ - BALDS, garsonjera 13.50 m2 + 5,50 m2 kleti, v stanovanjskem bloku, 1.1959,2. nad., cena 4,450.000,- SIT. STANOVANJA ODDAMO KRANJ - Bitnje • dvosobno v hiši, 6Gm2, opremljeno, najemnina 60.000,00 SIT + stroški, varščina, vselitev možna s 01.04.2004 KRANJ - Šorlijevo naselje, enosobno 39 m2, delno opremljeno (hodnik, kopalnica, kuhinja), 3. nad-stropje, najemnina 53.000,00 SIT + stroški, varščina KRANJ - Brrtof, dvosobno 65 m2, v hiši, pritličje, opremljeno, z lastnim vhodom in parkirnim VI Direktor Urban Jagodic Nepremičnini ASGARD C. m. Tita 86, Jesenice Po veljavi novega Zakona o nepremičninskem posredovanju so bili sto'rjeni veliki premiki in novosti v delu agencij za posredovanje na trgu nepremičnin. V skladu s temi novostmi je bila pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije ustanovljena Sekcija pri Združenju za pošlo-vanje z nepremičninami (ZPN). Izvoljeno je bilo vodstvo sekcije in predstavnika, ki zastopata gorenjsko regijo. Za vodjo sekcije gorenjske regije je bil izvoljen Urban JAGODIC, direktor nepremičninske agencije A5-GARD - NEPREMIČNINE, d.o.o., Jesenice. V februarju 2004 je bil sklican I. sestanek gorenjske sekcije. GZS, enota Kranj je prijazno Telefon: 04 235 1000 Faks: 04 235 1001 GSM: 041 331 886 info@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si mestom, najemnina 500,00 evrov (120.000,00 SIT), vsi stroški vključeni v najemnino STANOVANJA KUPIMO KRANJ. ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RAEXMJI^ BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, -plačilo takoj PARCEU KUPIMO KRANJ - okolica, kupimo od 700 m2 do 1000 m2 veliko zaadljivo parcelo, plačik? takoj. HIŠO KUPIMO KRANJ • okolica, kupimo novejšo hišo, lahko tudi v gradnji, na parceli 700-1000 m2 KMETUSKA ZEMUlŠČA Kimm ČBČa HRASTJE, PRSACBC- kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča odstopila svoje prostore za sestanke, ki bodo vsak prvi ponedeljek v mesecu, na naslovu Bleiweisova 16, Kranj. Ob tej priložnosti vljudno vabimo vse nepremičninske po-srednike, ki delujejo na območju naše regije, da se udeležijo teh sestankov ter s svojimi predlogi in izkustvi doprinesejo h kompleksnemu reševanju problematike na področju naŠe branže. NEP CONSULTING, d.o.o. Čebelarska ul. 1, 1000 Ljubljana Tel: 040/206 666 STANOVANJA PRODAM U aŠKA DRAVLE, 29<34 m2, vila btok. novo popdncma opremljeno, mirna okofca, klima, vide-ofon, CTV CENA brez opreme: 526.000 SrT/m2. U SfiKA DRAVLE 140m2. novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005. CENA za 4. grad. fazo 382.500 Sn/m2. Ljubljana. KRANJ, Koroška ul, 50-54 m2, dvosobno v 1. nad. neopremljeno, vseljivo takoj. Prodamo brez posrednikov. Cena 355.500 SFT/mS, STANOVANJA ODDAMO LJ ŠIŠKA DRAVUE 140m2, novogradnja, razpored po želji. Lastni vhod 2 parkirišči, vseljivo 01/2005. Mesečna najemnina 450.000 SIT U ŠIŠKA DRAVUE. 29-34 m2, vila blok. novo popolnoma opremljeno, mirna okolica, Wima, videofon, CTV. Mesečna najemnina 3.550 SIT/m2. Ljubljana. POSLOVNI PRC^TORI - ODDAMO KRANJ, Koroška ulica, 104 m2 v 1.'nadstropju. Tri enote: 50 m2.26.6 m2,37,6 m2. Neopremljeno, vsdfivo takoj. Oddamo v celoti ali posamezno, brez posrednikov. Mesečna najemnina 2.400 SIT/m2. . I Nova stanovanja centru Kranja Na mirni lokaciji na Zlatem polju bosta zrasla dva vila bloka s 17 stanovanji Po skoraj enem letu se je končno začelo, pravi investitor M&D Fintours, d.o.o., ki je z gradnjo dveh vila blokov čakal do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Na Levstikovi ulici -Zlato polje, v neposredni bližini zdravstvenega doma, so začeli z rušitvenimi deli, začetek gradnje pa se začne konec maja. Najprej bodo izvajalci del, podj6tje Kobram - Gradnje, d.o.o., ki se lahko pohvalijo s certifikatom ISO 9001, kar zagotavlja bodočim lastnikom stanovanj kvalitetno gradnjo, začeli z gradnjo podzemne garaže, v kateri bo prostora za 15 vozil, nadaljevali pa z novim objektom, v katerem bo osem stanovanj. V pripravljalnem obdobju so statiki ugotovili, da bi bila adaptacija stare vile zelo zahteven projekt, zato se je investitor odločil, da ga je bolje podreti in na istem mestu zgraditi novega. Za rušitev smo se odločili, ker hočemo vsem bodočim lastnikom zagotoviti enako kvaliteto stanovanj In predvsem varnost, je povedal direktor podjetja M&D Fintours, d.o.o., g.^Draško Jovičevič. Varnost in zadovoljstvo kupca sta zanj 'vodilo', na osnovi katerega se odloča za izpeljavo projekta. v novem objektu bo devet stanovanj, skupaj torej sedemnajst. Struktura samih stanovanj bo zelo raznolika. Tako bodo na voljo stanovanja z atriji in teraso različnih velikosti. V vsakem objektu bodo tudi dve mansardni dupleks stanovanji. Vsako stanovanje bo imelo vsaj eno parkirno mesto in shrambo. Nova objekta bosta ohranila arhitekturo starega, poleg pritličja pa bosta imela še dve nadstropji in mansardo. Kupcem bodo na voljo nad standardna stanovanja, velikosti od 30 do 120 m2. Gradbeni nadstandard se bo po besedah investitorja kazal z izvrstnim izborom ekološko preverjenih materialov in sodobnim, vendar še vedno klasičnim načinom gradnje, pri čemer bodo upoštevali želje kupcev stanovanj. stanovanja bodo vseljiva na začetku leta 2005, s prodajo pa začnejo v tem mesecu. Za prodajo stanovanj je odgovorno podjetje Linia Gradiani, d.o.o., katerega predstavnik g. Zoran Poglajen bo z veseljem odgovoril na vsa vprašanja, ki bodo zanimala bodoče lastnike. Po informacijah g. Poglajena, je interes za nakup zelo velik, dve stanovanji pa sta že prodani. Cena stanovanj na tako imenitni^ lokaciji je zelo zanimiva, saj najmanjše stanovanje lahko kupite že za okoli 60.000 evrov. V ceno je všteto poleg stanovanja še garažno mesto in shramba, vključen pa je že tudi DDV. Kupcem med drugim ponujajo, v sodelovanju z bankami, ugodne načine financiranja. Vsi potencialni kupci si ponudbo stanovanj lahko ogledajo tudi na spletni strani www.liniagra-diani.si, kjer so predstavljeni vsi tlorisi s površinami in cene posameznih stanovanj, ali pa pokličejo g. Zorana Poglajena na telefon 041- 770 264. v CENTRU KRANJA I t ZA VM GRADIMO -v .i ■ .. * A • -S « .» ..-t? 770 264 »» Uf^t&.Qr&dlimni CeMkd Jt06 Sll^iSiMLiMA 17 tomrortnlh; ^obno z^novanfti stanovanj z atrijem ali teraso v dveh vila blokih s podzemno garažo. NEPREMIČrstINB Cesta maršala TRa 86, 4270 J^enice Tel.: 04 33 12 GSIrft 041 673 048 l\la območju Jesenic - Slovenski Javornik, gradimo 12-stanovanjski objekt. Na voljo so: 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 45.50 Cena: 11.000.000,00 SIT 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 55.50 m2. Cena: 13.600.000.00 SIT 4 X trisobno stanovanje s kletjo (faktor). 70,00 m2. Cena: 17.400.000,00 SIT Zaključek gradnje in prevzem stanovanj je predviden konec meseca avgusta 2004. HIBE LAJBNO: Prodamo nadstandardno stanovanjsko hišo 250 m2 na parceli 560 m2. Garaža, nadstrešek. Ck-olje, talno ogrevanje. Leto izgradnje 1992. Cena: 59.7 mio/SIT SLOVENSKI JAVORNIK.- Prodamo polovico hiše -zgornje stanovanje 100 m2, obnovljeno. Terasa, CK-olje. ločene instalacije, svoj vhod, vrt 150 m2 • kamin, garaža. Leto izgradnje 1938, Obnovljeno, Cena: 15 mio/SIT KOROŠKA BEA: Prodamo tristanovanjsko hišo 260 m2 na parceli 500 m2. CK- plin, garaža, KTV, Leto zidave 1903. obnovljeno 2000, Cena; 27 mio/SIT STANOVANJA POTOKI: Prodamo večje stanovanje 105 m2 v stanovanjski hiši, adaptirano. Svoj vhod. vrt, CK. Zgrajeno 1930, adaptirano 1999, Cena: 12,6 mio/SIT JESB^ICE V stanovanjski hiši prodajamo dvosoth no stanovanje 61 m2. CK- olje. Zgrajeno 1935, prenovljeno 1975, Cena: 7.9 mio/SIT JBBJCE Prodamo dvosobna stanovanje 51 m2, obnovljeno. Etažna CK-o|e. Uporaba wta 2 letno kuhinjo. Garaža. Leto gradnje 1935. UQDONO! Cena: 8,3 mio/SIT JBBJICE • Cesta revokic^: Prodamo trisobno stanovanje 72 m2 v III. nadstropju, delno obnovljeno. balkon, CK, 2x klet Cena: 12,5 mio/SIT JESENICE- Tavčarjeva: Prodamo dvosobno stanovanje 85 m2. visoko pritličje, 2x balkon, etažna CK-olje. delno obnovljeno. Leto zidave 1961, Cena: 13 mio/SIT PARCELE RATiČE: Prodamo zazidljivo parcelo 900 m2. Cena: 16,700,00 SIT/m2 POSLOVNI PROSTORI JESENICE • center; V poslovno trgovskem centru prodamo poslovne prostore 420 m2. Zgrajeno 1970, Cena; 90.000.00 SrT/m2 JESENICE: Prodamo skladiščne prostore 285 m2, garažo višina 3 m - 54 m2, zemljišče 100 m2, pomožno skladišče 85 m2. Zgrajeno 1932, Cena: 16 mio/SIT Aindustrijskoobrtna cona Intekj?. Kranj Savska cesta 34, Kranj ODDAMO iN PRODAMO Poslovno - skladiščne prostore različnih velikosti od malih (15 m2 dalje), srednjih (80 - 300 m2j, do veiikih [do 5.000 m/2], za izvajanje različnih dejavnosti po zelo ugodnih cenah - proizvodne hale po 670,00 SIT/m2, skladiščni prostori po 538,00 SIT/m2. pisarne po 947,00 SIT/m2. možnost logističnih centrov - sejemski prostor MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV. NUDIMO UGODNE POGOJE FINANCIRANJA. d. , . Za kakršnekoli informacije smo Vam na voljo po tel.: ALBIS. d.o.o., 041/426 898, Jure. 04 20 23 579 Albis d 0.0.. Bm6£«va Uubt^na L EST^ EXEDR.A NEPREMIČNINE, Maja Tolar s.p. Cesta maršala Tita 18 A, Jesenice TEL.: 04 583 65 00, GSM: 041 703^06 www.exedra-nepreraicnine.co m PRODAMO GARSONJERE IN ENOSOBNA STANOVANJA: JESENICE - Bokalova, GRS, 22 m2, nad. 3/4, obnovljena, vsi priključki, 6,0 m. sit JES0JICE - Tavčarjeva, 2 ss [1/2 hiše]. 64 m2, ločen vhod, garaža. 9,0 m. sit RADEMJCA- Cankarjeva. 3 ss. 70 m2 v nad. 3/4, zEki lepo stawa;^. obnovlieno v c^oti h delno opremljena. Nadstrešek za avto. 22,2 m. sit ŽIROVNICA -1,5 ss v bloku, 50 m2. vsi priključki, delno opremljeno in obnovljeno. Uredimo ugodno posojilo za nakup. Izplačilo v 1 tednu. 11,5 m, sit RADOVLJICA. VP hiša 533 m2, urejena, lep sončen vrt Parcela 1100 m2. Poslovno stanovanjska ali {3 družinska). Dobra ponudba. V račun vzamemo 3 ss v Radovljici. 72.0 m. sit ITD +, d.o.o. nepremičnine Slovenski trg 8. SI40(K) Kranj, tel. št.: (M-/236W)7(). 01/2381-120, fax: 04/2321-122. GSM: 041/755-2%. 040/204-661. O4]/y()0-()0Q Parcele prodamo: Kranjska Gora ■ proti Ratečam: nasproti bencinske črpalke, prodamo parcelo v izmeri 2600 m2 (en del travnik III. kat, en del kmet. zemljišče I. kat.). Možna postavitev brunarice (pridobljena informacija). Cena: 7 mio SIT. Kočna: zazidljiva parcela 500m2. sončna lokacija, vsi priključki v neposredni bližini, poleg spada še 4500m2 mešanega gozda, kjer je že postavljena brunarica, cena 11 mio SIT. Naklo - zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki, sončna, končna, cena 22.134.- sit/m2. Torek, 25. maja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 17. STRAN Sava poslovala pozitivno Ogorčeni rejci Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce je predlani imela skoraj 39 milijonov tolarjev izgube, lani pa je poslovala pozitivno. Lesce -Zadruga ima dve posestvi, na Bledu in v Po^čah. Usoda blejskega, na katerem 12 zaposlenih obdeluje 113 hektarjev zem^išč in redi 250 glav velike živine, še 180 plemenskih telic pa je v kooperacyski reji, je precej negotova. Kot pojasnjuje direktor zadruge Emil Peternel, je v denacio-nalizacijskem postopku 20 hektarjev že vrnjenih nekdanjim lastnikom, še 16 hektarjev je v postopku, med njimi pa so tudi zemljišča neposredno ob gospodarskih objektih. Lokacija farme je zanimiva za razvoj Bleda, nadaljnji obstoj farme pa lahko ogrozi tudi ekonomika. Pri prireji mleka (lani so ga namolzli 1,6 milijona litrov) so v minulem letu z velikimi prizadevanji dosegli pozitivni rezultat, prej je bilo pri vsakem litru šest tolarjev "minusa", napovedano znižanje odkupne cene za pet tolarjev ali Še za več pa bi spet pomenilo povratek v Čase negativnega poslovanja. V zadrugi poskušajo z obnovo denacionali-zacijskega postopka za deset hektarjev zemljišč neposredno ob gospodarskih objektih preprečiti vračilo zemljišč v naravi, pri tem pa dokazujejo, da med (rednim) postopkom upravni enoti niso predstavili ovir za vračilo v naravi. Nekdanji lastniki tudi zahtevajo od zadruge in sklada kmetijskih zemljišč in gozdov 40 milijonov tolarjev odškodnine, ker od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do danes niso mogli uporabljati zemljišč. Zadruga tožbi oporeka in s cenilnim elaboratom dokazuje, da vlaganja presegajo zahtevano odškodnino. Zemljišča so zaradi vlaganj v melioracije in druge zemljiške ureditve danes za 70 odstotkov več vredna kot ob podržavljenju, na širšem kompleksu 47 hektarjev'pa naj bila vlaganja v povprečju 33-odstotna. Denacionalizacijski upravičenci so se pripravljeni odpovedati odškodnini, če bi zadruga umaknila zahtevek za ob-, novo denacionalizacijskega postopka. Zadruga tega ne bo storila in bo počakala na odločitev upravne enote. Izguba delovnih mest "Če z obnovo postopka ne bomo uspeh, posestvo Bled ne bo moglo več obstajati, to pa bi pomenilo tudi izgubo dvanajstih delovnih mest. V tem primeru bo približno polovico blejske prireje mleka prevzelo posestvo PoljČe, na katerem že zdaj obdelujemo 240 hektarjev zemljišč in redimo 340 glav velike živine, od tega 290 molznic. Del zemljišč in mlečne kvote blejskega posestva bi lahko namenili članom zadruge," je dejal Emil Peternel in navedel, da je zadruga lani poslovala pozitivno, za razliko od leta prej, ko je imela skoraj 39 milijonov tolarjev izgube. Medtem ko poslovanje bremenijo obveznosti do nekdanje Hranilno kreditne službe za Gorenjsko, se jim poslabšujejo tudi možnosti pri kandidiranju za državne podpore. Doslej so se lahko potegovali za državni denar s tremi enotami, s sadovnjakom Resje ter farmama Bled in Poljče, letos se glede na odločitev agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja lahko le kot celota. Iz gnojevke elektrika in toplota V zadrugi razmišljajo tudi o možnosti, kako bi iz gnojevke s posestev Poljče in Bled ter z okoliških kmetij pridobivali bioplin, tega pa bi izkoriščali za proizvodnjo električne in deloma tudi toplotne energije. Pri podjetju Controlmatik ABW Domžale so že naročili izdelavo študije, po prvih ocenah bi jih naložba stala od 100 do 120 milijonov tolarjev, poplačala pa naj bi se jim v petih letih. Gnojevka bi po uporabi ohranila hranilno vrednost, vendar bi bila brez vonja. Ker Občina Radovljica želi pridobiti zemljišča na Sobcu in še na nekaterih drugih območ- r Emil Peternel jih, je članom agrarne skupnosti Hraše predlagala, da bi jim sklad kmetijskih zemljišč in gozdov dal v zameno državna zemljišča. Zadruga je to preprečila, sklad pa jo je po tem obvestil, da na območju obdelovalnih površin, ki jih koristi za kmetijske namene (Vrba, Breg, Hraše, Poljče, Dobe, farma Bled in letališče Lesce), ne bo opravljal pravnega posla in da bo po ugotovitvi lastništva in končanem prenosu zemljišč na sklad sklenil zakupno pogodbo z le-ško zadrugo. Če zadruga ne bi ukrepala, bi ostala brez šestnajstih hektarjev zemljišč v kompleksu Poljče. Cveto Zaplotnik Zveza govedorejcev: mlekarne nimajo razloga za znižanje odkupne cene mleka. Zgornje Jarše - Gospodarsko interesno združei\je Mlekarstva Slovenije je v imenu slovenskih mlekarn napovedalo za 1. junü znižai\je osnovne izhodiščne odkupne cene mleka za pet tolarjev pri litru. V Govedorejski zadrugi (s sedežem v Jablah) so ogorčeni nad tem in bodo v primeru, da bodo mlekarne napoved tudi uresničile, posegli po najbolj drastičnih ukrepih. Med drugim bodo poskušali najti kupca, ki bo priprav^en kakovostno mleko plačati po evropskih cenah. Kmet Andrej Podpečan je ob tem pripomnil, da bi problem hitro rešili, če bi bili kmetje enotni in bi bili pripravljeni vsaj en teden zlivali mleko proč. Kot je povedal predsednik zadruge Janez Slevec na petkovi novinarski konferenci na Čer-nivčevi kmetiji v Zgornjih Jaršah, znižanje izhodiščne odkupne cene mleka za pet tolarjev pomeni glede na vsebnost maščobe in beljakovin v mleku zmanjšanje cene v povprečju za sedem tolarjev. V zadrugi menijo, da mlekarne za to nimajo argumentov, saj je odkupna cena v Sloveniji za osem odstotkov nižja od povprečne evropske cene. Če bi pri tem upoštevali še razliko, ki nastaja zaradi obračuna v litrih in ne v kilogramih kot v ostalih članicah Unije ter delno pokrivanje prevoznih stroškov, bi razlika presegla deset odstotkov. Pa ne samo to! Rejci v Sloveniji so v zadnjih petnajstih letih prejemali za mleko od 15 do 20 odstotkov manj kot njihovi stanovski kolegi v (petnajstih) državah Evropske unije, poleg tega pa v primerjavi z njimi še občutno nižje subvencije. Slovenske mlekarne so v tem času po besedah Janeza Slevca dobivale iz državnega proračuna visoka nadomestila za pripravo mlečnih izdelkov za izvoz, v zadnjih letih naj bi znašala sedem tolarjev od litra odkupljenega mleka. Rejci ne pristajajo na znižanje odkupne cene, ampak celo menijo, da bi bil zdaj čas, da se cena v Sloveniji izenači s tisto v Avstriji oz. v (petnajstih) državah Evropske unije. Odkupna cena se namreč v Sloveniji ni spremenila že od 1. aprila 2001, prodajna cena mleka in mlečnih izdelkov pa seje v tem času povečevala v skladu z inflacijo, enako tudi cene elektrike, goriva, umetnih gnojil, krmil in ostalega reprodukcijskega materiala. "Rejci smo po stroških . prireje mleka že štiri leta v Evropi, po prihodku od mleka pa za Evropo zaostajamo," je dejal Janez Slevec in dodal, da si nekatere slovenske mlekarne z dumpinškimi cenami in neenotnim nastopom same rušijo trg z mlekom, kar s pridom izkoriščajo trgovska podjetja. Cveto Zaplotnik Vajtežje bo prvi dve leti V Ljubljanskih mlekarnah načrtujejo v prvih dveh letih "življenja" v Evropski uniji negativni poslovni rezultat. Teden o mestnih gozdovih Ljublana - Ljubljanske mlekarne so ob koncu lanskega leta imele nekaj več kot 3,3 milijarde tolarjev bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da na skupščini 1. junija 219 milijonov tolarjev oz. 50 tolarjev (bruto) na delnico namenijo za izplačilo dividend, 6,8 milijona tolarjev (bruto) za nagrado upravi in 6,8 milijona tolarjev (bruto) za nagrado nadzornemu svetu, preostali bilančni dobiček v znesku nekaj več kot 3,1 milijarde tolarjev pa naj bi ostal nerazporejen. Kot je znano, so Ljubljanske mlekarne lani ustvarile 830 milijonov tolarjev dobička, kar je nekoliko več od načrtovanega in za pet odstotkov več kot leto prej. Prihodki iz poslovanja so bili viŠji za pet odstotkov in so znašali 42 milijard tolarjev, odkupih pa so 283 milijonov litrov mleka. V okviru priprav na vstop v Evropsko unijo so prenovili blago- vne znamke, posodobili objekte in proizvodnjo, predelavo osredotočih v obratih Ljubljana, Kočevje in Maribor in v vseh izpolnili standarde za izvozne obrate ter stroške poslovanja znižali na povprečno tri tolarje na liter. Po vstopu v Evropsko unijo bosta še posebej zahtevni prvi dve leti, ko v Ljubljanskih mlekarnah predvidevajo negativni rezultat poslovanja. Osvajanje evropskega trga bo za mlekarno na začetku nedonosno, vendar jim po uspešni prodaji Alpskega mleka in svežih mlečnih izdelkov ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta na trge Evropske unije ne manjka optimizma. Skupna kmetijska politika je prinesla poskusno uvajanje kvot za mleko, neposredna plačila kmetom in znižanje izvoznih spodbud, dogajanje na skupnem trgu Evropske unije pa bo zaznamovalo tudi izenačevanje cen med,državami. C.Z. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Bled, Kraiy - Zavoda za gozdove Slovenije bo ob Tednu gozdov, ki poteka ta teden na temo Mestni gozdovi, pripravil več pogovorov, predstavitev in prireditev. Blejska območna enota zavoda je že v petek v stavbi radovljiške občine odprla razstavo risb z naslovom Moje najljubše drevo. V soboto so učenci osnovne šole Antona Tomaža Linharta čistili gozdno učno pot v Radovljici. Včeraj je bil v Ljubljani v organizaciji ljubljanske območne enote zavoda in mestne turistične zveze posvet o mestnih gozdovih v Ljubljani. Danes, v torek, bodo na Ljubljanskem gradu podehh priznanja najbolj prizadevnim občinam pri urejanju mestnih gozdov. Jutri, v sredo, bo blejski zavod Na stalno mesto presadimo bučke in kmnare v začetku minulega tedna se je končno otoplilo in ker močnejšega dežja ni bilo že kar nekaj časa, smo nekatere rastline morali zaliti (rdeča pesa, solata, fižol). V soboto je potem močno deževalo in ohladilo se je. Rastline imajo zdaj dovolj vode, zelo hitro pa bodo začele rasti ob malo toplejših dneh. Kumare kalijo od 10 do 14 dni Kumare so odlične v solati, vložene, lahko jih tudi pečete ali si iz njih naredite sok. Za solato in za pečenje je med bolj priljubljenimi sortami sončni potok, za vlaganje sta primerni sorti ko-rnišon levina Fl in pariški ko-mišon. Vse kalijo od 10 do 14 dni. Sončni potok je zgodnja sorta. Zahteva veliko toplote, vode in dobro pognojeno zemljo. Plodovi so srednje dolgi in valjasti, tem-nozeleni s svetlimi progami in ne pogrenijo. Komišon levina-f^l in njena sestra pariški komišon sta hibrida odporna na bolezni in zelo rodna, tudi ona potrebujeta veliko vode, toplote in pognojeno zemljo. Kumare imajo odvajalne sposobnosti, saj pospešujejo izločanje strupenih snovi iz telesa. Kumare smo v cvetlični lonček oziroma v toplo gredo posadili prve dni maja. Rastline so zdaj že tako velike, pa tudi ogrelo se je že, da smo jih presadili na stalno mesto na vrt. Za zdaj smo jih pokrili z vrtno kopreno, da bi se hitreje ukoreninile in da bi jim bilo bolj toplo. Kumare so namreč precej občutljive na mraz in zahtevajo relativno visoke temperature. Posadili smo jih v vrste. Med rastlinami je pol metra razdalje, med vrstami pa nekaj več kot meter. Kasneje bomo kumaram naredili še oporo. Čebula tn korenje, ki smo ju posejali konec marca, lepo rasteta. Med bučkami pustimo veliko prostora Od bučk sta priljubljeni sorti hibrid Elite Fl in Uchiki kuri (Hokaidb). Seme Elite Fl kali 10 do 12 dni. Gre za zelo zgodno, rodno in odporno sorto. Zelene podolgovate bučke rastejo na grmičku, redno jih moramo trgati, da nastavljajo nove cvetove in s tem seveda plodove. Seme bučk Uchiki kuri kali od 8 do 15 dni. So oranžne bučke hruškaste oblike in zrastejo do 2,5 kilograma teže. Imajo veliko karotina, vitamina BI in balastnih snovi. Tudi bučke (vrsto Elite F 1) smo v toplo gredo posadili v začetku maja. Zdaj smo jih presadili na vrt. Bučke niso tako občutljive na nižje temperature kot kumare, a smo jih kljub temu pokrili s kopreno. Ni pa nujno, da jih prekri-jete. Elite F 1 ni treba posaditi preveč na redko, zato smo med rastlinami pustili le približno 40 centimetrov razdalje. Uchiki kuri pa so večje buče, zalo mora biti razdalja med rastlinami večja. Visoki fižol, ki smo ga posadili 11. maja, je že vzkalil. Monika in Mateja BertonceU predstavil predlog o razglasitvi mestnih gozdov Bleda za gozdove s posebnim namenom, delavci zavoda si bodo ogledali novo naravoslovno pot Pusti grad, ob 10. obletnici zavoda pa bo Še družabno srečanje ob Fuxovi brvi. V soboto bodo novo naravoslovno pot tudi uradno odprli. V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije bodo ob tednu gozdov pripravili v četrtek ogled pragozdnega rezervata Kriva jelka v Udin borŠtu. Na ogled vabijo vse, ki jih zanima ta redka naravna vrednota. Zbor bo ob 13. uri na Letencah pri tabli spominskega parka Udin boršt. Pohodniki naj pridejo primerno obuti. V primeru dežja bo ogled teden kasneje. C.Z. Bayer GropScience S 8<9d6iv1twecvD fosthn rovndjto prevUno. Prod upor^ prebortt» navodila m upofabot GORENJSKI GLAS • STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek. 25. maja 2004 Vsako sredo na Radiu Kranj ob mesec Organon-ov ZADEITK Spet je prišel med nas Finale na velikem ekranu Klub študentov Kranj organizira jutri, v sredo, 26. maja, v klubu Mitnica v Kranju ogled finalne tekme Lige prvakov na velikem ekranu. Vsi ljubitelji nogometa ste lepo vabljeni. Vstopnine ni. černo druženje popestrila glasba izpod prstov klubskega DJ-a. Vstop je prost. . Večer z DJ-jem Klub študentov Kranj vas vabi v petek, 28. maja, v kranjski klub Mitnica, kjer bo ve- Nazaj v Vietnam Vsi popotniki ste lepo vabljeni na potopisno predavanje v Kiub Potepuh v Kranju, kjer bo svoje izkušnje o potovanju po Vietnamu z gosti delit Luka Po-znič. Potopisno predavanje bo v nedeljo, 30. maja, ob 20. uri. Organizator, Klub študentov Kranj, omogoča prost vstop. Organizator Fakulteta za organizacijske vede je fakulteta z dolgoletno tradicijo, v zadnjem času pa tudi medijsko zelo opevana. Tisto pravo dejstvo pa je, da na njej študira več kot 4.000 študentov, ki daje širši Gorenjski regiji svoj pečat. Letošnja statistika vpisa pa kaže še na večje povpraševanje. Odgovore na takšno povpraševanje nam je podala ga. Romana Lesjak, vodja Referata za študijske zadeve Fakultete za organizacijske vede. Romana Lesjak Poizkusna matura je že za nami, prav tako maturantska parada, sedaj pa je pred dijaki zaključnih letnikov le še prava matura. In kako je bilo letos s prijavo na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju? Romana je povedala, da je bilo prijav na njihovih študijskih programih zopet zelo veliko, tako da sta oba študijska programa omejena in sicer: na Univerzitetnem študijskem programu se je s prvo željo prijavilo 287 študentov, na Visokošolskem strokovnem študijskem programu pa kar 482. Upoštevati je potrebno, da na Visoko strokovnem programu sprejmejo le 190 študentov, na Univerzitetnem pa 140 študentov. Seveda pa ne moremo mimo vpisa prejšnjih let. Po zagotovilih Romane je na Univerzitetnem študijskem programu za okoli dvajset odstotkov večji kot v lanskem študijskem letu. Govorimo seveda o prijavah ne o vpisu, saj vpisa še ni. Na Visoko strokovnem programu pa je prijav šest odstotkov manj kot v lanskem študijskem letu. Statistika zadnjih let kaže, da je ob vseh študijskih smereh največje zanimanje na Organizaciji in managementu kadrovskih in izobraževalnih procesov oziroma sistemov. Da je zanimanje za to dejavnost večje. Romana pripisuje vzroke sami kompleksnosti programa, ki je tudi najbolj široko koncipirana in obravnava človeka. Človek je v tej dobi spet pomemben, zelo pomemben v delovnem procesu in spet postavljen v ospredje. To so programi, to je moderen program, povzet po tujih programih. Imenuje se "Human resource management", torej ravnanje, upravljanje s človeškimi viri. Pri vprašanju, zakaj pritegne FOV takšno zanimanje, smo dobili jasen odgovor: "Mislim, da bi o tem mogli povedati tudi kaj posamezniki, študentje, sama pa sem prepričana, da imamo sam študij zelo dobro organiziran. Študijski programi so zanimivi in aktualni, že vrsto let pa prakticiramo tudi način sprotnega študija; to pomeni, da štijdent opravi in absorbira predavanje in takoj lahko že opravlja izpit. V praksi to pomeni, da študent, ki je priden in sprotno opravlja izpite, v sredini meseca junija opravi že vse izpite in si privošči lepe počitnice." V vsakem primeru pa se vsak odloči za študij, ki ga zanima in mu predstavlja neko kredibilnost v bližnji prihodnosti. In kako je z diplomanti FOV? "Glede zaposljivosti mislim, da zelo dobre. Nič ne kaže na to. da ne bi bile dobre oziroma smo celo dobili najnovejše statistične podatke iz Zavoda za zaposlovanje, da je naša zaposljivost oziroma zaposljivost naših diplomantov relativno dobra ali celo večja od mnogih podobnih strokovno usmerjenih dejavnosti," nam je za konec še zatrdila vodja referata. Polona Ramšak, feto: Damjan Makovec Res je. Tudi letos bo. Študentski piknik bo tokrat popestril dogajanje v Kranju že desetič zapored. Piknik je v desetih letih obstoja postal kranjska stalnica, brez katere ne gre. V preteklosti je goste navdušil z bogatim zabavnim programom. Organizatorji pa zagotavljajo, da tudi letos ne bo nič drugače. Pa letos? Program piknika se bo začel ob 16. uri, ko se bodo začele Igre mladosti. Igre mladosti bodo podobne, kot se igrajo Igre brez meja, ki jih poznamo s televizijskih ekranov. Vsako ekipo sestavlja pet članov, dva moška In dve ženski, ter rezervni igralec. Ekipe čakajo lepe nagrade. Prvih šest ekip bo šlo na izlet v Gardaland. Ostale pa čaka lepa tolažilna nagrada. Organizator prireditve že zbira prijave ekip za Igre mladosti. Vse zainteresirane ekipe se lahko prijavijo na Info točki ŠO FOV. Izberite si zanimivo ime in pričnite s koordinacijskimi pripravami, verjemite, potrebovali jih boste. Prijavite se in ne bo vam žal, saj vas čakajo bogate nagrade! Na odrih bo poskrbljeno tudi za presenečenja... pridi in se prepričaj na lastne oči Igre mladosti so študentska različica Iger brez meja... V sredo, 28. aprila, in v sredo, 5. maja, sta se v Que Pasi v Kranju končala predizbora za RockMIadim, na katerih so žirijo za nadaljnjo uvrstitev prepričale skupine Multiball, Sheeva, Clone Age in Escape. Katera izmed teh skupin je najboljša, bodo obiskovalci izvedeli na pikniku. Zmagovalno skupino čaka lepa nagrada: snemanje •I % > ^ na katerih je pomembno zabavati se albuma v profesionalnem studiu. Študente bosta zabavali tudi skupini Bulwyf in Zeus, ki bosta ogreli publiko za glavno zvezdo večera. Za 10. rojstni dan študentskega piknika bo žur naredil Vlado Kresiin z Malimi bogovi. Večina nas pozna njegov album Kreslinčice. Kako se njegovi komadi slišijo v živo, pa boste lahko izvedeli prav na Študentskem pikniku, kjer bo nora zabava do zgodnjih jutranjih ur. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za ljubitelje elektronske glasbe. Vsi tisti, ki radi poslušate house in techno, pozor! Vam bo namenjen poseben oder, kjer boste ves večer lahko uživali v dance ritmih. Med programom bodo številne nagradne igre na odru s pomočjo zabavnih animatorjev. Kot se spodobi za vsako veliko zabavo, bo ob vrhuncu večera nebo razsvetlil ognjemet. Vsi tisti, ki jim še ne bo zmanjkalo energije, pa ne smejo za- muditi After partyja v klubu Que Pasa v Kranju. Lepo vabljeni! Franci Starlha, foto: Damjan Makovec Beno Fekonja ! * t » ♦ •i ^ « J- # Zlati^ modre šel v BiH Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v okviru 6. mednarodnega festivala kreativne komunikacije Magdalena, ki je potekat od četrtka, 13. maja, do sobote, 15. maja, razpisala kreativni natečaj na temo stanovanjska problematika mladih. Na razpis so številni avtorji iz trinajstih držav prijavili 55 kreativnih rešitev. V kategoriji za naziv najboljšega plakata se je potegovalo 33 del, za najboljši tiskani oglas 10, v kategoriji drugih sredstev komuniciranja pa 12 del. Strokovna žirija festivala Magdalena je nagrado Zlati modre za kreativni razpis ŠOU v Ljubljani podelila avtorjema dela Slovenian Government (Slovenska vlada) Adnanu Suljako-viču in Nenni Čorbadžič iz BiH. Nov visokošolski zakon Državni zbor je danes sprejel novelo zakona o visokem šolstvu, ki povsem spreminja način visokošolskega izobraževanja. Med drugim uvaja novo strukturo študijskih stopenj, daje večji pomen kreditnemu sistemu študija in s tem omogoča interdisciplinarnost in internacionalnost. Z danes sprejeto novelo so postavljeni temelji za začetek uresničevanja tako imenovane Bolonjske deklaracije, s katero naj bi poenotili visokošolsko izobraževanje v Evropi. Zdajšnji sistem naj bi tako postopno preoblikovali do leta 2010. Prve nove študijske programe pa naj bi fakultete začele izvajati v študijskem letu 2005/2006. Visokošolski študij bo po novem usmerjen k vse-življenjskemu učenju, kakovost študija pa bo skupaj s študenti nadzirala javna agencija. Tekoči izzivi ... Mirno morje, je izrek, ki ga je veljalo ta konec tedna večkrat omeniti. Sedem prijateljev se nas je že deveto leto zapored odpravilo na štiridnevni izlet. "Četica Lahkotno", kot smo se poimenovali, smo se letos odpravili na jadranje po Komatih. Za takšen podvig smo potrebovali samo vzdržljivega "skiper-ja", ki bo preživel naš tempo. In smo ga našli v kranjskem mojstru logotipov in celostnih podob, šefu podjetja Nimbus, Milošu Perkoviču. Pred to odpravo smo si rekli, če se na tej bar-kici ne bomo skregali, se ne bomo nikdar. Vendar smo kma-u ugotovili, da je jadranje disciplina, ki nam je pisana na kožo. Pozibavanje na morskih valovih, veter v laseh, tešenje žeje, veliko smeha in zabave ... Kot prava družina smo si razdelili delo. Tako se nihče ni pretegnil. Danes popoldan se počasi vračamo domov. Dovolj hitro, da se vrnemo v realnost. Nekje za vogalom nas že čakajo šefi, žene, otroci. Mi jim bomo samo kima-i, saj so naše baterije polne. In ko bomo naslednje leto planirali izlet, bomo dobro premislili, kajti kaj rado se nam lahko zgodi, da bomo spet pristali sredi morja." In naj kdo reče, da te morje ne more zasvojiti. Pa adi-jo, Gorenjska! Beno Fekonja Ji Torek, 25. maja 2004 ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Stres « Migreno ima od 12 do 15 odstotkov ljudi. Zdravljenje s triptani. (Pre)malo ljudi poišče zdravniško pomoč. Ljublana - Slavka (43) se je v osmih letih dobro izurila v pre-poznavaiyu znakov, ki napovedujejo nov napad migrene. Običajno ga spodbudijo naporen delavnik in v^iko stresnih situacij, i^ene migrene pa so pogostejše med menstruacijo. Tiste dni pravi, je najbo^e, če jih preživi v posteči in v zatemi\jenem prostoru. Glavobolu se skoraj vedno pridružita tudi slabost in občutek siljenja na bruhaiye. Opisane težave ima večina ljudi, ki trpijo zaradi migren. Slednje ima 12 do 15 odstotkov ljudi, migrene pa so pogostejše pri ženskah srednjih let in pri mladostnikih, saj jih ima kar 18 odstotkov. Glavobol greni življenje 96 odstotkom ljudem, številni vzroki in različni mehanizmi nastanka glavobolov pa povzročajo težave tudi pri razvrščanju, ki je osnova diagnostike in pravilnega zdravljenja. Zadnjo razvrstitev je lani predlagalo Mednarodno združenje za glavobol, zaskrbljujoč pa je podatek, da več kot polovica bolnikov z migreno ostane brez diagnoze, zaradi Česar so, kljub velikim možnostim zdravljenja, slabo in nepravilno zdravljeni. Migrene so najpogostejše v najbolj produktivnem človekovem obdobju. Na slednje so na strokovnem srečanj u Sekcije za glavobol Združenja nevrologov Slovenskega zdravniškega društva opozorili tudi prof. dr. Tomaž Pogačnik, asist. mag. Marjan Zaletel in prim, doc. dr. Bojan Zvan ter predstavili slovenske smernice za zdravljenje glavobola, ki naj bi bile vodilo splošnim zdravnikom, kako ukrepati in kako migreno uspešno zdraviti. Glavni problem je, da le okrog 40 odstotkov ljudi, ki trpijo za migreno, pride do zdravnika. JV';. r . fXV- — •J.. •• . Glavobol je spremljajoč znak številnih bolezni in greni življenje kar 96 odstotkom ljudi. Pogosto splošni zdravniki tudi ne znajo prepoznati migrenske-ga glavobola, s pravo terapijo je tako zdravljenih le 20 odstotkov bolnikov. Ljudje glavobole večinoma zdravijo sami, kar vpliva na manjšo delovno produktiv- Učinkovito zdravljenje hipertenzije Ljubljana - V nedavni mednarodni raziskavi med zdravniki Globalna resničnost odnosa do preprečevanja možganske kapi in do. hipertenzije -GRASP sta več kot dve tretjini sodelujočih zdrav-nikov menili, da določena zdravila proti hiperten-ziji učinkoviteje kot druga zmanjšujejo tveganje za prvo možgansko kap. Po ugotovitvah omenjene raziskave še vedno veliko bolnikov, ki se zdravi zaradi hipertenzije, ne dobiva zdravila losartan, ki dokazano zmanjšuje tveganje za možgansko kap. Z uporabo tega zdravila namesto atenolola, zaviralca adrenergičnih receptorjev beta, bi lahko v petih letih in pol preprečili kar 125,000 prvih možganskih kapi v Evropski uniji. Losartan za 25 odstotkov bolj kot atenolol zmanjša tveganje za možgansko kap pri bolnikih s hipertenzijo. Hipertenzija in možganska kap sta v Evropi v primeijavi z ZDA in Kanado zelo pogosti, po podatkih v Journal of the American Medical Association sta pogostejši kar za 60 odstotkov. Glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vphvamo, je visok krvni tlak, dokazana pa je tudi neposredna povezava med hipertenzijo in umrljivostjo zaradi možganske kapi. Po besedah evropskega strokovnjaka za hipertenzijo profesorja BjÖrna Dahlöfa je raziskava LIFE pokazala, da je korist losartana pri zmanjševanju tveganja za možgansko kap večja od atenolola. V Sloveniji je od marca na voljo nova kombinacija losartana z diuretikom. Deveti maj je svetovni dan možganske kapi, cel mesec je posvečen informiranju in prepoznavanju zgodnjih znakov te hude bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija pa je do leta 2020 napovedala epidemijo možganske kapi. Renata Škrjanc nost in na zelo povečano število bolniških dni. fed desetimi leti so za zdravljenje migrenskih glavobolov začeli uporabljati triptane, skupino zdravil, ki so učinkovitejši kot običajna zdravila, in bolnik lahko, tudi če se zjutraj zbudi z migrenskim glavobolom, po zaužitju triptana opravlja svoje delo. Migrena je živčnožilna motnja, ki se pojavlja kot migrenski napad, za katerega je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno je koncentriran na eni strani glave. Migreno spremljajo tudi slabost, bruhanje ter preobčutljivost za svetlobo in zvok. V ZDA jo ima dobrih 18 odstotkov žensk in 6 odstotkov moških, družbeni izdatki, povezani z njo, pa dosegajo skoraj 15 milijard dolarjev letno. Osebe z migreno naj bi spremenile življenjski slog, prilagodile prehranske navade in zmanjšale stres. Renata Škrjanc, foto: Gk)razd Kavčič DRUŽINSKI NASVET Kadar štorklja Damjana Šmid noče priti (2) Ko je na zdravniškem izvidu napisana diagnoza "neplodnost", je to za žensko, za moškega in za vsak par velika kriza. Kljub temu da je videti, da s tem nima nihče problemov, pa je med nami veliko ljudi, ki preživljajo takšne krize. Zanje vedo le najožji domači ali pa se par popolnoma zapre v svoj svet. Mogoče se starejši še spominjate, kakšno mnenje je včasih prevladovalo o ženskah, ki niso mogle imeti otrok. Za okolico so bile "jalove" in kot takšne zelo manjvredne. Ker niso dale potomca je bilo dovoljeno tega potomca dobiti tudi kje drugje, pri kakšni drugi ženski na primer. O neplodnosti moških se ni nikoli veliko govorilo. Del te miselnosti o nadaljevanju rodu in o pričakovanju potomca dobi vsak nov par kot poročno darilo, pa če se tega zavedamo ali pa ne. Po letu ali najkasneje dveh se vedno pričakuje veselo novico in šele takrat so starši pomirjeni, da v ___ je z njima vse v redu ... Ženske v današnjem času velikokrat poslušajo vprašanja o tem, kdaj bodo zanosile in skoraj prepovedano je misliti na kariero in vse ostalo. Za temi radovednimi vprašanji pa največkrat ni pomislekov, da mogoče par ne more imeti otrok. Zato, dragi moji, bodimo previdni z vprašanji, kajti za par, ki ne more imeti otrok po naravni poti, je to zelo boleče vprašanje. Po podatkih, kijih navajajo strokovnjaki, je v Sloveniji vsako leto vsaj 1000 novih parov, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti. To pomeni tudi tisoč vprašanj, tisoč pričakovanj in stisk. Kljub razviti tehnologiji in kljub temu, da je v naši deželici že kar veliko otrok, katerih oploditev je potekala "v epruvetki", pa je to za vsak par še vedno težka odločitev. Tudi pot, na katero se takšen par nameni, ni lahka. Preiskave in pregledi, ki jih morata opraviti tako moški kot ženska, niso nikoli rutinski in vsak par je za zdravnike poseben par. Pri nas to ni takšna trgovina kot ponekod po svetu, ko pari ali ženske lahko odidejo v semensko banko, izberejo seme, ga kupijo in se naročijo za postopek. Zlorabe se dogajajo tudi na tem področju, zato tega ne moremo jemati s takšno lahkoto. Pred kratkim je bila na televiziji oddaja o neplodnih parih v Ameriki, kjer se je pojavila vrsta vprašanj, tako vpletenim, kot nam, ki smo bili samo gledalci. Nek par je predstavil svojo zgodbo, ki je bila za vpletenega moškega še kako boleča. Njegova žena je zanosila s semenom drugega moškega in tako rodila dva zdrava otroka, za katera sta oba z možem ljubeče skrbela. Kadarkoli pa sta imela konflikt, pa je žena očitala možu, naj se ne vtika v vzgojo, ker otroka sploh nista njegova. Mož je bil seveda prizadet, kot človek, kot mož in kot moški. Ljudje smo res Čudna bitja, kajne? Najraje udarimo tja, kjer najbolj boli. Sodelujejo in zmagajo Športne aktivnosti nudijo mladim veliko možnosti za zabavo, sprostitev, doživljanje uspeha, oblikovanja trdnega občutka spoštovanja do lastne identitete Tisoč otrok bo ter sprejemanje samega sebe. « Kamnik - Slednje je še zlasti pomembno, ko gre za gibalno ovirane ^udi. Okrogla miza z naslovom. Gibalna oviranost in šport - sodelovati in zmagati, ki so jo v projektu ob evropskem letu učei^ja s športom pripravili v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, je skušala z več plati odgovoriti na vprašai^a, povezana z organizirai\jem športne vzgoje pri invalidnih otrocih in mladini. Poleg športnih pedagogov z rednih osnovnih Šol, ki integrirajo tudi gibalno ovirane učence, so se je udeležili strokovnjaki, ki se ukvarjajo s športom oseb s posebnimi potrebami, pa tudi nekateri invalidi, ki si s športom bogatijo življenje. Dogodek v kamniškem zavodu je popestrilo spremljajoče dogaja- razvoj mladih ljudi, enako tudi za tiste, ki jih invalidnost ovira pri gibanju. Slednji so pri športni vzgoji v rednih osnovnih šolah po raziskavi, ki jo je opravila športna pedagoginja Irena Lamovec iz kamniškega zavoda, večinoma vključeni v pouk športne vzgoje. Oproščenih je le desetina. To zlasti velja za Ne iščimo ljudi za šport, pač pa šport za človeka, meni športni pedagog Niko Cankar Iz kamniškega zavoda. nje, od zabavnih iger in dejavnosti za učence in dijake do ogledov delavnic prilagojenih športov ter filmov in razstav. Udeleženci okrogle mize so ugotavljali, kako pomembna je športna vzgoja za celosten osnovne šole, medtem ko je v srednjih ta delež nižji zaradi organizacijskih težav. Mag. Bojana Globačnik, na šolskem ministrstvu zadolžena za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, je opozorila na izdela- vo posebnega načrta za vsakega otroka s posebnimi potrebami. Za vsakogar je treba najti dejavnost, prilagojeno njegovim sposobnostim v smislu izreka "ni pomembno, kaj je človek izgubil, pač pa, kaj mu je ostalo". Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik ima pri pripravi navodil, kako ravnati z gibalno oviranimi otroki (tudi v rednih osnovnih šolah), veliko vlogo. Udeleženci okrogle mize so opozaijali tudi na večjo povezanost teoretičnih spoznanj s prakso, tako med institucijami kot med izvajalci. Več pozornosti bodo namenili izobraževanju spremljevalcev, do katerih imajo pravico gibalno ovirani otroci, pa tudi ostali člani tima, ki se ukvarjajo s takšnimi otroki. Üanica Zavrl Zlebir pomeziknilo soncu Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob pomoči donatorjev omogočila brezplačno letovanje več kot štiri tisoč otrokom. Ljublana - Doslej so v okviru akcije Pomežik soncu omogočili letovanje 4164 otrokom iz socialno šibkih družin, ki morda sicer ne bi nikoli doživeli počitnic na morju. Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob pomoči donatorjev in medijev za ta namen v šestih letih delovanja zbrala več kot 191 milijonov tolarjev. Letos nameravajo počitnice omogočiti tisoč otrokom, s tem namenom je ZPMS že podpisala pokroviteljsko in donatorsko pogodbo s farmacevtskim podjetjem Lek in Rotary klubom Ljubljana. Častni pokrovitelj pobude, s katero se organizatorji več let trudijo zmanjšati socialno Koncert za otroke z Downovim sindromom Cerkve - V četrtek, 27. maja, bo v športni dvorani v Cerkljah ob 19.30 koncert ansambla Nagelj z gosti. Prireditev je humanitarna, izkupiček pa bodo namenili za otroke z Downovim sindromom in jim omogočili, da se bodo njihove sposobnosti kar najbolje razvijale in se bodo lažje vključili v življenje. Vstopnice po 1.500 tolarjev lahko kupite na naslednjih prodajnih mestih: Muzika Aligator Kranj, Okrepčevalnica Portobe-lo pri Fakulteti za organizacijske vede Kranj, čistilnica Šengar v Britofu, turistična agencija Pelikan Jia Glavnem trgu v Kranju, Hribar Blesk, parkirišče Panagi pri gimnaziji, sporoča sekcija za Downov sindrom pri Zvezi za pomoč duševno prizadetim Sožitje. D.Ž. Podpis pokroviteljske in donatorske pogodbe med mag. Francem Hočevarjem, predsednikom ZPMS (z leve), Andrejo Žerdoner iz farmacevtskega podjetja Lek in Antonom Gradiškom z Rotary kluba Ljubljana. izključenost otrok in zagotoviti enake možnosti za preživljanje prostega časa, je predsednik Državnega zbora Borut Pahor. Prvo leto so zbrali 65 milijonov, na letovanje pa je brezplačno odšlo 1650 otrok, naslednje leto so z 11 milijoni omogočili letovanje 281 otrokom, leta 2001 je bilo zbranih skoraj 30 milijonov, letovalo pa je 712 otrok, predlani je za okoli 44 milijonov počitnikovalo 928 otrok, lani pa 593 otrok za več kot 14 milijonov. Sicer pa ZPMS že pol stoletja organizira letovanja v 14 počitniških domovih po vsej Sloveniji: vsako leto se jih udeleži prek 30 tisoč ljudi. Danica Zavrl Žlebir Novo društvo Žarek Jesenice - V začetku letošnjega leta je na Jesenicah začelo delovati novo društvo za delo z mla- v dimi v stiski Žarek. Ustanovni člani pod vodstvom diplomirane teologinje Ivanke BerČan so si med glavne cilje zastavili delo z mladimi, ki so prepuščeni ulici, različnim slabim vplivom, in ki so se znašli v svetu različnih odvisnosti. Pomoč želijo ponuditi njim in njihovim staršem. že sedaj se dobivajo z mladimi v kulturnem domu na Hruši-ci, kjer se trikrat tedensko pogovarjajo o vseh vsakdanjih življenjskih problemih. V Centru za socialno delo Jesenice nudijo pomoč odvisnikom in njihovim staršem. Vsakih 14 dni organizirajo srečanja za ženske, ki imajo probleme zasvojenosti v družini in druge, ki jim same niso kos. Imajo tudi srečanja za bivše odvisnike. J. R. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas si Torek, 25. maja 2004 Test: Chevrolet Nubira 1.6 SX Premium Še ne tako dolgo nazaj je bil Daewoo na slovenskem avtomobilskem trgu ena najmočnejših znamk. Potem je sledil globok zaton in zdaj se spet dogaja vstajenje. Vmes so prišli novi modeli in Daewoo je zdaj vsaj v naših krajih Chevrolet. Avtomobili so sicer še vedno doma v Južni Koreji, vendar zdaj nosijo na sebi pozlačen ščit znamke Chevrolet, ki tako kot Daewo domuje pod streho mogočnega avtomobilskega koncema General Motors. Ali je s spremembo aziatskega v ameriško zveneče ime mogoče narediti miselni preskok, se bo Še pokazalo, zagotovo pa je velik preskok naredil model nubira. To daje vedeti že s svojo zunanjostjo, ki sojo tudi tokrat ukrojili Italijani, zato se limuzina spogleduje z modnimi tokovi in zmore ugajati tudi pretežnemu delu različic evropskega okusa. Brez razburjei^a. Nubirina zunanjost sicer ni tako razburljiva, da bi opazovalce od vzhiče-nja metalo vznak, a hkrati ni prav nobene potrebe po naglem obračanju vstran. Karoserijske linije so sicer ostale dokaj oglate, a imajo celo vrsto drobnih detajlov, ki avtomobil naredijo dovolj privlačen. Skoraj ni mogoče spregledati z gladkim steklom prekritih žarometov in zadnjih luči, masivno zaobljenih odbijačev, poudarjenih obrob blatnikov in rahlo kupolasto zaokrožene strehe. Torej, gre za limuzino, ki ji ni mogoče očitati daljnovzhodne neizrazitosti, a vendar tudi ni glavni limuzinski predmet poželenja. Presenetljiva prostornost. V potniški kabini se nubira izkazuje predvsem s prostornostjo, kar potrjuje, da gre za družinski avtomobil. Vozniku in sopotniku sta namenjena dobro odmer- -'-i I TEHNIČNI PODATKI Mere:........d. 4,500, š. 1,725. v. 1,440 m, medosje 2,600 m Prostornina prtljažnika: ...........................405/-1 Teža (prazno v./ dovoljena): ..................1180/1660 kg Vrsta motorja: .....................štirivaljni, bencinski, 16V Gibna prostornina: ...........................1598 ccm Največja moč pri-v/min: .............80 kW/109 KM pri 5800 Največji navor pri v/min: .....................150 pri 4000 Najvišja hitrost: ..............................178 km/h Pospešek 0-100 km/h: ...........................10,7s Poraba goriva po EU norm.: ............6,0/9,1/7,1 1/100 km Maloprodajna cena: ........................3.218.127 SIT Zastopnik:...................GM Daewoo CEE, Budimpešta jena sedeža z nekoliko prešibko bočno oporo, medtem ko je tudi potnikom zadaj na voljo dovolj prostora za noge in glave. Prtljažnik je na ravni povprečja tega velikostnega razreda, moti pa predvsem to, da na pokrovu ni kljuke za odpiranje, zato je treba uporabiti ključ ali notranji vzvod, torej se pri tej znamki Še niso odvadili vseh aziatskih slabosti. Armatura plošča je na prvi pogled preprosta, kar seveda sploh ni slabo, saj nenazad- Ko malček na prste stopi Privzdignjeni Citroen C3 X-TR za avanture po neurejenih cestah. Po uspešnem malčku C3 so si pri francoskem' Citroenu izmislili še njegovo nadgradnjo v podobi različice C3 X-TR, namenjene tistim, ki tudi od majhnega avtomobila pričakujejo kaj več. Postavni novinec ima za dodatne tri centimetre privzdignjeno karoserijo, dodatne plastične obrobe blatnikov, masko hladilnika in odbijačev v črni barvi in še nekaj drugih dodatkov. Gre za omejeno serijo modela, ki ima v nosu 1,4-litrski turbodizelski motor z 92 konjskimi močmi in pogon na prednji kolesni par. To seveda omejuje njegovo namembnost, ki je usmerjena na slabše ceste in lažja brezpotja. V potniški kabini ni kaj bistveno novega, dodatno je le vzvratno ogledalo za pregled nad zadnjimi sedeži in med serijsko opremo ima^tudi samodejna klimatsko napravo ter plastične pregrade prtljažni- ka, ki jih pri Citroenu imenujejo moduboard. Od zunanjih posebnosti sta zanimiva vzdolžna strešna nosilca prtljažnika, ki se z nekaj potezami lahko postavita prečno preko strehe in tako služita prevozom različnih športnih rekvizitov, na primer jadralne deske ali kolesa. Do- datne plastične obrobe so namenjene boljši zaščiti karoserije pred udarci kamenja in vejevja. Pri nas naj bi francoski posebnež, ki resnici na ljubo nima zelo podobnega tekmeca, našel 30 kupcev, ki bodo zanj pripravljeni odšteti 3,58 milijona tolarjev. M.G. Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnikWa-l.si RENAULT Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit FiatTipo 2.0 1993 srebrna 330.000,00 Fiat Cinquecento 1995 rdeča 430.000,00 Volvo 460 1,8 k,abs,sv,cz,e5 1994 zelena 699.000,00 Peugeot 306 xr k,air,cz,es 1995 rdeča 780.000,00 R Clio 1,2 fidji 3v 1997 met.rdeča 820.000,00 Megane 1,4 e RL sv 1996 rdeča 840.000,00 Suzuki Baleno 1,6 2air,sv,cz,es 1997 modra 870.000,00 Fiat Brava 1,6 sx sv,cz,es,air 1996 bela 880.000,00 Suzuki Swift 1,0 2air,cz,es 1999 modra 940.000,00 Megane 1,6 RN air,cz 1996 met.zelena 980.000,00 Volvo V70 2,0 k,abs,cz,es,sv,4air 1997 srebrna 1.850.000,00 RClio l,2 2xair 2000 rdeča 1.150.000,00 Laguna 2,0 RXE k,abs,sv,cz,es 1996 bela 1.190.000,00 wAwv.alpetour-remont.si Za vozila z garandjo vam jamčimo: ♦ brezplačen preizkus ♦ 82 tock kontrole na vozilu ♦ tehniCno kontrolo vozila po 2000 prevoženih kilometrih ♦ pomoč na a^tl vij-ko j popravki) ♦ do 12 meseCno tehniCno garancijo iniKNDA: G vn7.ii.nzn\K\N(;ii() K KI.1\1\ S\ . SKRM) \ ()L\N CZ: (:KNTR.-\I.S'(1 /j\KI.KrAMi: R; RADIO RS i:i.KKTK i)\if;sn;Kj:i. AIR MRHAC mmm Vse za vaS avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CtNTHR KRANJ. LJUBUANSKA 22 Rabljena vozUa: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ l'rodajii vo/il Koiiiiull ♦ W.dri^.nvunj« vozil ♦ \'iij»!ni vo/il ♦ 1'nipis vo/.il ♦/.avuroviinjtt in rji^isiracija vozil «Odkup in priulaja rabljenih vo/.il ♦ Tehnični prn^^Utdi osebnih, tovornih in priklopnih vozil nje to omogoča boljšo preglednost, tudi večina stikal je na logično dostopnih mestih, plastična monotonost pa je razbita z različnimi vložki. Merilniki so z nežno zelenkasto osvetlitvijo prijazni do voznikovih oči, vo-lanski obroč pa je prevelik za povsem dober oprijem in ob višinski mu manjka še globinska nastavitev. Pri paketu opreme premium v avtomobilu za dobro počutje skrbi klimatska naprava, ki tudi v vročih dneh dobro služi namenu. Znana pesem. Ob novi zunanjosti in temeljito prevetreni notranjosti je še najmanj novega pod motornim pokrovom. Tam je namreč kot šibkejši od treh bencinskih motorjev (dizli se obetajo šele konec prihodnjega leta) vsajen priletni 1,6-litrski štirivaljnik, ki so ga za novo generacijo sicer temeljito posodobili, a mu je še vedno ostalo nekaj spominov na stare čase. Voznikove ukaze s stopalko za plin je voljah ubogati vse do višjega območja vrtljajev in njegova prožnost je povsem zadovoljiva, saj ne zahteva pogostega pretikanja navzgor. Menjalniku občasno primanjkuje natančnosti in ročica se ob neprevidnosti znajde v napačnem položaju, moteč je tudi neprijazen motor- ni trušč v višjih vrtljajih. Poraba goriva se giblje v pričakovanih okvirih, pri nekoliko bolj dinamični vožnji se povzpne na 9,7 litra na 100 kilometrov. So se pa zato konstruktorji izkazali pri nastavitvi podvozja, ki je zdaj bolje prilagojeno evropskim cestam, zato avtomobil na grbinah ne "zaplava", ampak kar dobro ohranja smer, požiranje nerav-nin pa je že skoraj preveč grobo. (Pre)vrednotenje avtomobilske znamke. Pri General Mo-torsu so z zamenjavo imena in znamke hoteli nedvomno dokazati, da so Chevroletovi avtomobili nekaj drugega, kot so bili daewooji, ko je južnokorejski proizvajalec za bredel v zdaj že rešeno krizo. Prevrednotenje se odaraža tudi na cenovnem nivoju, saj je nubira še vedno sorazmerno velik avto za odšteti denar, a hkrati že tako blizu tekmecem, da ji življenje na avtomobilskem svetu ni in ne bo postlano z rožicami. Vsaj samoumevno ne. Matjaž Gregorič OCENA (★ slabo - ***** odlično) Zunanjost: ***/*iir Notranjost: ***/*■«' Udobje: ***/*i5r Motor: ***/*^ Vozne lastnosti: ***/*-^r Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: ***/*^ Prostor(nost) za sedmerico Nova Toyota Corolla Verso se vmešava v evropske enoprostorske zadeve Zdi se, da je japonska Toyota v zadnjem letu v pravi ofenzivi, ki jo je dodatno spodbudil Še lani preseženi prodajni načrt v Evropi. In prav za evropske kupce prihaja tudi nova corolla verso, kompaktni enoprostorec, ki se želi za prostor pod avtomobilskim soncem boriti z Renaulto- vim scenicom, Volkswagnovim touranom, Oplovo zafiro, Fordovim focus C-maxom in drugimi. Prejšnja oziroma dosedanja corolla verso ni prav dolgo vozila po cestah in pri Toyoti so se nekoliko presenetljivo odločili za zamenjavo. Tokrat je lahko na lovu tudi sedem sedežev in zdi se, da je bil to glavni argument za vpeljavo novega modela, ki se s svojo dinamično in športno podobo od predhodnice dovolj jasno loČi tudi po zunanjosti. Obliko so pri Toyoti izbrali z mednarodnim internim natečajem, zmagal pa je evropski oblikovalski center ED2 iz Nice. Sedežni sistem s pogreza-njem druge in tretje vrste z eno potezo v dno vozila potniški avtomobil spremeni v tovornega, saj nastane ogromen prazen prostor, seveda pa se bo v Toyo-tini novinki veijetno najbolj pogosto vozilo do pet potnikov. Zadnja sedeža sta kajpak bolj zasilne sorte in na njih se bodo vozili pretežno otroci, poleg tega pa odžirata dragoceni prtljažni prostor. Družinska naravnanost corolle je namreč nesporna, nenazadnje je povsod v no- Prod^üne spremembe pri vrhu Tudi aprilsko dogajanje na slovenskem avtomobilskem trgu je zaznamovala povečana prodaja, delno tudi zaradi strahu, da se bodo cene štirikolesnikov po vstopu v Evropsko unijo začele naglo zviševali. Tako je bilo prejšnji mesec po statističnih podatkih, ki jih za avtomobilske distributerje pripravlja podjetje Jato Dynamics, prodanih 6.987 novih avtomobilov, kar je bistveno več kot v lanskem aprilu (5.619), že nekaj mesecev dvigajoča se prodajna krivulja pa je popravila tudi skupno letošnjo količino, ki po štirih mesecih znaša 24.855 enot. Sicer pa je bilo zanimivo predvsem dinamično dogajanje na lestvici med znamkami, uvrščenimi v deseterico. Po pričakovanjih je šlo spet najbolje Renaullu (1.805 avtomobilov), medlem ko so največji skok zabeležili pri Oplu in se uvrstili na mesečno drugo mesto (846). Opel je lako zagrozil skupno drugou-vrščenemu Volkswagnu, ki mu posel aprila ni šel najbolje od rok, (677) in Peugeotu (701), ki je bil z mesečno prodajo na tretjem mestu. Precejšen skok je naredil tudi Ford (337), medtem ko so se vsi ostali odrezali po pričakovanjih. Med modeli je še vedno najbolj priljubljen renault clio. sledi peugeot 206, na tretjem mestu pa je spet Volkswagen golf. Sledijo opel corsa, renault megane, fiat pun-to, Volkswagen polo, renault scenic, citroen C3 in renault laguna. Matjaž Gregorič tranjosti avtomobila veliko odprtih in zaprtih odlagalnih prostorov. Za pogon skrbijo trije razhčni motorji, vsi so že znani. Osnovni je 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s 110 konjskimi močmi, ki je pri nas na voljo samo z osnovnim nivojem opreme, imenovanim terra, medtem ko je pri 1,8-litrskem motorju s 125 in 2,0-lilrskem turbodizlu s 115 konjskimi močmi na voljo tudi višji nivo, imenovan sol, ki med drugim vključuje tudi samodejno klimatsko napravo. Ob tem ima corollla vesro Še nekaj zelo sodobnih doplačilnih dodatkov, na primer DVD sistem z zasloni v vzglavnikih prednjih sedežev, parkirna tipala s kamero v nosu in na zadnjem delu in tako naprej. Vzorno je poskrbljeno tudi za varnost, saj je avtomobil na preizkusnem trčenju Euro NCAP dosegel vseh pet zvezdic. Prvi primerki corolle verso, ki jo izdelujejo v Toyotini tovarni v Turčiji, so že zapeljali tudi po slovenskih cestah in pri zastopniku Toyota Adria načrtujejo, da bodo do konca leta spravili v denar 200, prihodnje leto pa 400 avtomobilov. Cene so naravnane tako, da bo novinka lahko nagajala glavnim tekmecem, in sicer od 4,1 do 5,8 milijona tolarjev. Matjaž Gregorič Torek, 25. maja 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Ana Cergolj Zadnje dni sem zakopana med knjigami in mislim samo še na izpite - in včasiji za trenutek še na dolgo, vroče poletje, ki me čaka. Če izpite naredim. V mrzlici učenja, ki nas zajema, ko se šolsko leto bliža končuje res super, če se najde nekdo, ki nam posodi zvezek, razloži, česar ne razumemo (pa čeprav bi se moral tisti čas tudi sam učiti), posodi nalogo ... kar tako, brez povračila. Vse to, pa še veliko veČ, je pravzaprav že del tega, o čemer pišem v Cukrčku -prostovoljno delo. Ker vem, da tudi vam ob ne/smiselnem učenju včasih zmanjkuje motivacije, jo lahko poiščete v Mi pa mislimo tako. Na mojem "motivacijskem listu", ki visi nad mojo pisalno mizo, piše: DOMIŠLJIJA JE VAŽNEJŠA OD ZNANJA - A. Einstein. Imejte veliko domišljije! '^ß' hm Ofvoš^G p^f'eSG Papag^jček Ko je šla mamica v hlev, je ujela pobeglega papagajčka. Zelo je cvilil. Ko ga je prinesla v hišo, smo bili zelo veseli. Videti je bil zelo utrujen. Čepel je na mizi in nas plašno gledal. Z bratom sva šla po kletko in hrano. Dali smo ga v kletko. Ničesar ni hotel jesti. Kmalu je zaspal. Drugi danje zjutraj mrtev ležal v kletki. Bil sem zelo žalosten. Domen, 3. razred, PŠ Žabnica Ko si pomagamo - kar tako, zastonj Prostovoljstvo - na kaj vas spomni beseda? Na Slovenski filantropiji, slovenskem združenju za promocijo prosto-voljstva, pravijo takole: Prostovoljno delo ni plačano z denarjem, temveč z mnogo bolj vrednimi stvarmi: - z občutkom, da opravljaš koristno delo - spoznavaš nove ljudi, sklepaš nova prijateljstva - pridobivaš nova znanja, spoznanja, veščine - preizkušaš svoje sposobnosti, znanje, spretnosti - osebno bogatiš in rasteŠ Kar fino se sliši, kajne? Kaj sploh je prostovoljstvo? Mnogo stvari, že ime pa pove, da nekaj narediš prosto- Pomladne sanje Stopim na travo, zazrem se v daljavo, vidim zeleno, zeleno na novo rojeno, s cvetjem odeto, na pomladno radost pripeto. Spomin me vabi, močna skušnjava mami, naj odidem tja, kjer led je bil doma, a moja duša gre naprej, pozabi vse, kar bilo lepo je prej. Naredim korak, odločen, a težak, vem, da nova priložnost je odprta, v nov uspeh zazrta, z mano veseli se še narava, Z vsem na zemlji se poigrava. voljno - ne zato, ker bi moral, ampak preprosto, ker'želiš nekomu pomagati, in za to ne pričakuješ kakšne posebne nagrade. Pomagaš sošolcem pri učenju, obiščeš ostarelo sosedo ... vse to so prostovoljna dela. ki si jih organizirate sami in se večinoma tičejo ljudi, ki so vam blizu. Obstaja pa še organizirano prostovoljstvo - organizacije, društva, ustanove in drugi, ki nas spodbujajo, da pomagamo tudi tistim, ki jih sploh ne poznamo, pa imajo težave, ki jim jih lahko lajšamo. Se ne morete domisliti nobenega takega? Tukaj jih je le nekaj: - bolniki v bolnicah; veliko jih je takih, ki nimajo svojcev, da bi jih obiskali, in komaj čakajo na nekoga, ki bi se z njimi pogovarjal in jim tako krajšal čas - ostareli - v domovih za ostarele je prav tako preveč ljudi, ki nimajo nikogar, da bi jih obiskoval, s katerim bi se lahko pogovarjali. Prostovoljci počnejo prav to. Invalidi - nekateri so samo osamljeni in si želijo družbe, drugi potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih (nakupovanje, pospravljanje, nekoga, ki bi jih spremljal na sprehodu ...) Begunci - ko se v tuji deželi znajdejo brez vsega, brez družine, brez prihodnosti. Prostovoljci jim pomagajo na različne načine: jih učijo jezika, jim delajo družbo, poslušajo njihove težave, jim pomagajo, da si spet uredijo življenje. Vas je pritegnilo? Če bi radi postali prostovoljci, se lahko organizirate na šoli, pomagate bližnjim, ki imajo težave, ali pa se vključite v kakšno izmed organizacij za prostovoljstvo - prepričani ste lahko, da bo to dobro izkoriščen čas. Več o slovenskem prostovoljstvu lahko preberete na spletni strani www.filantro-pija.org H/ pa m i si i in o faUo... Rok Jamnik, 5.c, OŠ ŠkoQa Loka - Mesto Mi pa mislimo ... da se res preveč učimo. O učenju in smislu učenja so se spraševali tudi pred nami. Nekaj misli - za spodbudo. Slab je tak učenec, ki ne prekosi svojega učitelja. (Leonardo Da Vinci) Bolje se je učiti nepotrebno, kakor ničesar. (Seneka) Ne učimo se za šolo, marveč za učenje. (Seneka) Tistega, kar sem se naučil, ne znam več; znam še tisto, kar sem uganil. (Chamfort) Učenje brez razmišljanja je prazno, razmišljanje brez učenja je nevarno. (Lao Ce) Učenje je prvi korak, življenje šele drugi. (Schiller) Na letošnji Maturantski paradi je četvorko v 17 slovenskih mestih ter v Trstu in Puli zaplesalo 14.564 plesalcev Krai^ - Slovenske maturantke in maturanti so s plesanjem Četvorke znova uspeli postaviti svetovni rekord v sočasnem usklajenem plesai^u in se tako zapisati v Guinnessovo knjigo rekordov. V petek točno opoldne je po taktih Straussove glasbe t iz Netopirja četvorko odplesalo kar 14.564 plesalcev, s čimer so presegli lanskoletno število, ko jih je bilo 11.956. Lanski rekord so porušili tudi v Krai^u, kjer je četvorko zaplesalo 964 maturantov, v Škofj i Loki pa je pri postavitvi svetovnega rekorda pomagalo 340 maturantov. V Kranju so se maturanti kranjskih srednjih šol najprej pripravili tradicionalni sprevod kranjskih maturantov skozi mesto, nato pa so se malo pred 12. uro zbrali na Slovenskem trgu, kjer sta jih nagovorila župan Mohor Bogataj in ravnateljica srednje trgovske Šole Jožica Bavdek. "Malo je tako svečanih in obenem prelomnih trenutkov v življenju. Za vami so štiri leta srednješolskega izobraževanja. Verjamem, da slovo ne bo težko, Če ste ta leta znali napolniti Kranjski maturanti so se najprej v sprevodu odpravili skozi Kranj... s smislom," je poudarila Jožica Bavdek in maturantom zaželela, da bi nadaljevali zastavljeno pot in si pri tem postavljali zahtevne cilje. "Pot ni vedno lahka, zahteva celega Človeka in veliko tveganja. A zato na koncu-prinaša toliko večje veselje." Zaželela jim je še, da bi bili odprti za nove izzive ter da bi jim uspelo uresničiti svoje cilje in sanje. Točno opoldne se je Koroška cesta spremenila v veliko plesišče. Pri plesanju rekordne četvorke so se kranjskim maturantom pridružili še dijaki zaključnih letnikov iz Gimnazije Jesenice, Srednje šole Jesenice, Srednje gostinske šole Radovljica in Ekonomsko turistične šole Radovljica. Skupaj so oblikovali 241 četvork. Rušenje rekorda v sinhronem plesanju je privabilo tudi številne gledalce. "Vzdušje je enkratno. Lepo je, ker so vsi enako napravljeni, pa taka mladost!"-je bila navdušena Ivanka Frelih in s pogledom iskala nečakovega sina. Tudi Številni drugi gledalci so se zavzeto trudili, da bi v množici plesalcev s pogledom ali fotoaparalom ujeli svojega sina ...nato-pa skupaj z maturanti še dveh jeseniških in dveh radovljiških srednjih šol zaplesali rekordno četvorko. S sežigom krste so kranjski gimnazijci simbolično sežgali tudi štiri leta gimnazijskih muk. ali hčerko, vnuka ali vnukinjo, prijatelje ali pač koga, ki ga poznajo. Svoje občutke po zaplesani četvorki sta Katja in SaŠa iz Ekonomske šole Kranj strnili v nek^ besed: "Bilo je 'ful' v redu. Se matura, pa bo." Plesalci niso bili videti prav nič razočarani, čeprav so sprva mislili, da jim ni uspelo podreti lanskega rekorda. Organizatorji so namreč najprej sporočili, da je plesalcev zgolj 11.852, ta podatek pa so popravili šele po nekaj urah. "Zabavali smo se kljub temu," je bila še naprej dobro razpoložena Daša iz kranjske gimnazije, ki je morala soplesalca poiskati na srednji elektro in strojni šoli. Na zabavi, ki je sledila plesu četvorke, so nato maturanti izbirali tudi svojega kralja in kraljico. Mateja Rant, foto: Tina Doki Več sredstev za šolo v naravi Kranj - Za sofinancirai^je izvedbe programa šole v naravi bo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport letos namenilo 225 milyonov tolarjev. Vsaka osnovna Šola bo za učenca 4. razreda osemletke oziroma 5. razreda devetletke prejela 11 tisoč tolarjev, za učenca 4. in 5. razreda osnovne šole, ki izvaja prilagojene programe, pa 15 tisoč tolarjev. Šole morajo ta sredstva porabiti izk^učno za znižanje prispevkov učencev za Šolo v naravi. Lani je ministrstvo za sofinanciranje šole v naravi zagotovilo 217 milijonov tolarjev, s čimer so omogočili znižanje prispevka za šolo v naravi nekaj manj kot 22 tisoč učencem. Poleg lega je ministrstvo šolam zagotovilo tudi 32 milijonov tolarjev za učence, ki zaradi socialnega položaja niso mogli v celoti plačati prispevka za Šolo v naravi. S tem denarjem so za dodatnih 6800 tolarjev zni- žali prispevek 4788 učencem. Za ta namen bo ministrstvo letos namenilo 72 milijonov tolarjev. Lani so po podatkih, ki so jih zbrali pri šolskem ministrstvu, šole organizirale in izvedle 1415 Šol v naravi. Udeležilo se jih je 61.945 učencev. Vsaka Šola je v povprečju izvedla 3,2 šole v naravi. Od tega je 27.4 odstotka izvedb šole v naravi vključevalo tečaj plavanja, 18,5 odstotka pa tečaj smučanja. V 42,2 odstotka je imel program Šole v naravi poudarek na naravoslovnih vsebinah, v 2,4 odstotka pa na družboslovnih. Ob tem lani pet šol ni izvedlo niti ene šole v naravi. Nekatere osnovne Šole z manjšim številom učencev namreč izvedejo Šolo v naravi le vsako drugo leto zaradi racionalizacije tako pri organizaciji kol financiranju. Poleg tega se 13 odstotkov učencev, za katere so Šole sicer organizirale šolo v naravi, zaradi različnih vzrokov te oblike dejavnosti ni udeležilo. M. R. , J GORENJSKI GLAS • 22. STRAN OGLAS Torek, 25. maja 2004 PREJELI SMO Spoštovani! K pisanju me je spodbudil članek o zapletih v kranjski knjižnici, ki je bil objavljen 7. maja 2004. Najprej me čudi to, da odpiralni čas prilagodijo obisku uporabnikov, ki naj bi bil v času počitnic in dopustov manjši. Sam dobim, če imam srečo, poleti največ dva tedna dopusta, ostane še dobrih šest delovnih tednov, ko počnem običajne stvari in hodim med drugim v knjižnico. Nisem še shšal za nikogar drugega, ki bi imel odprto na primer trgovino ali lokal manj časa zato, ker je del slovenskega naroda na dopustu. AÜ si predstavljate, da bi gospod Jankovič poleti zaprl Mer-cator ob sobotah? No, ljudje bi šh h konkurenci, knjižnica pa je nima! Druga stvar, ki me je zmotila, je trditev zaposlenih, da je poleti ob petkih popoldne obisk slabši in da zato ni smiselno, da obratujejo. Kolikor pa jaz pomnim, knjižnica poleti nikoh ni odprta ob petkih popoldne, vsaj ne ob takih urah, da bi človek, ii je v službi, uspel priti do nje. Nekako se mi dozdeva, da zaposleni niso zadovoljni s predlogom, da naj bi bilo tretje obratovalno popoldne v petek, bolj zaradi sebe kot pa zaradi nas. Pa čeprav so tam ravno zaradi nas! Vas lepo pozdravljam! Tomaž Zaplotnik iz Krai\ja Zaprta cesta čez Vršič Komu so namei^ene obljube in komu koristi sprenevedanje? Za gospodarsko preživetje doline Trente in Soče ter Bovškega je zimska povezanost ceste čez Vršič življenjsko pomembna. Zaradi nevarnosti plazov je februarja, marca in aprila zaprta. Vsa leta. Vsako leto je bila znova odprta za prvomajske praznike. Tudi letos so bile dane tovrstne obljube. Pa se je zataknilo. Najprej je bila kriva nevarnost plazu pri zadnjem ovinku na gorenjski strani. Ko je pristojna služba za varnost pred plazovi objavila, da nevarnosti ni več, so se pojavili, izgovori, da Triglavski narodni park ne pusti soljenja. Popolno sprenevedanje. Konec aprila in maja je potrebno cesto na zadnjem ovinku, zasutem s snežnim plazom, odpreti, ne pa sohti. Izgovor na soljenje v topUh dneh je zavajanje javnosti. Zatem smo slišali, da je služba za pluženje na prvomajskem dopustu. Po prvem maju je bila najavljena kolesarska dirka čez VrŠič in cesta je bila čudežno odprta. Prebivalci Trente so napovedali protest: pluženje za kolesaije da, za njihove življenjske potrebe pa pred tem gluha ušesa. Zaradi dežja so tekmo odpovedali in cesto spet zaprli. Zaradi vzdrževalnih del na spodnjem delu pri hotelu Erika. Toda vsi, ki spremljamo obseg vzdrževalnih del, smo opazili, da bi lahko bila zaradi del cesta zaprta le na polovičnem pasu in zato izmenično prevozna (tako kot pri podobnih delih povsod drugod v Sloveniji). Dela opravljajo v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka, toda parkovna uprava ni bila nikoli seznanjena z napovedano prepovedjo prometa. Na tabli je nedvoumen znak za prepoved prometa s prijaznim pojasnilom, da je ob sobotah in nedeljah možen izmenični promet na dve uri. Resnici na ljubo je treba povedati, da tisti, ki smo zaradi službenih nalog v parku kljub temu prevozili omenjeno tablo, nikoli nismo imeli problemov z dolgim čakanjem. Prijazni izvajalci so nas vedno pustili naprej. Toda ta prijaznost niČ ne pomaga šoferjem avtobusov in drugih osebnih vozil. Nihče ne bo na svojo odgovornost prevozil table s prepovedanim prometom. Prav od teh avtobusov in turistov pa živita dolina Trente in Bovško. Tudi Informacijsko središče TNP v Trenti sameva brez obiskovalcev. Trentarji pravijo, da nekdo namerno nagaja. Za takšne trditve ni dokazov. Res pa je, da odgovorni na prometnem ministrstvu, na državni direkciji za ceste in na cestnem podjetju ne poznajo in najbrž tudi ne priznajo gospodarske odvisnosti Trente in Bovške- ga od povezanosti vrsiške ceste. Nihče se še ni vprašal, kdo je kriv za gospodarsko škodo, ki narašča vsak dan, ko je cesta zaprta. Zapora pa naj bi trajala do 15. junija. To pomeni odpoved vseh šolskih izletov v Trento, ki jih je največ maja in v začetku junija. Za domačine zapora pomeni gospodarsko blokado. Ah pri pristojnih res ni nobenega razumevanja več za oddaljene kraje in ljudi? Janez Bizjak, direktor Triglavskega narodnega parica Vprašanje stroki v Gorenjskem glasu št. 38 z dne 14. maja 2004 je bila na strani 13 v rubriki Štiri tačke objavljena fotografija prelepe ptice ali točneje -kure. Avtorica članka oziroma strokovnjakinja na tem področju Ana Bešter trdi, da je na prikazani shki kraljevi fazan. Čeprav nisem iz stroke, žal s to tezo ne morem soglašati. Po mojem osebnem prepričanju je na sliki sijajni fazan z latinskim imenom lophohorus impeyanus. Zato bi lepo prosil za mnenje o tej zadevi še kakega drugega strokovnjaka. Kraljevi fazan je namreč po zunanjem izgledu, kot mi je poznano, popolnoma drugačen. Vprašanje ustrezni stroki (ornitologu) bi torej bilo naslednje: "Kateri fazan je na objavljeni fotografiji v Gorenjskem glasu z dne 14. maja 2004 v rubriki Štiri tačke na strani 13?" Friderik Sulcer, Štirnova 19, Kranj Pozabljena KS Leše Gospod župan Rupar v tretji številki glasila "Tržičan" govori o uspešnosti svojega dela in o pridobitvah Tržiča v zadnjih letih. Prepričan sem, da se napredka veseli vsak občan v mestu in podeželju, ker ga zahtevata čas in tehnika. Ob branju tega obvestila pa prihajam do spoznanja, da nekaj ne štima, saj občina Tržič ni samo mesto, so še tudi druge krajevne skupnosti. če se obrnem samo v KS Leše, pa dobim drugačno podobo. Ta podoba ne kaže v zadnjih letih kakšnega posebnega vidnega napredka, fej bi trdil, da se kaže neke vrste tiho nazadovanje. To potrjuje dejstvo, da smo zgubili trgovino, kar je posebej prizadelo ostarele in bolne. Tudi cestne povezave s sosednjima KS so še vedno v makadamski izvedbi, čeprav je promet vedno večji. Res je, da so že bile dane obljube (glej GG, članek "Asfaltirali smo zadnji cm ceste" leta 1999 ali članek "Obnova ceste skozi Peračico je nujna", leta 2001), žal so te obljube izvode-nele. Še večje nazadovanje pa kaže dejstvo, da so se po dobrih 100 letih življenja in dobrega dela šole šolska vrata zaprla. To pa je vas in njeno okolico vrnilo v 19. stoletje in to je prav gotovo vsestransko nazadovanje. Povsem nerazumljivo je tudi to, da po petih letih zaprtja Šole vse do danes v nobenem glasilu, tudi v TržiČanu ne, ni bilo zaslediti od pristojnih organov občine kakršnega koli ukrepa, ki bi nakazoval tako ali drugačno razumno rešitev za obstoječi šolski objekt. Gospa T. Ahačič iz OŠ Bistrica v majski številki Tržičana ponuja konkretno rešitev za Šolski objekt v Lešah. Upam, da organi občine tega predloga ne bodo prezrli. Gospe Ahačičevi pa lepa hvala za sprejemljive napotke in prijazne besede o našem kraju. Posebno razočaranje za domačine je bil intervju g. župana v GG v petek, 7. maja t.L, ko v vseh svojih besedah ni niti enkrat omenil Leš, čeprav to območje dobro pozna, saj mislim tako. Omenil pa je pot do kmetije v Lomu, pot do vikendov v Podov-nici itd. in tako v neki meri potrdil, da je Leše z okolico še za nekaj časa postavil na stranski tir. Prepričan sem, da je za obstoječe stanje več krivcev in to v prvi vrsti župan, nato občinska uprava, ki pripravlja razvojne programe, pa tudi občinski svet, ki poüjuje programe in določa denarna sredstva za posamezne investicije. LeŠani nikoli nismo imeli kakšnega pomembnega strica v občinski strukturi, nimamo ga tudi danes. Mogoče bo v EU boljše, čeprav g. župan ne pričakuje veliko od nje. Lešani pa upamo in pričakujemo več in ta več bi zaslužili že včeraj, saj so Leše v zgodovini prvič omenjene že leta 1040. Ta letnica nam je v ponos, sredstva za napredek pa...? Krajan Jože Kočij an Zgodovinski dan natromeji v Številne proslave v čast priključitve naše države EZ so za nami. Glede na veliko podporo naših državljanov priključitvi, sem pričakoval, da bomo ta zgodovinski dogodek praznovali skupaj vsi državljani in da bo prav to praznovanje zmanjšalo razcepljenost med nami. Vendar sem se zmotil. Slovenski kristjani smo bili marsikje odrinjeni, kot da še nismo dozoreli za Evropo. Tako so se maše za domovino v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval apostolski nuncij Santos Abril y Castello, udeležili le predstavniki stranke N.Si s predsednikom dr. Andrejem Bajukom in kandidatom za evropskega poslanca Lojzetom Peterletom na čelu. Maše na grebenu Karavank so se udeležili župani obmejnih občin in predstavniki strank le z avstrijske strani, z naše, slovenske, pa je zbrane pozdravil le svetnik N.Si iz Radovljice dr. Janez Resman. Tudi na Brezjah pri maši za domovino je bilo podobno. Pri teh praznovanjih pa se je pokazala tudi neotesanost naše politične "elite", saj je doyen diplomatskega zbora Santos Abril y Castello moral spremljati proslavo v državnem zboru kar v predprostoru pred dvorano. Kljub temu pa sem vesel Evrope. V nekem smislu je s to priključitvijo naše države EZ nastala Zedinjena Slovenija, sanje številnih naših prednikov, in odprle so se nam meje 6d Baltika do Atlantika. Z grenkobo pa sem sprejel dejstvo, da se nam do neke mere zapira naša najdaljša meja, meja s Hrvaško, ki verjetno edina v Evropi ni bila nikoli krvava, meja z narodom, s katerim imamo največ skupnega, od skupne zgodovine, podobnega boja za preživetje do sorodnega jezika. Zapira se nam meja do najlepšega morja v Evropi, ki smo ga tako radi s ponosom imenovali naš Jadran. Zato zamerim našemu komisarju v EZ Janezu Potočniku, da je na svojem izpitu za komisarja Hrvaško omenil šele potem, ko so ga izpraševalci o tem vprašali, saj bi pomoč Hr-. vaški, da pride Čimprej za nami, morala biti njegova prva skrb. Vesel sem pa Evrope tudi zaradi tega, ker pričakujem, da bo preko odprtih meja zavel nov veter, ki bo prevetril našo zatohlost, nam prinesel več demokracije, bolj pluralne medije, boljše Šolstvo, več socialne pravičnosti in več poštenosti. Dr. Avgust Mencinger, Radovyica REPUBUKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA JESENICE Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo In druge upravne naloge C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Tel.: (04) 58 69 205, Fax: (04) 58 69 261 Številka: 351-56/2004-5 Datum: 25.05.2004 Upravna enota Jesenice na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96), ki se uporablja v skladu s 195. čl. Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04), objavlja JAVNO NAZNANILO 1. Investitor IMN, d.o.o., C. železarjev 8, 4270 Jesenice, namerava zgraditi tri poslovno-skiadiščne hale s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter adaptacijo fasade na poslovnem delu obstoječega objekta - fazna gradnja, na zemljiščih s pare. št. 1247/128, 1247/130 in 1247/26 k. o. Jesenice. 2. Družba IMN, d.o.o., Jesenice se ukvarja z dejavnostjo polnjenja pršil. V družbi izdelujejo pršila s poliuretansko peno za gradbeništvo, pršila za protikorozijsko zaščito, av-tokozmetiko, varilstvo, čiščenja stekel in podobno. V dozah kot potisni plin uporabljajo izključno mešanico butana, izobutana in propana. V zadnjem času se v družbi po-javlja vse več zahtev kupcev po potiskani embalaži pršil z njihovim logotipom, kar posledično pomeni večje potrebe po skladiščnem prostoru za embalažo. Zaradi navedenega se je investitor odločil, da bo k obstoječemu proizvodno skladiščnemu objektu v dveh fazah dogradil dve (2) hali za potrebe skladiščenja embalaže. Poleg tega bo v okviru načrtovanega posega zgradil še halo za potrebe ekspedita in poslovne prostore, uredil parkirne površine in celoten kompleks družbe ogradil z ograjo. Z načrtovanim posegom v prostor se na-zlvna kapaciteta obrata ne povečuje. skladišč na nastajanje odpadkov zmeren. 3. Javna predstavitev osnutka gradbene- • Obravnavani poseg bo vir emisij hrupa, ki Ogrevanje novih objektov bo centralno iz obstoječe kotlovnice. Dodatne emisije snovi v zrak bodo nastajale le zaradi večje porabe goriva za ogrevanje dodatnega volun> na vode v sistemu centralnega ogrevanja, kar bo povzročilo neznaten vpliv obravnavanega posega na zrak. Vplivi na površinske vode ne bodo nastajali, ker bodo padavinske vode streh objektov speljane v ponikovalnice, padavinske vode parkirišč pa preko lovilcev olj v ponikovalni-co. Pri obratovanju obravnavanega posega bodo nastajale samo odpadne komunalne vode v poslovnem delu obravnavanega objekta, ki bodo speljane v greznico brez odtoka, zato vpliv na odpadne vode ocenjujemo kot neznaten. Tla in podtalje bosta zaščitena pred nekontroliranim onesnaževanjem, ker bodo parkirišča uredili v vodotesni obliki in opremili z lovilci olj. Interna komunalna kanalizacija In vgrajeni lovilci olj bodo vodotesni, greznica za zbiranje odpadnih komunalnih vod pa bo nepretočna in vodotesna. Pri obratovanju obravnavanega posega bo glede na obstoječe stanje dodatno nastala le manjša količina odpadnega olja in mulja Iz lovilcev olj novih parkirišč ter vsebina greznice, ki jo bodo v celoti odvažali na CČN Jesenice, zato bo vpliv načrtovanih ga dovoljenja za izgradnjo treh poslovno-skladiščnlh hal s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter adaptacijo fasade na poslovnem delu obstoječega objekta - fazna gradnja, na zemljiščih s pare. št. 1247/1 in 1247/26 k. o. Jesenice, Celovitega poročila o vplivili na okolje za gradnjo treh skladiščno poslovnih hal št. 50/1-2001 z dne 17.05.2004, ki gaje Izdelalo podjetje Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s. p.. Kontno 46 a, 4260 Bled, In projektne dokumentacije bo v prostorih Upravne enote Jesenice, C, m. Tita 78, 4270 Jesenice, od 25.05.2004 do vključno 11.06.2004, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 8.00 in 15.00 uro, ob sredah med 8.00 in 17.00 uro in petkih med 8.00 in 13.00 uro. 4. Vsi krajani in interesenti lahko mnenja In pripombe v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Jesenice, Oddelku za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge. Pripombe se lahko Upravni enoti Jesenice posredujejo tudi pisno do vključno 10.06.2004 ali podeh jo na zapisnik na javni obravnavi. bodo posledica prometa s tovornimi In osebnimi vozili ter obratovanja prezračevalnih naprav, ki pa bo zaradi ravni hrupa na izvoru, lokacije objekta in oddaljenosti od najbližjih stanovanjskih objektov neznaten vir hrupa za obremenitev okolice s hrupom. Zaradi obravnavanega posega se ne spreminja obstoječe napajanje z električno energijo, prav tako se ne bodo zgradili novi objekti. ki so vir elektromagnetnega sevanja, zato obravnavani poseg ne bo vplival na obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem. Načrtovani poseg bo Izvršen neposredno ob obstoječem proizvodno skladiščnem objektu, v Poslovni coni Jesenice, zato vplivi na živalstvo, rastlinstvo In njihove habita-te, naravne vrednote in kulturno dediščino ne bodo nastajali. Zaradi načrtovanega posega se bo delež pozidanih površin na obravnavani lokaciji sicer povečal, ker pa gre za gradnjo v Industrijskem območju, načrtovani poseg ne bo imel večjega vpliva na videz in podobo krajine. Nevarnosti se na območju tveganja glede na obstoječe stanje ne bodo spremenile, zato bo nevarnost za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami ostala na enaki ravni kot sedaj. 5. Javna obravnava z zaslišanjem nosilca posega v okolje, na katero so vabljeni vsi prizadeti krajani, bo v petek, dne 11.06.2004 ob 9.00 uri v sejni sobi Upravne enote Jesenice, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. 6. Povzetek poročila o vplivih na okolje: Na osnovi podatkov o načrtovanem posegu, stanju okolja na obravnavanem območju, pričakovanih vplivov obravnavanega posega na okolje, veljavnih predpisov in ob upoštevanju, da bodo v času gradnje In v času obratovanja v celoti upoštevani v tem poročilu predvideni ukrepi za omilitev in preprečevanje emisij v okolje ter izvajanje rednega vzdrževanja in monitoringa. za obravnavni poseg ugotavljamo: 7. Sklepna ocena sprejemljivosti nameravanega posega: Po proučitvi možnih vplivov na okolje, ki jih bo imela načrtovana Izgradnja treh skladiščno poslovnih hal, pb upoštevanju vseh v poročilu predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, ocenjujemo, da obravnavani poseg pri normalnih pogojih obratovanja, rednem vzdrževanju objektov In opravljanju predpisanega monitoringa, ne bo povzročal čezmerne obremenitve okolja. Upravna enota Jesenice Mag. Vitomir Pretnar, načelnik Torek, 25. maja 2004 PISMA, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN PREJELI SMO preimenovanje cest in ulic 2nano je, da so se kmalu po osamosvojitvi pri nas pojavili prvi kameleoni, ki so začeli vneto pljuvati na NOB in Tita. Prišlo je do preimenovanja nekaterih krajev, trgov, cest in ulic. Čez noč smo, ob pomoči Rodeta, dobili kraje Sv. Duh, Sv. Ožbolt, Sv. Tomaž, Sv. Barbara, Sv. Lenart, Sv. Jost in tako dalje. M lahko v do-glednem času pričakujemo tudi Sv. Ljubljano? Na Jesenicah so zato nekateri zahtevali preimenovanje glavne ceste skozi mesto, to je Ceste maršala Tita. Polemika o tem vprašanju je med drugim potekala tudi na lokalni radijski postaji Triglav na Jesenicah. Sedaj zahtevajo celo to, da bi na Jeseni- cah preimenovali kar nekaj cest in ulic. Moti jih tudi Cesta Borisa Kidriča, Toneta Tomšiča in tako dalje. Naj povem, da smo na Jesenicah večino cest in ulic po-imenovah po naših krajanih, padlih borcih NOB. Alj naj bi torej po njihovem mnenju preimenovali tudi trg in gledališče, ki nosita ime po našem delavskem pisatelju Tonetu Čufaiju? Tudi on je pred vojno zahajal v delavski dom pri Jelenu, k "ta rdečim". Škoda je, da danes po preteklem režimu in Titu najbolj vneto pljuvajo tisti, ki so v teh, "svinčenih" časih, najbolje živeli. Ne vem, ali se vsi ti prenapeteži ne zavedajo, s kakšnimi visokimi fmančnimi stroški je povezano takšno preimenovanje? Prav na Cesti maršala Tita imamo številne ustanove, trgovine in gostinske lokale. topciom skupina gradbeni materiaii-saion keramike I riJUB öS V. Weber terranova www.domtrade.si Prodajni center. Žabnlca trgovina: 04 2319 200 keramika: 04 2319 208 fax: 04 2319 206 e-mail: info@domtrade.s) Prodajni center: Lesce Alpska cesta 43,4248 Lesce trgovina: 04 5302230 keramika: 04 5302 238 fax: 04 5302 231 ^ <9 o C (6 CD < o m ^ d o •d UJ O e-maii: info.iesce^domtrade^si 5 O O . od temeljev do strehe in obnovo... Naj jih naštejem vsaj nekaj: Gorenjska banka. Policijska postaja. Zavarovalnica Triglav, lekarna. Pošta, železniška postaja, sodišče, Upravna enota, komunalna uprava. Zdravstveni dom in bolnišnica. V primeru preimenovanja bi morale vse naštete institucije zamenjati žige, formulaije in tako dalje. Občani, ki stanujejo na tej cesti, bi morali zamenjati vse dokumente. Zamenjati bi morali hišne številke na stavbah. Kako naj to neumnost plačujejo obubožani in socialno ogroženi občani? S propadom železarne je ostalo brez dela več kot šest tisoČ delavcev in njihovih družin. KoU-ko je v naši občini mladih družin, kjer sta oba zakonca brez zapo-shtve? Pomagajo jim starši, kolikor morejo, pa socialna služba in Rdeči križ. Če pa je v občinski blagajni kaj denaija, pa imamo veliko bolj perečih problemov, kot je preimenovcinje cest in ulic. Naj za primer navedem le popolnoma razpadajočo cesto v Ulici Viktorja Kejžaija in fasado jeseniškega gledališča, ki je v dokaj slabem in žalostnem stanju. Končno pa imamo tudi v Kopru in Mariboru Titov trg. Na Hrvaškem še vedno cenijo in spoštujejo mareala Tita, kar dokazuje njegova vzdrževana rojstna hiša in Titov kip pred njo, pa številni obiskovalci. v Čeprav nisem bil član ZK, pa moram poudariti, da Slovenci v vsej svoji zgodovini še nikoU nismo živeli tako dobro, kot v Titovih časih. Vedno sem in bom spoštoval NOB in maršala Tita. e vedno imam v okviru njegovo sliko. Pustimo vse mogoče razprtije in zdrahe, ne pa da se spet prepiramo med seboj. Z vstopom Slovenije v EU nas bo namreč še hudo bolela glava, kar bo veliko huje, kot ti problemi. Ob prepiranju o preimenovanju Ceste maršala Tita na Jesenicah mi pride na misel verz pesnika Franceta Prešerna, ki je v eni svoji pesmi zapisal: "Da pravdajo se ti možje zna biti, za kar so se nekdanji Abderiti, v sloveči pravdi od oslove sence!" Janko Fon, Cesta maršala Tita 2, Jesenice - 1 GORENJSKI GLAS d o.o.. Zoisova 1, KRANJ iZDePLSi ♦ . t Vseslovenskt portal matih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni biio tako udobno. DELO NOVICE VESTNIK ...... ^ i iMARTINOV t- /' Knjiga na 216 straneh predstavlja edinstveni podvig na svetu, podvig Martina Strela, ki mu je kot prvemu v zgodovini človeštva uspelo v 68 dneh preplavati 3797 kilometrov največje ameriške reke Mississippi od izvira do izliva. Knjiga, ki temelji na dnevniški pripovedi, opisuje misli junaka, avtobiografske refleksije in je dopolnjena z izjavami, odlikovanji ter priznanji uglednih domačih in tujih osebnosti. Bogato slikovno dopolnjena knjižna zbirka pa povečuje sporočilno vrednost knjige. Knjigo lahko prevzamete na sedežu Gorenjskega glasa. Zoisova 1, 4000 Kranj v času trajanja akcije od 18. maja do 4. junija. I / cl a I a t' IJ kipa St ^pi'! t d . ■ Senrüt £ M.,' L. »-e -J i If ; ^ A v* Nekaterim otrokom ni dano videti modrine morja in svobode belega galeba. Zaradi omejenih sredstev bi počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici. • C?' : i^.i « v» • / ..... Podarimo jim vsaj 1.000 SIT za zdrave počitnice! m ^ Prispevke lahko r»akd2ele po položnici na vseh poiltiih enotah, okcfKih NL8 in Abankc ali preko ^ s|>Ietne strani"Pome?ika na ra^un 5t. 02222 - 0010224921, sklic 0001202003010. VaSa donacija ^^ se Šteje kot davčna ölajJava pri davčni napovedi! v..*- S m' i a J ^ Mojstrska priprava in izbor reprezentančnih iz 25 držav EU gorenjskega avtorja Andreja Š nosilca najvišjega francoskega kuharskega o številnih drugih evropskih priznanj, kuharja diplomatskih sprejemov itd. rk K V • y a in 4. .-A' .J H- Andrej Šegš: Evropska kuhinja Redna cena v prodaji ^.ioerSff * Za naročnike Gorenjskega glasa 1.950 SIT It . prednaročniška cena EVROPSKO ^r Aj^ ^ r 3 Knjigo v kakovostni barvni tD * 3 izvedbi z enkratnimi recepti nove f velike evropske družine lahko 1 bralci Gorenjskega glasa ir O naroČite po izjemni t o prednaročniški ceni z vključenim ; DDV za 1.950 SIT + poštnina. 2 (X O < Prednaročniška akcija - darilo fsj s naročnikom Gorenjskega glasa. BRALCEM GORENJSKEC^it^LASir NAROČILNICA Nepreklicno naročam.........izvod(ov) knjige Slasti evropskih kuhinj po prednaročniški ceni za samo 1.950 + poštnina Ime in priimek:........................................................................... Ulica in hišna številka:................................................................. Poštna številka in kraj:................................................................. Naročila sprejemamo na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj, tel.: 04/201-42-41 ali Založba Forma 7, Koprska 94,1111 Ljubljana, , po telefonu: 01 25 72 171 (24 ur) ali pa e pošti: forma7@sioC.net GRAFOLOŠKI KOnČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. ŠIFRA: IVANKA Lep pozdrav. Le zakaj ste tako zaprti in usmerjeni v spomine. V življenju seje potrebno vsak dan posebej truditi za uspeh. Vsak dan je novi dan in lepo je, če ga izkoristimo pozitivno. Toda poglejte, vaše misli so usmerjene predvsem v stvari, ki ne prinašajo pozitivnih uspehov. V sebi ste zadržani, premalo dojemljivi in tudi previdni. Včasih zidate gradove v oblakih, ker ste premalo realni. Čustveno premalo zavzeti, ne rečem, da ne znate izraziti čustev, toda vse premislite oz. premišljujete, preden se odločite. Veliko stvari urejate predvsem previdno, zadržano, razumsko in premišljeno. Ker ste malo zaprta oseba, bi vam svetoval, da odprete svoje srce tudi drugam. Lepo je živeti v tako lepi deželi, če znamo pravilno gledati z očmi. ŠIFRA: JANA Res, nekoga moraš imet' rad. Življenje temelji na osnovi ljubezni do bližnjega. Imeti nekoga rad je prav lepo dejanje, z eno besedo, imejmo se radi in življenje bo čudovito. Toda poglejte vase, življenje temelji na zadržanosti in premajhni odprtosti do bližnjih. Vse preveč se zadržujete v notranjosti, v spominih, v dejanjih, ki so vam ostali v spominih. Malo bolj se boste morali odpreti in postati bolj prilagodljivi. Pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase sta oviri, ki vas notranje zadržuje. Premalo ste sproščeni in po naravi ste bolj muhaste narave, lahko bi rekel, da v situacijah počasi razmišljate in v sebi ste nezanesljivi. Odprite se in vaše življenje bolj prijetno. "■p^ AfvÄAWs. aSU ^^A-ojs^^ > fc^ V- jfcL^jl ^LfVJLlVw , VoA CKdJ^ tkUAP ___ 1 n».» er»» l.aCs^s r.A>JiCr> /imiAMA Cjßi^ UJU - Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave. Partizanska 2, 2319 Poljčane, Slavko Jurgec - 041/947 113 ri KINHm&iNi^ kotf^ Ime In priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Će bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. -VtKir SSGLAS GORENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica • Trst, 22.5.; Madžarske toplice 3.6. - 6.6.. 24.6.-27.6., 1.7.-7.7.; Lentl 19.6.; Pelješac ekskluzlv od 14.9. do 21.9.; Gardaland 28.6.; Tel.: 04/53-15-249 AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC, s.p. TRST 27.5., 10.6, 24.6; tel.: 533 10 50 ali 041 744 160 Podbrezje 17, Naklo GLASOV KAŽIPOT Prireditve Cirkuška predstava Radovljica - Pomladni del letošnjih prireditev za otroke bodo v Knjižnici A. T. Linharta s cirkuško predstavo Mini cirkusa Buffetto iz Ljubljane zaključili v četrtek, 27. maja, ob 17. uri. Od bolnišnice Jesen do Osankarice Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabi na pohod od bolnišnice Jesen do Osankarice, ki bo v četrtek, 3. junija, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpred hotela Grelna v Kranju. Pot je lahka, hoj ne bo več kot za 3 ure. Prijavite se na društvu do srede, 2. junija. V Izolo Škofja Loka - Medobčinsko dnj-štvo invalidov Škofja Loka organizira v soboto, 5. junija, kopalni izlet v Izolo z ogledom nasada kaktusov in ostalih kulturnih znamenitosti mest na naši obali. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Šolske ulice. Prijavite se v pisarni društva do zasedbe prostih mest v avtobusu. Ura pravljic Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke v četrtek, 27. maja, ob 17. uri na Uro pravljic, ko bo na vrsti zadnja pravljica pred počitnicami. K poslušanju pravljic bomo otroke spet povabili oktobra. Tržič - V četrtek, 27. maja, bo ob 17. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Ura pravljic na otroškem oddelku knjižnice. Na programu bo slovenska ljudska pravljica: Kralj Matjaž in sol. Čemšenik - Sv. Jakob -Preddvor Kokrica - TD Kokrica vabi v nedeljo, 30. maja, na družinski pohod na Čemšenik. Zbor bo v nedeljo ob 13.30 na parkirišču pri trgovini Živila, odkoder se boste z osebnimi avtomobili odpeljali do izhodišča za Čemšenik. Hoje bo približno 3 ure. Na Bavarsko Javornik - Koroška Bela - Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela vabi na izlet na Bavarsko v soboto, 5. junija, z odhodom ob 6.30 uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek od 9. do 12. ure, danes pa tudi od 16. do 18. ure, ali pri Jožu Noču, tel.: 041 841 546. Prijavijo se lahko tudi nečlani. Izleti Srečanje diabetikov Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane in njihove, da se udeležijo izleta na 9. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije, ki bo 29. maja na Ruju. Odhod avtobusa bo ob 7.15 z avtobusne postaje Kranj (mesto št. 1). Prijave do zasedbe avtobusa oz. do 26. maja sprejemata Irma Zupan (gsm 031 343 171) in Ivan Benegallja (gsm 031 485 490) v večernih urah. V Atomske toplice in na srečanje delovnih invalidov Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila za enodnevni kopalni izlet v Atomske toplice, ki bo v petek, 18. junija. Obveščajo tudi, da društvo organizira srečanje delovnih invalidov z obeležjem 35 let delovanja, ki bo v soboto, 26. junija, v športni dvorani v Cerkljah z začetkom ob 10. uri. Člani se lahko prijavijo in vplačajo pri poverjenikih ali neposredno v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 202 34 33, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Pohod DU Žirovnica Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Dnjštva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na Planino pod Golico, Čmi vrii, Španov vrh in Pristavo. Pohod bo jutri, v sredo, 26. maja. Avtobus, ki bo ob 6.30 uri odpeljal z avtobusne postaje Begunje, bo ustavljal na postajah do Brega. Zmerne hoje bo za 4 ure. Prijave sprejema Vilma Mežek, 041 711 427 ali 580 31 42. Izlet v Avstrijo Bitnje - Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi 2. junija z odhodom ob 6. uri na avtobusni izlet v Avstrijo. Prijave in vplačila sprejemajo še danes, v torek, oz. do zasedenosti avtobusa po telefonu 2311 932-od 13. do 15. ure. Na Cipernik Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 27. maja, na pohod na Cipernik (1746 m). Predviden čas hoje bo 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni še jutri, v sredo, 26. maja. Na Uršljo goro Kranj - Planinska sekcija Sava vabi svoje člane v soboto, 29. maja, na 1699 metrov visoko Uršljo goro. Skupne hoje bo približno 4 ure. Odhod bo izpred glavnega vhoda tovarne Sava ob 6. uri. Prijave sprejemamo po tel.: 206-5439, 041 290-094 (Silva Štem). V Celje Trata - Krajevna organizacija Rdečega križa Trata vabi krajane na enodnevni izlet Z vlakom v Celje na ogled mesta in pokrajinske- KRCNE ZILE 05 640 02 33 Dr. med. Jan Zimmermann, Na Grtču 11, Izola Ostala tujina pred Hrvaško Maja Slovenijo obiščejo predvsem tujci, ker velja za kongresni mesec, mesec seminarjev. Slovenec pa vse bolj odhaja na dopust in počitnice v Turčijo, Krai\j - Povprašali smo večje in manjše gorenjske turistične agencije, ter poslovalnice agencij na Gorenjskem, kako je letos z rezervacijami, ali ljudje že odhajajo na zasluženi dopust, po čem največ sprašujejo, za katere države se odločajo. Pozanimali pa smo se tudi, kakšen je in naj bi bil obisk nekaterih slovenskih oziroma gorenjskih hotelov. Ob naši obali so Hoteli Morje kar zasedeni. Ker je maj predvsem kongresni mesec, poleg Slovencev tu najdemo veliko tujih gostov. Pričakujejo dobro sezono, predvsem pa menijo, da bodo spet prevladovali tujci. Na drugem koncu Slovenije, v Bo-hiiXju, v hotelu Zlatorog menijo, da bo obisk gostov v sezoni zelo odvisen od vremena. Trenutno je njihova zasedenost 60-odstot-na, največ njihovih gostov pa prihaja iz Nemčije in Anglije, pa tudi Hrvaške. Slovencev je več poleti, koje tudi več individualnega turizma. Podobno je tudi v hotelu Jezero. Upajo, da bo poletna sezona boljša kot lani. V Kraixjski Gori se ravno tako pozna, da je mesec maj kongresni mesec. Predvsem hotele, kot je Larix, polnijo tuje -največ nemške skupine. Poleg celo V daljni Egipt. Nemcev se med njihovimi gosti najdejo še Slovenci, Hrvatje, Angleži, Holandci. Tujcev imajo več poleti, v zimski sezoni pa je več Slovencev. Pričakujejo boljšo sezono, kot je bila lanska. Na Bledu je zasedenost hotela Park in Golf zelo dobra: maja kar 80-odstotna. Prevladujejo tujci, na slovenskega gosta pa računajo v jesenskih mesecih. V poletni sezoni naj bi bil obisk dober, vendar bo verjetno angleških gostov več kot nemških, precej pa pričakujejo tudi Italijanov in Izraelcev. Slovenci zadi\je čase vse boU odhajamo na dopust v tujino. Koliko se odločamo za obisk Hrvaške, se od ene do druge turistične agencije razlikuje - odvisno od cen. Pri Alpe Adria Internationl pravijo, da se največ ljudi pri njih trenutno odloča za Turčijo in Tunizijo, v poletnih mesecih pa se malce poveča tudi povpraševanje po Hrvaški. Predvsem gre za povpraševanje po apartmajih. Tudi pri Iliriki l\irizem je največ povpraševanja po Tuniziji in Turčiji! Zadnje čase se ljudje zelo odločajo za Egipt, kar jih je presenetilo, zaradi dokaj visoke cene po osebi. Poleti predvideva; jo, da bo povpraševanja po letovanju na HrvaŠkem manj kot lani, bo pa zato več druge tujine - tudi Grčije. Pri Sindikomu pa je ravno obratno, saj je trenutno med tujimi deželami najbolj popularna Hrvaška. Podobno stanje pričakujejo tudi za poletno sezono, morda s kako izjemo. V turistični agencija Linda menijo, da se najbolj prodajata Egipt in Tunizija. Jadran je pod kritiko, z izjemo nekaj Južnega dela, Bolgarija pa trenutno stagnira nekje na dnu. V poletnih mesecih pričakujejo najmanj odločanja za Hrvaško, ker je cenovno draga. Pri Pelikanu je največ povpraševanja po Sredozemlju, saj je izbira ugodna, poleti pa predvidevajo, da bo naraslo zanimanje za Hrvaško. Podobno je tudi pri drugih večjih in manjših turističnih agencijah in poslovalnicah. Večinoma prevladuje Turčija, sledi Tunizija, Grčija morda v poletnih mesecih, Bolgarija. Hrvaška se ponekod že prodaja, vendar za prihajajoče mesece pričakujejo povprečno povpraševanje, podobno lanskemu. Večina pa je mnenja, da bo povpraševanje po ostali tujini v poletnih mesecih naraščalo. Alenka Brun ga muzeja. Pnjavite se lahko danes, v torek/od 10. do 11. ure v Krajevni skupnosti Trata v Fran-kovem naselju 74a. Na Vrtaško Sleme Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 30. maja, na planinski izlet na Vrtaško Sleme nad dolino Vrat. Odhod bo ob 7. uri od Koče pri Peričniku. Prevoz z Jesenic do Peričnika organizira vsak sam oz. po dogovoru z vodnikom. Pot bo lahka, skupne hoje pa bo 7 ur. Prijave sprejema vodja izleta Franci Žagar na GSM 051-369-353. Na Briceljk Kranj - PD Iskra Kranj organizira v soboto, 5. junija, izlet na Briceljk, najvišji vrh v Loški steni. Izlet je primeren za izkušene. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 5 uri. Prijave in dodatne informacije: pri vodniku Stanku Do-lenšku (040 206 164) in na običajnih mestih. Od izvira Soče do Bovca Kranj - M-odsek Planinskega društva Iskra Kranj organizira v nedeljo, 6. junija, zanimiv planinski izlet od izvira Soče do Bovca. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije: pri Tatjani (041 971-537) ali v pisarni društva ob uradnih urah. Pleterje - Kostanjevica Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 2. junija z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka na izlet po Dolenjskem, v Pleterje in Kostanjevico. Prijavite se v prostorih društva. Na Veliki Klek Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na turistični izlet na Veliki Klek (Grossglockner) in sicer v četrtek, 27. maja. Prijave in informacije do zasedenosti avtobusa po tel.: 58 03 151 ali 031 570 441. Obenem obveščajo, da je še nekaj prostih mest za letovanje v Črni gori. V Terme Moravci Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Terme 3000 v Moravcih. Izlet bo jutri, v sredo, 26. maja, odhod avtobusa pa ob 6.30 izpred hotela Creina. Prijavite se na društvu! Obvestila Ekološka tržnica odprta Naklo - Društvo Svetlin obvešča porabnike zdrave hrane, da bo ekološka tržnica v Naklem v juni- Rodio Tfigloy ® Pnri 9IQ/ GoroflJ/ke^ Prvi 9lQ/ek Oor^nJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj 1 ju že odprta vsak torek, in sicer od 18. do 19.30. Obenem vabijo gorenjske ekološke kmete in člane društev Ajde, ki lahko svoje pridelke prodajajo pod zaščitnim znakom, Biodar in Demeter, da popestrijo ponudbo na tržnici. Zbor članov OOZ Kranj Kranj - Območna obrtna zbornica Kranj vabi svoje člane na zbor, ki bo v četrtek, 27. maja, ob 8. uri v konferenčni dvorani Podjetniškega centra, C. S. Žagarja v Kranju (II. nadstropje). Priložnosti za tržiške podjetnike Tržič - Danes, v torek, se bo ob 18. uri v veliki sejni sobi Občine Tržič začel posvet Priložnosti za tržiške podjetnike. Varna hoja v gore Škofja Loka - Planinski vodniki in reševalci škofjeloškega planinskega društva vabijo v soboto, 29. maja, ob 10. uri v plezališče na Kamnitniku na prikaz varne hoje v gore. Srečanje in občni zbor r Nakio - Društvo upokojencev Naklo bo v petek, 28. maja, ob dnevu upokojencev DU Naklo, poleg srečanja upokojencev ob 16. uri pri Trnove v Dupljah organiziralo tudi občni zbor društva. Zdi'avijenje v Izoli in izlet v Bernardin Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj, Begunjska 10, obvešča člane, ki so se prijavili za 7-dnevno zdravljenje v Izoli in za enodnevni kopalni izlet Portorož -Bernardin za dne 28. maja, da sprejemajo vplačila vsak ponedeljek od 9. do 11. ure ter v torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 202 34 33. Predavanja O Anastaziji Naklo - ARŠD Vita Naklo ln Skupina za samopomoč Tržič vabita jutri, v sredo, 26. maja, ob 18. uri v VITA CENTER Naklo na predstavitev nadaljevanke ruskega pisatelja Vladimirja Megreja iz serije o Anastaziji. G©REN)SKA www.gorenjskiglas.si Gorenjski glas, d.o.o.. Zoisova 1. Kranj V Arboretumu poučno tudi za najmlajše Volčji Potok - Arboretum Volčji Potok vsako leto obišče približno 11.000 otrok, veČina v okviru šolskih naravoslovnih dni in drugih vodenih ogledov, veliko pa tudi s starši v prostem času. Najmlajšim v Arboretumu že dalj časa posvečajo posebno pozornost s poudarkom na zabavnem učenju in spoznavanju narave skozi sproščeno igro, saj je prav izobraževanje ena od njihovih poglavitnih nalog. Tudi letos so tako najmlajšim pripravili Lumpijeve otroške delavnice spoznavanja narave, ki jih bosta skozi poletje vodili biolo- ginja Nika Hrabar in Helena Sterle, priznana in dolgoletna kamniška vzgojiteljica. Na otroških delavnicah bodo otroci tako lahko skozi igro spoznavali ptice, žuželke, travniške rastline, drevesa ipd., iz papirja bodo izdelovali tulipane, risali bodo rožice, barvali lončke in nasploh skozi zgodbice in igro spoznavali naravno okolje okrog sebe. Delavnice bodo potekale pri hiški pri otroškem igrišču do septembra vsak prvi konec tedna v mesecu, primerne pa so zlasti za malčke, stare od 4 do 10 let. Jasna Paladin m i I I Kolesarski vodnik Radovljica - V Knjižnici A. T. Lin- ^ harta bo danes, v torek, ob, 19.30 uri avtor Sebastijan Vehar ob diapozitivih predstavil Družin- ^ ski kolesarski vodnik. Koncerti Koncert Musice Viva Primskovo - V Domu krajanov na Primskovem se bo v petek ob 20. uri začel koncert mešanega pevskega zbora Musica Viva. Kot gost bo nastopil Tamburaški orkester KD Brezje. Razstave Ob vstopu v EU Domžale - V četrtek, 27. maja, ■bodo ob 19. uri v Galeriji Domžale odprli razstavo slik in kipov mednarodne skupine Signs of the Time. Razstava je posvečena vstopu Slovenije v EU in 30-letni-ci umetniškega delovanja domžalskega rojaka Jožeta Stražarja, ki živi in deluje na Švedskem. Boginja iz globin Kranj - Jutri, v sredo, bodo v Cafe galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo slik v akrilu in akvarelu akademske oblikovalke vizuelnih komunikacij in slikarke Biserke Komac. Naslov razstave je Dea de Profundis ali Boginja iz globin. Slike Annelies Zentner Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik Jesenice bodo v petek, 28. maja, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del slikarke Annelies Zentner iz Beljaka v Avstriji. Priložnosti v EU Škofja Loka - Iniciativa Za Evro-■ po vabi danes, v torek, na okroglo mizo z naslovom Naše možnosti in priložnosti v EU. Okrogla miza se bo v restavraciji v 2. nadstropju veleblagovnice Nama začela ob 19. uri. I . I Slike Zvesta Apollonia Kranj - V četrtek, 27. maja, bodo ob 15. uri v Galeriji Mestne občine Kranj, ob 19. uri pa v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Pavšiarjevi hiši na Glavnem trgu 18 odprli razstavo likovnih del Zvesta Apollonia, ki je nagrado Prešernovega sklada za likovno in grafično delo prejel leta 1972. Pariško druženje Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik in Galerija Miha Males vabita na otvoritev razstave Pilon/Males, Pariško druženje. Otvoritev bo danes, v torek, ob 19. uri v prostorih Galerije Miha Ma-leš v Kamniku. Igra svetlobe Kranj - Danes, v torek, bo ob 18. uri v Varstveno delovnem centru Kranj, Kidričeva 51, otvoritev razstave -vitražnih izdelkov in izdelkov iz okrasnih kamnov Andreje Arbiter z naslovom Igra svetlobe. Razstavljali pa bodo tudi varovanci - odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju -cvetlične poslikave na steklo. Preboj bohinjskega predora Bohinjska Bistrica - Jutri, v sredo, bodo ob 19. uri v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprii razstavo Okno v svet -100 let preboja bohinjskega predora. J Torek. 25. maja 2004 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Začelo se je mengeško praznovanje Mengeš - Z razstavo o delu Mengeške godbe v 120 letih, ki 50 jo odprli v kulturnem domu v Mengšu včeraj zvečer, so se začele letošnje svečanosti ob Častitljivem jubileju godbe, 850-let-nici Mengša, lO-letnici občine in občinskem prazniku ter vstopu v Evropsko skupnost. Po zanimivi in bogati razstavi o eni najstarejših godb na Gorenjskem se bodo osrednje svečanosti v Mengšu začele v petek, ko bo ob 19. uri v dvorani kulturnega doma slavnostni koncert Mengeške godbe. "Odločili smo se, da program slavnostnega koncerta sestavimo s skladbami, ki so v različnih obdobjih bogatile in predstavljale Mengeško godbo in ji prinašale tudi priznanja," je povedal predsednik godbe Marjan Trobec in pojasnil, da bo kgncert sklenila podelitev Gallusovih odličij mengeškim godbenikom. "Posebej bomo obeležili tudi zasluge našega kapelnika Petra Li-parja, ki je sam vzgajal godbenike in jih učil igranja na inštrumente, ko Še ni bilo glasbene šole. Na Lipaijevi rojstni hiši v Mengšu bomo za njegovo 52-letno delo pri godbi v soboto dopoldne ob 10. uri odkrili spominsko obeležje." K proslavitvi visokega jubileja mengeških godbenikov se je z organizacij o pridružilo tudi Kulturno društvo Mihaelov se- • v • f v A' , V > ^ ' ' • A ' Marjan Trobec, predsednik godbe Štefan Borin, predsednik KD Mihaelov sejem jem, ki bo hkrati ob prazniku občine, 850-letnici in v spomin na Janeza Trdino, pripravilo konec tedna prvi Trdinov sejem. "Nekdanji Urbanov sejem smo zaradi občinskega praznovanja preimenovali v Trdinovega. Moči pa smo združili predvsem zato, da bomo čimbolj slovesno obeležili praznik in še enkrat potrdili sodelovanje, ki se je začelo z godbeniki že pred desetletjem ob organizaciji Mihaelovega sejma," je poudaril predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem Štefan Borin. Pod šotorom ob stojnicah bo v petek zvečer najprej nastopil ansambel Nanos, nato pa še Alpski kvintet. V soboto opoldne bodo nastopili harmonikarji Robija Stoparja, ansambel Slamnik in Prijatelji dixielanda, popoldne bo osmi festival koračnic, zvečer pa plesni večer z ansamblom Poljanšek. Osrednja nedeljska prireditev bo vsekakor sprevod sodelujočih godb in društev po Mengšu ob 14. uri, potem ko bodo ob 10. uri dopoldne nastopili pihalni orkestri. Po sprevodu po Mengšu se bo nadaljevalo popoldne s pihalnimi orkestri, vse skupaj pa bo sklenil ansambel Dori. Medijski sponzor vseh prireditev v Mengšu v okviru praznovanja 120-letnice Mengeške godbe in drugih prireditev je Gorenjski glas. Andrej Zalar iZDGPLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.sil Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 • |se sprejemajo za i v petek - v srtile lie 14. m t i '-■s V m DELOVNI ČAS, s, . -ÄS*"".', ' insicer: od poledelJKa (io petka • s A* .....v .-•Y-, . ' v* ♦ ♦ apartma-prikolice V termah Čatež oddamo apartma 48 m2 (zidani objekt), tt 041 /633-195 5927 Za dopust na otoku Krku oddam opremljen apartma. « 2511-808, 041/390- 422 »Šlzberi.«! 6593 Terme - Čatež, oddam lepo opremljen vikend hišico za 4 osebe, tt 031/647-823 6595 aparati stroji PUHALNIK za seno Nevro s cevmi in elektromotorjem ter balirko za štirioglate bale. tr 041 /608-563 esso Prodam CNC STRUŽNICO EMKO MAU-NURIN, ohranjeno in več orodij za brizganje. ® 041/667-753 6557 Prodam tračni obračalnik SIP 225 in krožno žago cirkular. V 041 /426-535 6562 Prodam ročno kosilnico-LABIN, 1,20 širok greben. » 041/65-27-45 6571 Prodam industrijski šivalni stroj PFAFF 1244. '»041/202-829 658i Kupim pajek SIP, rotacijsko SIP, naklada-lec ter trosilec gnoja in kiper prikolico Teh-no stroj. « 041 /597-086 eeie Prodam obračalnik za motokultivator Muta, priklop na dva vijaka, tt 041/582-96 3 6632 glasbila Prodam ČINELE paste: splash 11", ride 20" hi-hat 13"; Ziidjian crash 16"+17", set bobnov Yamaha (120.000 SIT) in stojala za činele, tr 040/344-310 6529 gr, material Prodam smrekove PLOHE, LETVE in ŠPI-ROVCE. g 041/637-100_6542 Prodam 6 m3 prizem debeline 10 cm in 19 špirovcev ter 6 leg dolžine 8,5 m. It 041/858-476_^ Prodam DESKE, debele 2 cm, bankine, špirovce. n 041 /659-976 esse hiše prodamo V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, tr 040/537-387 6507 IZOLA 135 m2. pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, brez posrednika, cena 6^05.000 SIT/m2. tr 040/206-666 6536 ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2. v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov(avto salon, zobna ordh nacija,..) ter možnost nakupa 4000 m2 zemljišča, ki se nahaja neposredno ob hiši. prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK-olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net CERKUE - VELESOVO, na 681 m2 zemljišča prodamo dvodružinsko hišo, staro 26 let, dimenzij 12x9, stanovanjske površine cca 100 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1. etaža, CK-olje, urejena okolica, nova kritina, TEL., vseljiva po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalifetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 23 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000._ PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel, 04/28 11 000. PREDDVOR - okolica; 300 m2,J. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostanovanjska hiša, 1.1980, 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center, 500 m2, 12 let, kvalitetna, kamin, talno gretje, balkon, terasa, parcela 900m2. Cena: 60.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958 , 04 512 51 22._ NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov površine na parceli 608 m2. I. izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiwe-isova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, v/vwv.mike-co.si JOŠT nad Kranjem - vikend, 76 m2 stan.površine na parceli 2048 m2, I. izgr. 1961, prodamo za 17,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o.. Bleiv^eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - okolica, smer Škofja loka, 2 stanovanjska hiša z veliko, ravno parcelo, 900 m2, možnost dveh stanovanj popolnoma ločenih, I. izgr. 1976, prodamo za 40 mio sit, Mike& Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Škofja Loka, Trata, vrstna hiša, 171 m2 stanovanjske površine, na parceli 186 m2. novogradnja, III. podaljšana gr. faza, Nakup brez provizije. Cena 28.160.000 SIT. Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net. vww.novogradnje.com Kranj - naselje šestih enot (dvojček), novogradnja, 150 m2 stanovanjske površine, parcela 400 m2. III. podaljšana gr. faza. Cena 38.240,000 SIT. Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stanovanje,net, vww.novo-gradnje.com Medvode, Ladja, samostojna hiša. I. 1984, 330.67m2, parcela 696m2, Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000_ Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1938, 74 m2. parcela 437m2, kmetijsko zemljišče 473m2. Cena: 26 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj.. 040850000 Ljubljana - okolica, Katarina, zelo lepa in atraktivna hiša, letnik 1999 na idilični lokaciji,velikost: 165m2, parcela 1050m2. Cena: 90,1 mio SIT, možnost menjave za stanovanje v Lj. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000_ Radomlje, samostojna hiša, I. 2002, 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT. ABC d.o.o. , Tivolska 48, Lj., 040 850-000. Bled - Želeče: Prodamo starejšo hišo cca. 40 let, lahko dvodružinsko, dva ločena vhoda, 150m2 stanovanjske površine, zgornja etaža popolnoma obnovljena, 2x balkon, sončna lega, parcela 800m2, vredna ogleda. Cena 45mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel.: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661_ JESENICE: 45 let stara hiša, klet, pritličje in mansarda po 70 m2, parcela 412 m2, cena = 23,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 v ■i' cesta 34, K^j W i«, ,' . i. , , cS, , 'iX « * in 2 ,. s - PROSTOROV V INDUSmUSKO OBRTNI >ft> y " 5 " Podrobne fnformaaje o prostih prostoriH po tel. 041/426 898 • ..v., •s BLED: v centru na parceli 568 m2 hiša stara 25 let vel. 120 m2 in poleg stara 90 let hiša vel. 90 m2, cena = 35,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o,, Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SfT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, I. 86, površina 91,30 m2. parcela 360 m2, cena - 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 • GOLNIK: 43 let stara hiša, podkletena s pritličjem in mansardo (ni izdelana), površh na 91 m2 v eni etaži, podkletena, 729 847 m2, cena - 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost 5 stanovanj, 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena = 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): pol stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2. parcela 770 m2 v deležu 1 /2, cena = 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, g051 320 700 KOKRICA: stan.hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostano-vanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1,033 m2. cena - 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 JEZERSKO: stan. hiša. stara 40 let, vel. 12 X 8m, delno obnovljena, na parceli 489 m2. v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 GORENjSKA www.gorenjskiglas.si Gomnjski glas. d o o . Zoisova 1. Kranj ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2, leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, mirna lokacija, bližina šol in trgovin, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 hiše kupimo Kranj z okolico: kupimo hišo do 35 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 izobraževanje NEMŠČINA, FRANCOŠČINA^ ANGLEŠ-ČINA, ŠPANŠČINA, SLOVENŠČINA - tečaji (tudi za podjetja), poletni tečaji, individualne ure. KAKOVOSTNO UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, U 04/23-12-520_^ Angleščina, francoščina, nemščina za osnovne, srednje in višje šole. tr 070/605-576 6588 Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE -pomoč pri popravnih izpitih, tt 040/381-29 5 6592 kupim Odkupujemo les v gozdu - na panju in ob kamionski cesti. 9 041/767-340, 031/513-696,031/213-718 6i98 lokale oddamo v industrijski obrtni coni Šenčur oddamo urejen prostor za skladiščenje, v 2791-922 Jurina, d.o.o., Gubčeva ulica 3, 4000 Kranj » 3 izberi.cl 6584 KRANJ - Vodovodni stolp; 1. 1933, oddamo pisarno v izmeri 40 m2, vsi priključki, parkirišče, prevzem takoj. CENA: 42.000,00 SlT/mesec + stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. RADOVUlCA: pisarniški prostori, I. 1986, takoj vseljivo, pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansarda: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), za 1 eto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 SlT/m2 (v ceni so stroški kurjave) ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wv\w.alpdofn.si Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si- co.si Oddamo 2 manjša lokala, v centru mesta, primerna za hitro hrano ali manjšo prodajalno, oprema dogovor. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si V okolici Šenčurja ugodno oddam v najem prostor 300 m2 za mirno dejavnost. 9 259-55-20 »$izberi.»i 6560 lokale prodamo Prodam LOKAL na Jesenicah, 84 m2, primeren za trgovino ali pisarno. 9 041/627- 750 »3lzberi.il 6590 RADOVUlCA: 23,52 m2,1. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mimo storitveno dejavnost, prevzem takoj. Cena: 8.200.000,00 SFT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. www.alpdom.si ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POM. ČEVLJARSKA DELA; do 01.06.2004; dopoldne na tel. št.: 04 25-26-250; FAJFAR MARJAN, S.P., SP. BRNIK 36A, CERKUE GRADBENA DEU do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA do 05.06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D,D„ GRAJSKA C. 44, BLfD; št. del. mest: 2 POMOŽNA GOSTINSKA DEU do 12.06.2004; GOSTINSTVO LfSKOVŠEK DRAGO, S.P., PUŠTAL60,ŠK.LOKA do 05.06.2004; JUSUR DELAL, S.P, STRAŽIŠKA UL 3, KRANJ POM. GOSTINSKA DEU IN ČIŠČENJE; do 28.05.2004; HULI MIROSLAV, ČRNIVEC 11, BREZJE DEL BREZ POKUCA do 28,05.2004; prošnje na: ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBÜANA do 04.06.2004; ISKRA MEHANIZMI, D.D., UPNICA 8, KROPA ČlSni^ do 25,05,2004; prošnje na: SAŠ, D.OO., ZADRUŽNA 28, KOMENDA POMOŽNA DELA do 19.06.2004; AMBROŽ MARUA, S.P., LAHOVČE 40, CERKUE do 28.05.2004; JEZERŠEK ANDREJ, S.P., OKROGLO 34, NAKLO do 28,05.2004; MEŽAN MARKO, S.P., PREŠERNOVA C. 64, BLED do 07.06.2004; OGREX, D.0,0., PODREČA 5, MAVČIČE OBĐELOV. LESA do 28.05,2004; JELOVICA, D.D„ MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2 do 25,05,2004; JELOVICA, D.D„ OBRAT GORENJA VAS, GORENJA VAS 157, GORENJA VAS do 01.06,2004; JELOVICA, D.D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR do 25.05.2004; JELO\flCA, D.D., KIDRIČEVA C, 58, ŠK, L0KA;št,del,nr»est5 POMOŽ. ORODJAR do 28.05.2004; BVG, D.O.O., SAVSKA C. 34. KRANJ KUHARSKI POMOČ.; do 04,06.2004; TIPEDA ŠUC, D.0,0., KAJUHOVAUL 20, KRANJ SOBARICA; do 28.05.2004; ALPINUM STORTTVE, D.O.O, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 2 LESAR; do 01.06.2004; JELOVI CA, D. D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR SUŠČIČAR do 04.06,2004; CUKRARNA, D.O.O., BRfTOF 73, KRANJ; do 05.06.2004; JUSUFl DELAL, S,P., STRAŽIŠKA UL 3, KRANJ MEAR; do 25.05.2004; JELOVICA, D,D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA KLEPAR • KROVEC; do 26.05.2004; RAZINGER BOŠTJAN, S.P.. KUPUENIK 6, BOH, BELA AVTOMEHANIK do 28,05.2004; ALPETOUR ŠPEDICUA IN TRANSPORT. D.D„ PE AVTOMEHWJIKA, KIDRIČEVA C. 50, ŠK. LOKA do 19.06,2004; AMBROŽ MARUA. S.P., LAHOVČE 40, CERKUE; št, del. mest: 2 do 12,06.2004; prošnje na: HERNEC. D.O.O., SP. PIRNIČE 53C. UUBUANA. ŠMARTNO VOZNIK V MEDNAR TRANSPORTU; do 09,06.2004; GRZETIČ EDVARD. S.P.. SR. BELA 34A, PREDDVOR GALVANIZER; do 05,06,2004; CMC GALVANIKA, D.O.O., ALPSKA 43, L£SCE ŠIVILJA; do 28.05.2004; JANUŠ MARKO, S.P., POT NA POUE14, TRŽIČ AVTOUČAR; do 19.06,2004; AMBROŽ MARUA, S.P, LAHOVČE 40, CERKUE ŽELEZOKRIVEC; do 05.06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D,D„ GRAJSKA C. 44, BL£D TESAR do 05,06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D., GRAJSKA C. 44, BL£D; št, del. mest 2 do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C, 8. BOH, BISTRICA ZIDAR do 05.06.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D,D„ GRAJSKA C. 44, BL£D; št. del. mest 3 do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C, 8, BOH, BISTRICA do 01.06.2004; TRGIS D,0,0., BELSKA C. 53, PREDDVOR VOZNIK AVTOMEHANIK do 28.05,2004; ALPETOUR ŠPEDICUA IN TRANSPORT, D.D., PE TRANSPORT, KIDRIČEVA C. 50, ŠK. LOKA do 28,05.2004; KOU ŠPED, D.O.O., GORENJESAVS-KAC. 9, KRANJ SKLADIŠČNIK; do 19.06.2004; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRIGLAVSKA C. 8, BOH. BISTRICA PRODAJALEC do 05.06.2004; AVTO MARKOVIČ. D.OO., PODLUB-NIK 249, ŠK. LOKA do 02.06.2004; T10 PNEVMATIKA Lf SCE, ALPSKA C. 43, LfSCE do 28,05.2004; KŽK KMETUSTVO, D.0,0,, MEHAN, SERVIS, KRANJSKA C. 29. ŠENČUR KUHAR; do 31,05.2004; ŽEMVA SIMONA, S.P., BEGUNJE 72, BEGUNJE NATAKAR do 28.05.2004; ALPINUM STORITVE, D.0,0,, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest; 2 do 28,05.2004; HOTEL BOR PREDDVOR, HRIB 4/A. PREDDVOR; št. del, mest 3 VETERINARSKI TEH.; do 01.06,2004; UNIVERZA V U,. VETERINARSKA FAKULTETA NVI ENOTA NAKLO, KRANJSKA C. 16, NAKLO LESARSKI TEH.; do 25.05.2004; EGOLfS, D.D.. KIDRIČEVA 56, ŠK, LOKA STROJNI TEH. do 19.06.2004; HRIBAR BLfSK, D.O.O., SAVSKA C. 34. KRANJ do 02.06.2004; ŠIBO D.O.O.. KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA GRADBENI TEH.: do 02.06,2004; ARHES. D.0,0.. SP, DUPUE 4, DUPUE GOSTINSKO TURISTIČNI TEH.; do 28.05.2004; ALPINUM STORITVE. D.O.O., RIBČEV LAZ 50. BOH. JEZERO TEH. KUHARSTVA; do 28,05.2004; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39. KRWU EKONOMSKI TEH.; do 07.06.2004; ELWONT. D.D., SP. GORJE 3, ZG, GORJE UPRAVNI TEH.; do 28.05.2004; RS, UPRAVNA ENOTA KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ ADMINISTRATIVNI TEH.; do 28.05.2004; OŠ MATUE ČOPA. UL TUGA VIDMARJA 1, KRANJ INŽ. TEKSTILNE TEHNOLOG.; do 12.06.2004; AOUASAVA, D.0,0,, GORENJESAVSKA C, 12, KRANJ INŽ. GRADBENIŠTVA; do 28.05.2004; OBČINA BL£D, C, SVOBODE 13, BLED EKONOMIST ZA ANALIZE IN PIAN.; do 28.05.2004; OŠ MATUE ČOPA, UL TUGA VIDMARJA 1, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA do 05,06,2004; ARHES, D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPUE; do 29.05.2004; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA C, 90, ŠK. LOKA,-št. del, mest; 2 UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE; do 05.06.2004; ARHES, D,0,0„ SP. DUPUE 4. DUPUE UNIV. DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA IN INF.; do 27.05.2004; OŠ SIMON JENKO KRANJ, UL XXXI. DMZ-UE 7A. KRANJ DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA; do 02.06.2004; OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA UL 12, KR. GORA UNIV. DIPL mi GRADBENIŠTVA; do 02,06.2004; ARHES, D.O.O., SP. DUPUE 4. DUPUE DIPL INŽ. GRADBENIŠTVA; do 02,06.2004; ARHES, D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPUE UNIV. DIPL EKONOMIST; do 02.06.2004; AOUASAVA, D.OO, GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ PROF. RAZRED. POUKA do 27.05,2004; OŠ IVANA TAVČARJA. TRATA 40, GORENJA VAS; št. del. mest 3; do 27.05.2004; OŠ ŠK. LOKA-MESTO, ŠOLSKA UL l.ŠK.'LOKA do 27.05,2004; OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA, C. TONETA TOMŠIČA 5, JESENICE PROF. SLOVENŠČINE do 27.05.2004; OŠ IVANA TAVČARJA. TRATA 40, GORENJA VAS; do 27.05.2004; OŠ SIMON JENKO, UL XXXI.DIV1ZUE7A, KRANJ PROF. ANGLEŠČINE do 27.05.2004; OŠ IVANA TAVČARJA, TRATA 40, GORENJA VAS; do 2705.2004; OŠ SIMON JENKO, UL XXXI. DIVIZUE 7A, KRANJ PROF. GLASBENE VZGOJE do 27.05,2004; GLASBENA ŠOLA ŠK, LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA do 27.05.2004; OŠ IVANA TAVČARJA. TRATA 40. GORENJA VAS do 27.05.2004; OŠ KOROŠKA BELA, C.TALCEV 2, JESENICE do 27.05,2004; OŠ SIMON JENKO, UL XXXI. DIVIZUE 7A, KRANJ do 27.05.2004; OŠ ŠK. LOKA - MESTO. ŠOLSKA UL 1. ŠK, LOKA; do 2705.2004; OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA, C. TONETA TOMŠIČA 5, JESENICE AKAD. GLASB. PROF. ZA KLAVIATURNEINSTR; do 27.05,2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA. PUŠTAL 21, ŠK LOKA UNIV. DIPL BIBLIOTEKAR; do 27.05.2004; OŠ SIMON JENKO, UL XXXI. DIVIZUE 7A, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. ARHITEKTURE; do 02.06.2004; ARHES, D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPUE DIPL FIZIOTERAPEVT; do 25,05,2004. KOPA GOLNIK, GOLUIK 36, GOL^JIK . Ostali pogol, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposkwanje. Zavod Republike Sk)v*rtqe za 23D0slovan)e, Glinika ul 12. L|ul}l|ana GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 25. maja 2004 Gorenjska^ Banka Banka «i po%*tuhoni v NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V CERKUAH, Trg Davorina Jenka 10, • 2 poslovna prostora oz. lokala, obnovljena leta 1989, površine 48,60 ml in 50,80 m\ cena najema 10 EUR/m^ v KRANJU, Vrečkova 3, Planina, •poslovni prostor oz. lokal, zgrajen leta 1977, površine 50 m^ in kleti površine 114 m^ cena najema pritličja: 8 EUR/m^ cena najema kleti: 3 EVR/m', v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95, • poslovni prostor prenovljen leta 2003, površine 26,30 m^ cena najema: 7 EUR/m^ Ponudniki naj v svoji ponudbi navedejo: • firmo in sedež s telefonsko številko in kontaktno osebo, • registracijo podjetja in dejavnost, ki bi jo opravljali v lokalu, • ponujeno ceno za m^ najetih prostorov, • podpisan osnutek najemne pogodbe. Banka si pridržuje pravico, da ne sklene najema z nobenim od ponudnikov. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi. Ponudbe morajo biti poslane v zaprti kuverti na naslov: Goreiqska banka, d.d., Kranj, sektor splošnih poslov, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kraiy s pripisom - Tonudba najei Podrobne informacije dobite po telefonu: 04/208- 44-77. Gorenjska^ Banka Banka ^ poAuhom RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vtiod, dva prostora -pisarni, čajna kutiinja, sanitarije, za mimo dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v maiu/m2: 402.510 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si MEDVODE- Blagovni center Medvode, 29,90 m2, I. nadstropje, trgovski lokal. Cena: 13.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p. Ško^a Loka Tel. 041 428 958,04 512 51 22._ Kranj, Mladinska, I. 1930, 638,5 m2, ob-novfjeno, v treh nivojih. Prodaja se kot celota. Cena: 150 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 KRANJ: proizvodno skladiščni prostori, vse v pritličju, v izmeri 612 m2, na zemljišču 1.068 m2, cena - 28,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ: oddamo pred 10 leti obnovljene pisarne, skupaj 40 m2, v 1. nadstropju, cena = 42.000,00 SIT bmto na mesec. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 otr. oprema Prodam športni voziček Hauck, velika kolesa, dobro ohranjen in avto sedež. V 041/499-218 6633 pridelki Prodam drobni KROMPIR, tt 041/918- 3 1 6 6554 podarim. Podrim ŠTEDILNIK Gorenje 2+2 ter novo trikotno banjo Kolpasan 140x140 modre barve, v 031 /320-553 6544 Podarimo 2 MUCKA in jih pripeljemo na dom. V 031 /883-422 eses posesti v najem dajem VRT-SADOVNJAK, cca 500 m2. za dobo 10 let. Visoko. V 031/723-424 »QuimH.»! 6563 PREDDVOR - Možjanca: 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 3.540,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ PRAŠE - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč s hišo in gospod, poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, stavbna parcela za poslovno-trgov-sko dejavnost cel.8.660 m2, možna delitev na manjše dete, cena » 21.420,00 Srr/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOMENDA -1.128 m2 zazidljivega zemljišča primerno za stanovanjsko gradnjo, končna lega, cena - 26.300,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše, na robu vasi, vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2 AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PŠEVO, prodamo 867 m2 stavbnega zemljišča primernega za počitniški objekt, + 3136 m2 gozda, prevzem možen takoj. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net POUANE- okolica, 914 m2 in 917 m2. zazidljivi parceli, sončna in mirna lokacija, lep razgled, 9520.00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 . 04 512 51 22. SORICA, cca 654m2, sončna, primerna za vikend, 10 min. do smučišča. Cena: 9200,00 SIT/m2,BL0K 5 nepremičnine Jože Jemec s.p. Škofja Loka, Tel:04 512 51 22; GSM 041 428 958._ GOLNIK - prodamo lepo parcelo, 820 m2. cena 19.600 sit/m2. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, w//w.mike-co.si Pri objavi podatkov za prodajo parcele je prišlo do napake. Parcela št. 674/1 nI predmet prodaje. Vsem prizadetim se opravičujemo. Prvi građen d.o.o., Ljut>-Ijana Brnik, Lahovče, več zazidljivih parcel ob robu gozda v izmeri od 500 - 800 m2. Cena: 90 EUR/m2. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Kočna: Lepa sončna zazidljiva parcela 500m2, infra struktura v neposredni bližini z 4500m2 gozda kjer že stoji manjši objekt. Cena lOmio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 poslovni stiki Kratkoročni krediti od 100.000 SIT v eni uri. V 531-48-39, 070/302-014, Gorfin, d.o.o.. Kranjska C. 4, Radovljica ^ ssos poznanstva 33-letni fant z Gorenjskega želim spoznati iskreno, pošteno dekle ali mamico za skupno prihodnost, tt 041/810-585 6555 razno prodam Lestve vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, ff 01/3611-078 6181 Prodam PRTLJAŽNIK za Ford mondeo in otroški sedež za kolo - montaža zadaj, tt 041/473-231 6386 Prodam 20-litrsko bakreno sadno škropil-nico. g 512-11-04_6£3 Prodam večjo količino ZEMLJE za vrt. V 041/717-712 6541 Ugodno prodam motorni tricikel, mehanizem za stensko uro, harmoniko frajtonarico. V 23-12-101 6548 Prodam smrekove PREKUE za fižol po 200 SIT ff 574-35-00 655i Prodam izolacijski omet termo PVC 11 vreč, 30% ceneje. » 518-10-86 6558 Prodam 10 notranjih gostilniških miz s sto-i, ter še nekaj drobnega inventarja. fP 259- 55-20 6559 Prodam ČOLN MAESTRAL 6 (2,9m) in obnovljen motor TOMOS 3.5 KM. C 031/542-673 6578 Prodam bukova in mešana drva, lahko žagana in z dostavo, tt 512-27-74 esso Prodam stilna VHODNA VRATA, ff 514-62-44, 031/545-085 6630 stanovanja storitve oddamo Oddam 70 m2 veliko stanovanje v novem bloku v Šenčurju. ® 25-16-540 »$tzberi.fl 6579 V Šoriijevem naselju oddam 1 S stanovanje. tP 041/290-091 »3l2beri.«l 6621 KRANJ - Planina iN; oddamo 32 m2. 1. 1988, garsonjera, opremljena, 2-mesečna varščina, prazno. CENA: 53.000,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; oddamo enosobno stanovanje, 38 m2.1. 1971, opremljeno, z balkonom. CENA: 60.000,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. Radovljica, Triglavska, 2,5 SS v hiši, 86 m2, duplex, ločen vhod, I. 1996. Cena: 280 EUR mesečno + stroški + varščina. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000. Stražišče, dvosobno kletno stanovanje, 50 m2. opremljeno, v hiši 40 let. Najemnina 48.000,00 SIT, varščina. Oddamo. Planova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tomin-čeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 VODOVODNI STOLP: oddamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, adaptirano 2002 72.000 SIT, PLANINA 3- GARSONJERO 33M2, 50.000 sit, ENOSOBNO, 42M2, , L.1986, 55.000 sit. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 734 198, Kranj (bližina): 2 SS 50 m2 v 1. nad. hiše. vsa oprema, cena = 60.000,00 SIT/mes, varščina, že prazno, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tei. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj: 2 SS 42,0 m2 na Zlatem polju, v pritličju, z vso opremo, cena = 59.500.00 SIT/mes, varščina in predplačilo, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 Kranj: 1 GG 24 m2 na Planini, v 6. nad., z vso opremo, cena = 47.700,00 SIT/mes, varščina in predplačilo, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 stan. oprema » Novo KUHINJO prodam. tT 031/50-46- 42 5680 Podarim dobro ohranjeno sedežno garnituro z raztegljivim kavčem, tr 2311-952, 041/774-173 6620 Prodam dvoriščna kovana vrata, kupim staro in starinsko pohištvo, tt 040/22-44- 20 6625 SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tP 5955-170, 041/733 709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE. PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 5106 BYTYQI IN OSTALI, GRADBENIŠTVO d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj, izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije in novogradnje. 9 041/760-614, 20-27-031 5349 Sprejmem vsa gradbena dela z materialom ali brez. tP 031/442-779, Kolgeci Nuhas.p., Struževo 3a, Kranj 5365 SPU^O GRADBENO PODJETJE druSMza . inienixing. trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKAL GORENJA VAS. STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE -ff 04/511 26 00 stanovania@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si Asfaltiranje In tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovič & comp, d.n.o., Jelovškova 10, Kamnik 5451 Želite na novo POBARVATI FASADO ali LESENI NAPUŠČ? Smo zelo ugodni in hitri. Pokličite 041/570 957, 041/421 820, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj, ff 041/570 957, 041/421 820 5557 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi notranji omet, adaptacije, tlakovanje dvorišč, fasade. Delamo hitro in poceni. Bytyqi oče in sin d.n.o., Ce-gelnica 48 B, Naklo, ff 041/593 492, 051 /354 039 5586 Strojni ometi notranjih sten in stropov hitro in po ugodni ceni. IP 041/642-097,-Ur-mar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5788 SPLOŠNO GRADBENIŠTVO-fasade, notranji ometi, kamnite škarpe, betonske škarpe in tesarska dela, opaži, tt 051/415-044, 051/415-043, Gradbenik Qarri in ostali, d.n.o., T. Dežmana 10, Kranj 5332 Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelavo novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanja, predelne stene in strope s suhomontažnimi elementi po sistemu Knauf in Riggips, ter montažo vseh vrst stropov sistem Armstrong. Naročila sprejemamo v trgovini pri "Juretu" na Mlaki pri Kranju, Golniška c.30, ter na telefon ff 204-96-30 in 040/621-078 6186 KRVSKO KLEPARSKA in TESARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuš-čev, odvoz gradbenega materiala, tf 01/256-12-60, 031/850-988, Gradimar, d.o.o.. Tržaška cesta 2, Ljubljana 6226 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. markiza 400 X 195 s popustom že od 89.404,00 SIT dalje. Roletarstvo Berčan, Matjaž Berčan s.p.. Mala Vas 3a, Ljubljana, g 01/565-32-32, 041/630-700 626i KITANJE in BEUENJE - hitro, kvalitetno! ■ff 031/508-168, Roman nahtigal s.p., Šoriijeva 19, Kranj 63oi LAMELNE in PUSE zavese, tende, žaluzi-je in rolete izdelamo in montiramo. Žaluzije 25 mm od 2264 SIT/m2 + DDV. » 01/365-12^7, 041/334-247, Rono senčila, Mavsarieva 46, Notr. Gorice 6574 stanovanja prodamo Kranj-Planina 1 S, 44 m2, komfortno, mimo okolje, blizu vrtci, šole, pošta, trgovine, prodam ali zamenjam za Jesenice, brez posrednika, "tt 031/585-912 »3iib«i.ii 6569 Škofja Loka - Podlubnik, 3 S, 75 m2, vzdrževano, 4. nad, 21,2 mio sit. v 041/359-631 »3lzberi.»l 6622 POSEBNA PONUDBA - PRODAJATE STANOVANJE, HIŠO ALI DRUGO NEPREMIČNINO. V ČASU POLETNIH POČITNIC ZARAČUNAMO PRODAJALCU SAMO 1% PROVIZIJE. AGENT KRANJ, d.o.o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj z števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - garsonjera v kleti, 31,26 m2, CENA: 11.409.864,32 SIT (47.764,00 EUR) - IS.S. + I v pritličju. 38,02 m2, CENA: 13.670.624,64 SIT (57.228,00 EUR) - 1S.S. + 1 v pritličju. 38,83 m2, CENA: 13.932.914,88 SIT (58.326.00 EUR) - 1S.S. + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 14.078.631,68 SIT (58.936,00 EUR) - 1S.S. + 1 v pritličju, 38.43 m2, CENA: 13.807.741,76 SIT (57.802.00 EUR) - 1S.S. + 1 v pritličju, 50,16 m2. CENA: 17.730.629,12 SIT (74.224,00 EUR) - 1S.S. + 1 v mansardi 47,49 m2, CENA: 16.837.695,68 SIT (70.486.00 EUR) - 1S.S. + 1 v mansardi 36.44 m2. CENA: 13.142.222,08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V(8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360.agentkranj. nepremičnine.net IMGLAS' STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I., II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom. 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK. vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43,70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.900.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ČIRČE, prodamo novo in zelo lepo dvosobno stanovanje v 1. nadstropju/2. 61,83 m2, terasa. CK-plin. vsi priključki, 2>etijo najnovejii kadrovski oglasi. Brtkanft po malih oglatih i% nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO primorske ircCTlIlIf novice fCSIIillV r I . V Staiciski Goronfski glas. d o o , Zotsova 1. Kranj i jorek. 25. maja 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN AbC MEPREMICNINE Tivolska 48. Ljubljana GOREKJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si $kofja Loka, Frankovo naselje, I. 1995, 2SS, 41 m2, obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, g., 040850000 Kranj, Mohorjev klanec, I. 1851, obnovljeno I. 2000, 3 SS, duplex, 110 m2. Cena: 28.9 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Šk. Loka - Frankovo naselje: V nizkem bloku prodamo 2SS-delno v mansardi, 50,30 m2, 4/4 nad., vsi priključki, zelo lepo, lastno pokrito parkirno mesto, možna tudi menjava za 2SS na drugi lokaciji- Partizanska, pxJIubnik, Groharjevo, Cena za stanovanje 16,2 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tet.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj - Struževo: Prodamo spodnjo etažo hiše, dva stanovanja: 1 SS cca38 m2 +1 SS s kabinetom cca55 m2, vsi priključki, ol> novljeno, dve garaži, mirna sončna lokacija, cena 23mio SIT. Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseijivo, cena 15,2 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. Kranj - Zlato polje: Prodamo 1SS s kabinetom,46m2, 2./4. nad, popolnoma renovirano, možna menjava za drugo stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Cena 14,5mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Tržič: prodamo 3SS, II. nad, 77m2, vsi priključki, lastna CK, obnovljena kopalnica, tai^oj vseijivo, cena 14 mio SfT. Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52m2, vsi priključki, vseijivo takoj, parkirno mesto, cena 12mlo SIT. riD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296 Jesenice - Podmežaklo: 2SS, I. nad, delno obnovljeno, garaža, vrt, CK-do vrat. Cena 7,5mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296 Lesce - Savska: Garsonjera, 24m2, nad, balkon, obnovljena. Cena 7,5mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120, 04/236 66 70. 041/755-296 Planina II, garsonjera 31 m2, 1. nadstropje, blok 28 let, balkon, priključki. Cena 11 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražiš-če 23 15 600, 041 / 774 101 Stražišče, dvosobno stanovanje - 50 m2, 1. nadstropje v hiši 14 let, balkon, kamin, i Cena 15 mio sit. Prodamo. Pianova nepre-^mičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Struževo, polovica hiše - 80 let, trisobno stanovanje-110 m2, ck, garaža, vrta 230 m2 -zazidljivo. Cena 18 mio sit. Prodamo. Planova nepremičnine. Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 47m2, i. 1986, cena 12,9 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/734 198 KRANJ: prodamo GARSONJERO, 28 m2, adaptirano I. 98, 2. nad., cena: 8,2 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896_ PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63m2,1.76, 3. nad., cena 16,5 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896, GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, delno adaptirano 1.2000, cena 16 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27,^4/ 23 44 080 041 / 366 896 KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, adaptirano I. 2003. Cena: 11 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 vwwi^.frast.si, RADOVUlCA: prodamo GARSONJERO, 24m2, 1.94,'cena 8,6 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 626 581, RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 70 m2, nad. 3/3,1. 84, adaptirano, opremljeno I. 01. Cena: 22,5 mio FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 59 m2, I. 64. adajjfrano 2003, nad.1/2. Cena: 14 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, 2G. GORJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, mansarda hiše, 116 m2, adaptirano 1987, 18,3 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896, PLANINA 3- obrobje: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 82,3 m2.1.87, cena 19 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896. ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, 2.nad., I. 95, ZK. Cena: 14,3 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si. ŠKOFJA LOKA; prodamo GARSONJERO, 18 m2, I. 72., terasa. Cena: 6,7 mio. FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896,_ HRUŠICA: 2 SS 63,85 m2 v 1. nadstropju, letnik 60, cena = 12,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ -1 SS 42,70 m2 v pritličju, letnik 1982, cena = >4,6 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ KRANJ - 1 SS 45.30 m2 v pritličju, letnik 1960, cena = 13,9 mio SIT K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ KRANJ - 2 SS 67,70 m2 v 3. nad., letnik 1985, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12,- Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ KRANJ - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., letnik 1989, cena = 17,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena = 16,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ DUPUE: 3 SS 82 m2 v večstan. hiši. z garažo 14,00 m2 in teraso 26 m2, letnik 2003, cena = 26,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 stanovanja kupimo KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj. Tavčaneva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1 AU MANJŠE 3S.S., NUJNO KUPIMO. LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ.Tavčaneva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-8CM30. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, wvwv.mike-co.si V Škofja Loki z okolico ali Kranj za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi građen d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stano-vanje.net, wvwv.novogradnje.com Za znanega kupca iščemo manjše stanovanje z balkonom do 11,5 mio SIT Lokacija: Kranj (Planina, Zlato polje). ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000 Za znanega kupca iščemo 2 SS z li^konom v zadnjem nadstropju nigega bloka v Ško^i Loki. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE V PRITLIČJU. FRAST d.o.o Šuceva 27. 041/734 198_ Kranj, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO STANOVANJE, tudi v slabem stanju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27,041/366 896_ PLANINA: kupimo 2+2 SOBNO STANOVANJE v višjem nadstropju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 vozila deli CITROEN AVTOODPAD ODKUP AVTO-MOBILOVTER PRODAJA REZERVNIH DELOV. »50-50-500 5690 GUME Cinti 145/70/13 nerabljene 6000 SIT 2 kosa, Michelin 155/70/13 6000 SIT 4 kosi, Dunlop 195/65/15 12000 SIT 4 kosi. »041/722-625 6575 GUME Dunlop 195/70-15 nerabljene, leto izdelave 2003 4 kosi, cena primarna. « 59-61-038 6576 GUME Hankook 145/80/13, 155/80/13 in 165/70/13 vse nove po 4 kosi 40% ceneje. «031/578-840 6577 vikendi Počitniško hišico - leseno nad Bledom, planina Rčitno, prodam, tt 031/641-201 6540 vozila Odkup prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., » 23-23-298, 041 /773-772 576i Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. ® 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o.. Savska c. 34, Kranj 6073 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 66. letu starosti zapustil nas dragi brat in stric ANDREJ DOLINAR S Primskovega, Jezerska cesta 33 Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 25. maja 2004, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. v žalujoči bratje in sestre z družinami SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka SPELA JOCIF profesorica biologije Od nje smo se poslovili v četrtek, 20. maja 2004. Delo v šoli bo trajen spomin nanjo, na njeno strokovnost in veliko človeško toplino. V naših spominih bo taka tudi ostala. Kolektiv OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka OSMRTNICA Sporočamo žalositno vest, da nas je v 82. letu starosti zapustil naš dragi JANKO MIHELIČ iz Krai\ja, Zoisova ulica 9 Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu v četrtek, 27. maja 2004, ob 13. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v mdiški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči vsi i\|egovi Prodam VW PASSAT GL 1.6, I. 90, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru, v 031/304-147 »3lzb«rl.tl_6252 OPEL VECTRA 1.6 16V. I. 98, prodam, tt 031 /678-828 » 3izb«ri.«i 6302 CITROEN AX allure 1.1 i, I. 3, reg 9/04, 123.000 km, črne barve, 2. lastnik, daljinsko centralno zaklepanje, deljiva zadnja klop, sončna streha, tr 031/787-788 »3lzbwLai 6371 CLIO 1.4 RT, 1.96, prevoženih 84.500 km. odlično ohranjen, n 041/892-160 »3lzberi.si 6543 Prodam OPEL KADET. 1,4 LS, I. 90, lepo ohrarijen. tt 041/215-403 »3iib«i.ti esei Prodam ŠKODO FAVORIT, 135 KX. I. 93. 90.000 km, reg. do 10/04, 100.000 SIT-po dogovoru, v 233-03-57 zvečer »3lzberi.>l 6573 Nudimo ugodne kredite ito 6 let na osnofi osebnega dohmlka ali pokojnine (09). Osebni itoiiiNlek lahko obremenimo pr^o kotline, sts^ krulit nI ovira. Tel.: 02/2&-24^26. gsm 041/750^60, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ui. 22,2000 Maribor Prodam AUD1100, 2,0 E. I. 89. bele barve, neregistriran, ele.pomik stekel, CZ, cena po dogovoru. « 031/300-350 » 3 Izberi.*! 6597 OPELASTRA 1,6, 16V. karavan, I. 99, klima, 2x airbag, elek. paket, aluplatišča, I.lastnik, nekaramboliran, servisna knjižica, možnost kredita, ugodno. H 502-40-11, 040/216-174 Pišek d.o.o.. Grenc 37, 4220 Škofja Loka »3izberi.«i 6598 RENAULT CLIO 1,6 RXE, 1.98, metalno srebrne barve, 3 vrata, vsa oprema razen klime, nekaramboliran, redno servisiran, 890.000 sit, možnost kredita, ff 502-40- II, 04p/216-174 Pišek d.o.o., Grenc 37. 4220 Škofja Loka »3izberi.ki 6599 FORD FIESTA 1,3 flair, I. 97, airbag, avto-radio, nekaramboliran, 1.lastnik, redno servisiran, možnost kredita, zelo ugodno. ® 502-40-11, 040/216-174 Pišek. d.o.o., Grenc 37, 4220 Škofja Loka »3i*beri.si eeoo HYUNDAI LANTRAwragon 1.8 GLS, I. 97, I. lastnik, nekaramboliran, servisna knjižica, ABS, 2x airbag, elek. paket, lepo ohranjen, možnost kredita, ugodno. ® 502-40- II. 040/216-174 Pišek, d.o.o., Grenc 37, 4220 Škofja Loka » 3izberi.ti 66oi BMW 528i, 1.97, vsa oprema razen usnja, 1. lastnik, nov, kupljen v SLO, nekaramboliran, zelo ohranjen, možnost kredita, v račun vzamemo tudi manjše ohranjeno vozilo, ugodno. Đ 502-40-11, 040/216-174 Pišek, d.o.o., Grenc 37,4220 Ško^a Loka » 3 ubeH.«! 6602 Prodam SUZUKI BALENO GL, I. 96, ma, 2x airbag. » 031 /750-594 » 3izberi.si Prodam RENAULT 5 five, I. 95, 125.000 km. cena po dogovoru, ff 041/294-203 »3lzbwl.si 6627 rt • C Bratov Pfapmtnik 10 4?0? Nakio Tel./Fax. 04/257-6052 PRODAJA iN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBilSKIH ' BLAŽILCEV XSkkr momofs /W\ ^ 080-22-15 VELIKI DRUŽINSKI ATLAS MODiTA www.modita.sl tl^^tufK*"' objavlja prosta delovna mesta 1. DELO V TAJNIŠTVU 2. VODJO MREŽE TERENSKE PRODAJE 3. SVETOVALCE V TELEFONSKEM STUDIU V KRANJU IN RADOVUlCI Pisne ponudbe s tel. številko bomo sprejemali 10 dni po objavi oglasa na naš naslov: MODITA. d.o.o., Šuceva 25, 4000 Kranj DAVID BECKHAM - MOJA ZGODBA DRAGO URBANC, KAKO SE UČIMO TUJIH JEZIKOV zaposlim Redno zaposlimo 4 zastopnike In vodjo skupine za prodajo novih tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanje, v 031/634-684, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica » 3 i^beH.»! 5138 Iščemo samostojnega TESARJA in KLEPARJA. tr 041 /368-983, Razinger Boštjan s.p., Kupljenik 5. Boh Bela ssis Simpatično dekle dobi delo v strežbi, tr 040/651-605, Katra bar, Podnart 42 b, Podnart 6072 Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo novega artikla s področja protipožarne varnosti, delo s pravnimi osebami, pogoj lasten prevoz. V 041/597-350, Semago d.o.o., C. na Loko 11, Tržič » 3 6227 V piceriji zaposlimo NATAKARICO in ŠOFERJA za razvoz pic z lastnim prevozom, ff 041/390-331, Picerija Dare, Vodopivčeva 18, Kranj »3lzber{.si 6264 Zgoša pri Begunjah, vsak dan od 5-9 ure zjutraj potrebujem pomoč pri obiranju jagod, ženske od 30-50 let iz bližnje okolice, ff 53-33-631 po 20. uri 6349 Redno zaposlimo samostojnega MIZARJA. « 01/36-16-790, Janez Mrak s.p., Studenčice 30, Medvode 6391 Iščemo KUHARJA in pomočnico v kuhinji za delo v piceriji. Benz, d.o.o., Glavna cesta 43, 4202 Naklo, IP 051/312-440 »3lzberi.si 6423 Takoj zaposlimo DELAVCE v kamnose-štvu, izkušnje zaželene, poizkusno delo 3 mesece, kasneje zaposlitev za nedoločen čas. ® 041/730-971, Jezeršek Andrej s.p.. Okroglo 3a, Naklo »^ubniM 6427 KUHARJA in NATAKARJA-ICO. zaposlimo za delo v piceriji v Kranju. ® 041/642-682, LARH, d.o.o., Sp. Bitnje 7, Žabnica »3'zlwri.sl 6426 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi, nudimo redno zaposlitev, ff 041/704-409, Av-tobit, d.o.o., zg. Bitnje 191, Žabnica »3lzberl.si 6445 Redno zaposlim natakarja, pogoji; ustrezna stopnja izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, starost do 30 let, lahko tudi pripravnik, tt 25-22-000, 041/423-833 »3izberi.fi 6495 Zaposlimo več zastopnikov za promocijo in prodajo na terenu. Zaslužek cca. 200.000 SIT. Delo je primerno tudi za študente in dijake, kot počitniško delo. ® 041/710-667, Nova revija d.o.o, Dalmatinova 1, Ljubljana 6545 Podjetje Orehek, d.o.o., Kutinova 3, Kranj zaposli KV ali priučenega peka., tt 279-13-00 » 3 '«beri.»! 6549 Zaposlimo NATAKARICO ter osebo za razvoz hrane. V 041/692-821, Intertrend, d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor»36552 Iščemo osebo za strežbo hrane in pijače za dlje časa. « 23-80-532 Vlado, Cloudy d.o.o., Gornji trg 12, Ljubljana »36553 Za določen čas zaposlimo delavca za opravljanje del na terenu (urejanje parkov in vrtov). « 041 /744-207, Gračner Uroš s.p.. Gorenjska ulica 38, Bled 6566 Iščemo študente-ke, lahko tudi drugi, za delo v strežbi in kuhinji, zaželjene izkušnje, starost od 18 let dalje, možnost redne zaposlitve, plačilo po dogovoru, pričetek dela takoj. ® 2317-200 Marko Begič, Begič, d.o.o., Kranj, Delavska cesta 37, 4000 Kranj 6594 Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več tr-govcev-k v Radovljici in na Jesenicah. Pogoj: končana trgovska šola, predhodni preizkus znanja in sposobnosti. Kandidati naj oddajo svoje prijave na navedeni naslov v roku 8 dni. V 1 A, d.o.o., Bmčičeva5,1231 Li-Čmuče Zaposlimo fanta ali dekle za strežbo, nedelje prosto. « 040/616-321 Pivovarna in pivnica Zlate, d.o.o.. Cesta na Svetje 44, 1215 Medvode _6619 Zaposlimo izkušenega fasaderja. ® 041/570-957 Megamatrix d.o.o., Stareto-va ul.39, 4000 Kranj 6624 Ste resni in ambiciozni? Imate 10 ur prostega časa na teden? Pokličite nas! Nudimo vam dobro plačano honorarno delo. tt 051/369-086, 040/834-873 Gantar Minka, s.p., Vir-maše 170, 4220 Škofia Loka 6629 zaposlitev išče Narodnozabavni duo išče delo na porokah in obletnicah, tt 533-10-15 6472 Iščem zaposlitev, nudim varstvo otroka na mojem domu. v 051/413-992 6583 Iščem delo, nega starejših in bolnih ter vsa gospodinjska dela. Đ 040/756-409 esse živali __ _ . LIPICANEC, črn žrebec, stara 6 let, vajen jahanja po vseh terenih, prodam. tt 041/657-175 6253 Prodam 10-mesečne KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 250 SIT/kom. Drino-vec, Strahinj 38, Naklo, ® 25-71-019 6373 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. « 58-02-163 6556 Prodam BIKCA simentalca starega 5 tednov, tr 041/551-302 6564 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne. « 031 /622-285, 250-31 -94 6572 Prodam TELIČKO simentalko staro tri tedne. « 031 /622-285, 250-31-94 6582 Prodam kravo simentalko po prvem teletu in belgijsko plavo teličko, staro 7 tednov, tt 25-22-610 6587 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 25-91-541 6591 Prodam KRAVO, drugič telila, s teletom ali brez, tr 031/883-686 6604 Podarim dve mladi MUCKI, stari dober mesec dni, oče perzijec. tr 031/68-00-68 6617 Podarim mladiča SIBIRSKEGA HASKYA. tr 031 /846-309 6631 Prodam jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo. tr 031/309-722 6634 živali kupim Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave, teleta, tr 041 /650-975 5290 V SPOMIN •Ne solza, ne bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki močno boli. 26. maja 2004 bosta minili dve leti, odkar je preminil mož, oče, ata SILVO GROZL TVOJI ZAHVALA Ob izgubi našega očeta MAKSA KRMELJA - MATIJE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, partizanom - soborcem, praporščakom, rojakom iz Poljanske doline. Območnemu združenju borcev in udeležencev NOB Škofja Loka za darovano cvetje, pismena in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo članom lovske družine Poljane, njenim rogistom in pevcem. Prav tako govornikoma - zgodovinarju prof. Ivanu Križnarju in gospe Sely Šubic za občutene poslovilne besede. Hvaležni otroci .. v t K * ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE. Urad za meteorologijo olo^, m pMvIcr^'bttent rmSIOmä TOREK od 3°C do 20 SREDA od 8 °C do 24 °C ČETRTEK od 9 °C do 23 °C Danes, v torek, bo povečini sončno, čez dan bo nekaj kopaste oblačnosti. Zjutraj bp še zelo hladno. Temperature bodo lahko tudi okoli O stopinj. Čez dan bo že topleje, najvišje temperature bodo okoli 20 stopinj C. Jutri, v sredo, bo tudi še sončno, proti večeru pa lahko v Zgornjesavski dolini nastane kakšna ploha. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Topleje bo, najvišje temperature bodo do 25 stopinj C. Enajste letne igre specialne olimpiade Gorenjske je priredil Center za usposabljanje, delo in varovanje Matevža Langusa iz Radovljice. Radovljica - Na gorenjskih igrah je letos sodelovalo 171 tekmovalcev, prišli pa so iz osnovnih Šol Antona Janše v Radovljici, Helene Puhar v Kranju, 27. jul^a v Kamniku, Jela Janežiča v Skofji Loki (slednja je ekipo sestavila s škofjeloškim društvom Sožitje), iz Sožitja Kamnik, Mengeš in Radovljica, iz VDC Škrat Jesenice ter Centra Matevža Langusa. V otvoritvenem delu so jih pozdravili Zvonka Štefančič, direktorica Centra Matevža Langusa, Tea Beton, predstavnica gibanja Specialne olimpiade Slovenije, Janko S. Stušek, župan občine Radovljica, in Filip Mohorič, predstavnik zveze Sožitje. Zapela je pevska skupina iz gosti-teljskega zavoda, udeleženci pa so se najbolj razveselili nastopa pevsko-plesne skupine Pupe. Preden so se začela atletska tekmovanja in košarka, je Dalibor Delič izrekel prisego specialne olimpiade: "Pustite mi zmagati. Če pa ne morem zmagati, naj pogumno poskusim." Va kolo za zdravje Skofja Loka - Večina udeležencev sobotnega kolesarjenja "V zavetju Lubnika" je izvedela za rekreativno kolesarjenje iz časopisov. Povprašali smo jih o njihovem kolesarjenju in na splošno o rekreaciji. Matej ^Finž-gar, Skofja Loka: "Se kar redno rekreiram. Kolesarim, igram tenis, hodim v hribe." Janez Dolenc, Škofja Loka: "Ja, za kolesarjenje sem izvedel iz časopisov. Drugače pa redno kolesarim. Dobra druščina smo, tako da je prav prijetno. Kolesaril sem že po vsej državi. Danes je tole dve uri efektivnega kolesarjenja. Trasa je primerna za vse kolesarje. Rado Daga-rin, Škofja Loka: Kolesarim glede na prosti Čas. Hodim pa tudi v hribe. Drugače sem član Treking kluba Velo sport in danes nas je tu kar okoli petnajst, tako daje prav prijetno." Darja ^Kun-sterle, Skofja Loka: "Kolesarim, hodim v hribe, plavam. Tudi jaz sem članica kluba in če se le da, se takih in podobnih kolesarjenj udeležim." Alenka Brun, foto: Tina Doki Astra je klasična, cena pa fantastična! Astra Classic II že za 2,363,000 tolarjev * Astro Classic ti je prostoren in zonesljiv družinski avtomobil s trajno vrednostjo in izjemno ugodno ceno. V ponudbi sto bencinska motorja 1.4 16V in 1.6 16V Ecotec ter novi varčni dizelski motor 1.7 CDTI s tehnologijo skupnega voda in 80 KM. 'J»-V) JO 'Toc^J Äi»T3 ^ 4 i^v i90 \ pwf '^ ^ru^ 1x1 S'o-c rc r'.v ••• r«. 'iT : fW «Opel t-I.".tri (i/ nr' - O 1 f* F*c»vrxK''o piVoUi cvJ A ^ (So / t'l^X) Tekmovalci z motnjami v duševnem razvoju borbeni na atletski stezi. Igre specialne olimpiade, kjer v prilagojenih športnih igrah nastopajo ljudje z motnjami v duševnem razvoju, so pomemben korak k enakovrednemu vključevanju drugačnih ljudi v družbo. Tekmujejo in zmagujejo po svojih pravilih, vsem pa veliko pomenijo odličja, ki jim jih na zmagovalnih stopničkah obesijo okoli vratu. Z gorenjskih iger gre na državne 39 zmagovalcev, ki se bodo z drugimi tekmovalci iz slovenskih pokrajin merili junija v Celju. Dobrodošli v svetu zmagovalcev, so jim zaželeli v Radovljici, kjer so jih poleg ostalih gostov k zmagi spodbujali tudi prijatelji iz Centra za rehabilitacijo z Reke. Z njimi so se Radovljičani seznanili na svetovnih igrah na Aljaski, od tedaj pa se vzajemno obiskujejo. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Priznanje za vzorno upravljanje Bled - Vodstvu Triglavskega narodnega parka je včeraj direktorica direktorata za kulturo ter kulturno in naravno dediščino pri Svetu Evrope Catherine Roth podelila diplomo Sveta Evrope za zavarovana območja. Kot so pojasnili pri Triglavskem narodnem parku, gre za najvišje priznanje Sveta Evrope na področju naravne in kulturne dediščine ter zavarovanih območij, prejeli pa so ga za vzorno upravljanje našega edinega narodnega parka. PodeliU so jo na slavnostni seji sveta TNP v okviru osrednje slovesnosti ob 80-letnici Triglavskega narodnega parka. Leta 1924 je namreč z zavarovanjem 1400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer nastal Alpski varstveni park. Leta 1961 so ga povečali na 2000 hektarov, današnji obseg pa ima od leta 1981. M. R. Daries izšli Moja Gorenjska I Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa 14 A «IVfitCPMo Ločanka Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenijel Obiščite www.izberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. Sto let bohinjskega predora Jesenice - Gradili so ga tri leta in pol. Steno med bohinjsko in podbrško strai\jo so ob velikem slavju prebili 31. maja 1904. 20. maja je Muzejsko društvo Jesenice v Kosovi graščini pripravilo muzejski večer in v goste povabilo višjo kustodinjo Gorenjskega muzeja Marjano Žibert. Priprave na kopanje predora so se začele že leta 1900, dve leti prej pa so opravili geološke analize tal. Predrtje predora 31. maja 1904 je bil za Bohinj velik dogodek po tehnični plati, kakor tudi v pohtičnem smislu, saj so se slovesnosti udeležili visoki predstavniki avstro-ogrske monarhije. Tako je bila odprta pot proti tržaškemu pristanišču in na drugo stran prek Jesenic v srednjo Evropo. Razstavo bo jutri, 26. maja, ob 19. uri odprl Ceconijev vnuk Milan Lusser iz Švice, ki je posodil več fotografij, na ogled pa bo do konca avgusta. Ob obletnici je izšla tudi knjiga Tomaža Budkoviča Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske, ki jo bodo v Bohinju predstavili 28. maja. Mendi Kokot LOTO Rezultati žrebanja 21. kroga igre na srečo 23. maja 2004 Izžrebane številke: 6, 15, 18, 28, 33, 34, 35 in dodatna 20 Izžrebana Lotko številka pa je: 499100 V 22. krogu za sedmico 67.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 13.000.000 SIT Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci dobili 37 novih prebivalcev, od lega 19 dečkov in 18 deklic. V Kranju se je rodilo 27 novorojenčkov, med njimi 13 dečkov in 14 deklic. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2.620 gramov, najtežja pa deklica, ki ji je tehtnica ob rojstvu pokazala 4.130 gramov. Na Jesenicah je na svet prijo-kalo 10 novorojenčkov, med njimi 6 dečkov in 4 deklice. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.150 gramov, najlažjemu dečku pa se je tehtnica ustavila pri 2.800 gramih. CI lA« POMtÄAKO v foffjifm/ nifmin RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA <04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si V Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM ;, «'I