PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir _________________ ISTOČASNO SPOROČILO v PRAGI IN v BEOGRADU Maršal Tito bo v petek Uradno obiskal Češkoslovaško Tito se je odzval vabilu češkoslovaške komunistične partije - Zaključki Prezidija KP ČSSR o sestankih v Čierni in v Bratislavi - Ne bodo povečali sredstev za oboroževanje - Protest Romunov glede posvetovanj ln sklepanj brez njih sodelovanja - Stališče vzhodnonemške partije TitoPhAGA’ 7- ~ Predsednik jugoslovanske republike maršal obislrP° »a vabil° centralnega komiteja češkoslovaške partije Proffr!L.Ce?koslov.aško. od. 9- d0 n- avgusta. Obisk je bil na so ga odlašali v zvezi z razgovori Leto XXIV. St. 180 (7073) TRST, četrtek, 8. avgusta 1968 V i,^,koslovaško in sovjetsko partijo. HjL^foglh češkoslovaškega mini-vecleio ** zunanje zadeve se je iz-JUrBu ’ oa bo romunski prvi tajnik v^Q ^eausesou obiskal češkoslo-PrtJ?-14’ do 15. avgusta. škoJ^fe ^ Hq knrln __1f ,^'ede ^«ave i J Uiturauv ijuu&LVd La *lasti bodo to upoštevali še Gi«jglede mednarodne politike. ko. Glede odstranitve geenrala Vaclava Prehlika z mesta načelnika sekcije centralnega komiteja KPČ glede vprašanj varnosti pa je dejal, da ne gre za reakcijo na obtožbe sovjetskega tiska glede izjave, ki jo je izrekel general. Minister je dejal, da se z generalovimi izjavami strinja. General Prc-hlik je na neki tiskovni konferenci julija meseca kritiziral delovanje vodilnih organov varšavskega pakta. Češkoslovaški list «Literaturni li-sty» poroča, da je CK sklenil poveriti Dubčku poveljstvo nad «de-lavsko milico*. List kritizira ta sklep, češ da se na tak način v enih rokah osredotoči preveč oblasti in da je v nasprotju z načelom kolektivnega vodstva. V Pragi so sedaj prišla na dnevni red gospodarska vprašanja, saj proces obnovitve demokratizacije nujno zajema prav gospodarski sistem in so češkoslovaški gospodarstveniki ugotovili, da je treba temeljito modernizirati industrijske obrate. Za to reformo pa so potrebna obsežna sredstva. ČSSR je še pred krizo zaprosila Sovjetsko zvezo za kredit v višini 400 milijonov dolarjev v konvertibilni valuti, česar Sovjetska zveza sicer ni zavrnila, vendar je to vprašanje trenutno izven dnevnega reda. Opazovalci menijo, da bo v znatni meri rešitev odvisna od celotnega kurza, ki bo izšel iz prihodnjega kongresa češkoslovaške komunistične partije, ki bo v Pragi septembra. Minister za zunanjo trgovino ČSSR Vaclav Vales je v te) zvezi pretekli mesec izjavil, takoj ko se je vrnil iz Moskve, da pogajanja o posojilu še niso končana. Zelo verjetno bo prišlo do pogajanj tudi z zapadnimi državami, da bi dobili skupno posojilo v vi- yietšisp razgovorov z delegacijo Šote s ?zraza prezidij soglas- Hov ,\Tlsci m z delom predstav-Jadevan' ug°tavlja, da so njih pri-*0nf?rence pripomogla k uspehu bo o^flovaški minister za obram-1« tj„i_eral Martin Dzur je včeraj avtli konferenci objasnil dote l97onov'narjem, da do konca le-M 2 ,.v .proračunu niso predvi-a.nja sredstev za armado. Je dejal, da je češkoslo-’’l'bimmada. kljub nekaterim teh-"Hja 'vprašanjem in vprašanjem • moderna in sposobna za bit- ,i|iiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiihiiiiiiiii,mn,mm,mm iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiimi ^Eleten# PODTALNA VOJNA 0 PREVOZU NAFTE •»toči ipčanski naftovod Suez-Aleksandrija as»0 so Izraelci že pričeli graditi podoben naftovod ' — Štirinajst mesecev s? hoveoo 1ue^kega prekopa prihaja 7 Podtalnega spopada med «Votlov S Izraelom o gradnji naf-k-IJanic, ,e za tajno vojno brez tuje rt ki pa po drugi plati do-h? bi’ iA,sta obe državi skeptični, W0|bet af)ko v kratkem obnovili pr Po prekopu. pisali evaJ°' da bodo v kratkem mednarodni natečaj za *dJa, paftovoda Suez-Aleksan-heka katerega je izdelala na-nai ki ritanska družba. Nafto-taJ 01 z?radlli v dveh letih in hi 1^hainj' s Premerom 107 cm. i.? V*- da bodo stroški za grad-li?rlih»n,, , 50'60 milijonov funtov &K?at*»n n. da P° dosegel zmog-Sn^lžno .milijonov ton letno, ali htJ° brsneartino tonaže nafte, ki cjltl bi PSljali Po prekopu. Na ta „ ,g‘Pčani nudili medna-kJbatlvn ^'ejskim družbam altu,’: k0 0^jdanjl progi mimo Afri-£]!• NaffP* 1° Petrolejske ladje 65 ^ilvb, ni? *?i razložili v Sueškem D,,® delti8;0 bi jo prečrpali do Nil-kour°'eisvin, ^ Ponovno naložili na tlii dno o adJe ter jo odpeljali v l^B4an, ®vropo. Na ta način bi Je113« delno nadoknadili tov^haf8 adi zapore prekopa, ki ™ okrog 90 milijonov fun- n b; »etroli se b Uljoni tu 1973. tetri, „Petroleja, za kar predvl-ton 12 P° Povečal od seda- > v letu ia,”07 na 40 miJiJonov Ltaadeve baf.elcl žnPa se zapletajo, ker so bn k>Vort Pričeli graditi podoben 1(1 lfh8c*0mestinako zmogiJi^ostjo, ki V Ik. uompe,., , K.1 cevi st 1 nJlh stari naftovod, :«Q v. S Af\ xt«-p hSjJlŽ® km in bo imel prvotno zaij?d hal Vv Preir>erom 40 cm. Naf-douk do v,Potekal od Akabskega - ---- „„ Akabskega sredozemskega morja, dfert*0 1°969 2° Jonov ton, gotov ' i lot« in torej znatno naftovodom, ki r^aWet Končan šele 1971. leta. b^keg^Po je politično ozadje lz-B»&Jetno ^mmda, saj je kaj ma-skt^leJske'J58J*1 se drznile velike Btert, '^ovort^ružbe uporabi ti Izrael-™Vsetn ko istočasno delujejo ,A rt arabskem svetu. ll»ai _dru~. levi 8osbcvL Plati Pa je zapleteno di ' aaj 8?ar.sko ozadje celotne za-bisokon^ strokovnjaki prepričani, . ®ko ne morejo biti ute-^ rešitvp • Hitro ! rešitve; istočasno dva ln otvoritev Sueškega Simi 200 milijonov dolarjev, pri čemer se govori, da naj bi v ta namen ustanovili poseben sklad, ker se češkoslovaška ne bi hotela poslušati mednarodnega fonda. BUKAREŠTA, 7. - Glasilo romunske partije «Scanteja» posveča danes dolg članek «kirši'tvam pravi! v odnosih med bratskimi partijami«. Glasilo piše, da je treba končati s prakso, ko se na netočen način predstavlja politiko bratske partije, ko se črni njeno delovanje in ko se na napačen ter tedencio-zen način obvešča javnost glede po. ložaja v bratski deželi. Glede bratislavske konference piše ldat, da je sprejela zelo pomembne sklepe glede Komekona in varšavskega pakta in to brez Romunije, M je član teh mednarodnih organizmov od njih ustanovitve, ter podčrtuje, da se tokrat z Romunijo niso niti posvetovali. «Scdniteja» piše, da so sprejeli pomembne sklepe in da bi bila o-snovna dolžnost, da prihaja do takšnih razprav v sporazumu in ob prisotnosti vseh partij in vseh zainteresiranih držav. Gre za način, ki je v nasprotju z odnosi med bratskimi partijami, zaključuje glasilo romunske komunistične partije. MOSKVA, 7. — V sovjetski prestolnici menijo, da bo Romunija uradno portestirala, ker ni bila povabljena na bratislavsko konferenco. Verjetno bo šlo za izjavo, ki bo ostrejša, kot je bila izjava, ki so jo objavili ob koncu marca po drezdenskem sestanku. Romunska partija bo verjetno v svoji izjavi o-.pozorila, da načelno noče sodelovati na sestankih, na katerih se razpravlja o notranjih vprašanjih neke druge partije. Istočasno pa je Romunija polnopravni član tako varšavskega pakta kot Komekona in namerava biti prisotna, kadar se obravnava vprašanja, ki se nanašajo na ti dve organizaciji. VARŠAVA, 7. — Glasilo poljske komunistične partije «Trybuna lu-du» polemizira v današnjem uvodniku z romunsko protestno noto od 30. julija za katero trdi, da je «brez vsake osnove«. Romuni so takrat uradno protestirali zaradi stališč poljskega tiska In televizije v zvezi z romunsko zunanjo politiko. Glasilo poljske partije v bistvu očita Romunom naslednje: 1. da so obnovili diplomatske odnose z za-padno nemško republiko, 2. da je romunska delegacija zapustila februarja meseca posvetovalno konferenco komunističnih partij v Budimpešti in 3. da Romunija noče sprejeti krepitve večstranskih gospodarskih odnosov in delitve dela med socialističnimi državami Komekona. še zlasti očitajo obnovitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo, pri čemer pravijo, da gre za akt, ki so ga napravili Romuni v nasprotju z dogovorjenim stališčem med bratskimi socialističnimi državami. BONN, 7. — V vzhodnem Berlinu se je sestal centralni komite združene delavske partije, ki je soglasno odobril zaključno bratislavsko izjavo šestih partij. V poročilu je rečeno, da so zelo pozitivno ocenili rezultate konference, ki predstavlja pomemben prispevek k utrditvi sodelovanja med socialističnimi državami na načelih mark-sizma-lenlnizma in proletarskega internacionalizma. Sodelovanje bo koristno vsem silam, ki se upirajo Imperializmu. pine in so nameravali izvesti teroristične akcije v Jeruzalemu, kjer prebivajo Izraelci policija pravi, da so pri njih našli večje količine o-rožja in eksploziva. Vojaško sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo 23-letnega študenta Yalida Kassawija člana organizacije «A1 Patan«, ki so ga obtožili sodelovanja pri atentatu in usmrtitvi arabskega »informatorja« izraelskih oblasti. imperializmu. polkovnika " Rocče. Združenje sod- llllllllllll>■lllllllllllllll■llll•l■llH■ im iiiiiiiii lunin iiiiiiiiiii n n umil m iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiii Poročilo ugotavlja, da je bratislavska izjava še posebno pomembna za Nemško demokratično republiko, kar potrjuje načelo, da imata delavski razred in komunistična partija vodilno vlogo, s čimer so onemogočeni vsi poskusi imperialistov m drugih protikomunističnih sil, da bi oslabili vlogo partije in da bi zabili zagozdo med socialstič-ne partije. Centralni komite se je tudi izrekel za kongres vseh evropskih narodov za obrambo miru v Evropi. Protest zaradi odpustov francoskih novinarjev ŽENEVA, 7. — »Mednarodni tiskovni insitdltut«, ki združuje najvažnejše ravnatelje in izdajatelje dnevnikov 57 držav, je poslal telegram predsedniku francoske vlade Oouve de Murvilleju, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi masovnih odpustov novinarjev francoskega radia in televizije. V telegramu je rečeno, da so ukrepi, ki naj hi zmanjšali število zaposlenih, v resnici prizadeli sairnio nekaj več kot sto novinarjev, ki so sodelovali v stavki. Zaradi tega izražajo zaskrbljenost, da gre v resnici za pritisk na eno izmed sredstev informacij in opozarjajo ministrskega predsednika ter francosko vlado, da ti odpusti spravljajo v nevarnost prestiž Francije in da so v nasprotju z načeli o svobodi informacij. RIM, 7. — Elezier Chelouche, podtajnik izraelskega zunanjega ministrstva, je danes prispel v Rim na svojem potovanju po evropskih prestolnicah. VČERAJ V PARIZU 16. SEJA POGOVOROV ZDA-SEVERNI VIETNAM Harriman je napovedal izpustitev 14 severnovietnamskih mornarjev Severni Vietnam priznava, da pomaga na vse mogoče načine fronti narodne osvoboditve Južnega Vietnama PARIZ, 7. — Danes je bila na Avertue Kleber v Parizu 16. plenarna seja «uradnih pogovorov« med ZDA in Severnim Vietnamom. A-meriški delegaciji je predsedoval veleposlanik Harriman, sevemo-vletnamski pa polkovnik Ha Van Lou, ker je minister Xuan Thuy še vedno nekoliko bolan. Današnja seja je trajala dve uri In 50 minut. Po seji je Harriman izjavil, da se bosta delegaciji zopet sestali na 17. seji v sredo 14. avgusta. Pred današnjo sejo je vodja ameriške delegacije Averell Harriman Izjavil časnikarjem, da ne namerava od hanojskih predstavnikov zahtevati pojasnil glede informacij, po katerih naj bi se ((vojaška mirnost« v Vietnamu tolmačila kot pričakovana ((politična gesta« Severnega Vietnama. Harriman Je dejal, da je pripravljen poslušati, kar mu bo polkovnik Ha Van Lau hotel povedati, da pa nikakor nima namena razpravljati o komentarjih časnikarjev. Na vprašanje, če so po njegovem mnenju kaki znaki za deeskalacijo severnovietnamskih sil, je veleposlanik Harriman odgovoril, da ameriška delegacija ni dobila nikakih obvestil v tem smislu. Po mnenju veleposlanika so vietnamske sile celo okrepile svoje grožnje. Harriman je omenil tudi izjavo predsednika Johnsona, po llllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllll^llllllll1llllllllllll■lllllllllllllllllHlllllllllllllllllmlulllu■■lllllllllllllullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||lUlllllllllUllllUlllllllllllllllllll||||||||||||||||| PRED POLETNIMI POČITNICAMI Danes zadnja seja vlade o nekaterih pomembnih vprašanjih Razpravljali bodo o reformi zakonika o kazenskem postopku, o reformi univerz in pomoči tekstilni industriji - Stavka pomorščakov državnih pomorskih družb RIM, 7. — Jutri se sestane vlada na zadnjem zasedanju pred poletnimi počitnicami. Na dnevnem redu bodo različna vprašanja, ki so jih deloma že obravnavali v okviru prejšnje vlade, ki pa jih niso mogli rešiti, kot tudi vprašanja, ki so bila že na dnevnem redu prejšnje seje Leonejeve vlade. Jutri bodo razpravljali o reformi zakonika o kazenskem postopku, o vrsti ukrepov za izvajanje petletnega gospodarskega načrta, o novem besedilu zakonskega predloga o reformi univerz in o ukrepu v pomoč tekstilni industriji, ki je že dalj časa v krizi. Govor bo morda tudi o pomoči nekaterim drugim industrijskim panogam. Poleg tega je predvideno, da bodo obravnavali dokaj obsežno zamenjavo veleposlanikov na nekaterih ključnih mestih. Ni pa še povsem gotovo, če ne bood tega zapletenega vprašanja prepustili na jesen. Na vsak način je predvideno, da bodo imenovali Bombasseja za veleposlanika pri evropski gospodarski skupnosti in Mancinija za veleposlanika pri OCSE. Veleposlaniki v Parizu, Londonu in v Atenah so dosegli starost za upokojitev, pri čemer gre za tri pomembna veleposlaništva in je zlasti položaj v Atenah zapleten po nastopu polkovniške vlade. Nadaljujejo se manevri med strujami PSU, katerih je pet in ni mogoče predvideti, da bi katera koli dosegla večino na kongresu. Zaradi tega se desnica v stranki trudi, da bi prišlo do skupnega stališča in do skupnega vodstva s skupino De Martina, kar bi seveda pomenilo izolacijo levičarske Lombardijeve skupine. Okrog tega se vodi zapleten podtalen boj, ki se bo rešil šele jeseni na kongresu. Senator Togni je vložil vprašanje na ministra za sodstvo v zvezi s polemikami najmočnejšega i-lalijanskega združenja sodnikov proti postopku pri preiskavi smrti TIK PRED IZBIRO REPUBLIKANSKEGA KANDIDATA Ali bo Nixon takoj v začetku zbral potrebnih 667 glasov? «Rocky lahko zmaga» ■ Izid glasovanja je odvisen od tega, kako se bodo odložili doslej nevtralni delegati MIAMI BEACH, 7. — V urah pred I sto zasedanj in sestankov z dele-glasovamjem za «nomination» kaže j gacdjami, sprejemov, telefonskih y j '— 9 5^lcmu aretirali Hev 7- ~ Izraelska posl^ kaUrt!jta,rala devet Arabcev, štiri dekleta, ki so sanizirati sabotažne sku- vse na konvenciji republikanske stranke ZDA, da bo zmagal Richard Nixon, čeprav je pri vseh nekaj pridržka: kaj pa če le zmaga Rockefeller? «Rocky lahko zmaga« je z velikanskimi črkami napisano na neki palači nasproti »glavnemu stanu« Richarda Nixana v Miamiju. Toda nekje je pa drug napis, ki pravi, da bo Nijcon zmagal. Vznemirjenje in vsakovrstni manevri za pridobivanje glasov bodo dosegli višek to noč, ko bo ob nadaljevanju konvencije predsednik Gerald Ford pričel operacije za glasovanje. Glasovanje bi se lahko končalo v pol ure, če bi glavni favorit dosegel zadostno število glasov. Ce pa bo ta začel izgubljati glasove, se bo glasovanje lahko zavleklo ure in ure in lahko celo dneve. Da bo boj zelo intenziven, kaže dejstvo, da so razne anketo sicer postavile Nixona vedno v bližino potrebnega števila glasov, vendar mu doslej nobena anketa ni dodeMla absolutne večine 667 glasov. Zadnje ankete mu dajejo 640 do 650 glasov. Zaradi tistih manjka jočih 20 glasov gojijo upanje Nikonovi tekmeci. Nixon, Rochefeller in Reagan so imeli danes skoraj nepretrgano vr pogovorov, niso pa stopiU v dvorano, kjer zaseda konvencija. Določeno je namreč, da pridejo med zborovalce šele po glasovanju. Ro-cky in Reagan sta si morda pridobila še kakega delegata, vendar se zdi, da je še enkrat najbolj napredoval Nixon in to zlasti med delegacijami Juga, za katere se je do včeraj zdelo, da so naklonjene Reaganu. Danes so se mnogi od teh delegatov vmiU v Nixonov tabor in sicer po zasebnem zasedanju, ki ga je imel Nixon z njimi v svojem hotelu «Hilton Plaza«. Govori se, da je Nixon obljubil v zamenjavo za to podporo, da bo za podpredsdenika izbral kakega predstavnika desnice (mogoče celo Reagana). Ta glas je prišel do Rockefellerja, ki je potem na neki tiskovni konferenci to vest uporabil proti Nixonu kot obtožbo. Vendar za to razširjeno vest ni nobenega potrdila in tudi zapisniki tega sestanka o tem ne govorijo. Konvencija bo začela zasedanje ob 23. uri (po italijanskem času); prvo glasovanje bo po volitvah re- «Kitajd» so pred »majsko revolu publikanskega vsedržavnega odbora cijo« razpolagali z dvema časopi in po govorih, s katerimi bodo kan- soma, ki pa so ju ukinili, kot so didate predstavili. razpustili svojo organizacijo, ki se Nič določenega pa se v republi- I je takrat zlila z drugimi revolu-kanski stranki še n? giveri o r"d -1 «v In s podnaslovom: markslstično-leni- nistični časopis za ustavrjanje nove komunistične partije. Francoski nikov je namreč zahtevalo intervencijo vrhovnega sodnega sveta, ker se ne strinja s posredovanjem SID v to preiskavo. Togni je pa ogorčen in pravi, da je organizacija sodnikov na ta način izvršila politično dejanje, ki ga po njegovem sedaj izkorišča levica. Minister za kmetij sivo Sedati je izdal okrožnico za Izvajanje zakona od 29. julija 1968 štev. 857, ki predvideva pomoč za kmete, ki so bili oškodovani od suše med decembrom 1967 in julijem letošnjega leta. Gre za razne olajšave, s katerimi naj se obnovi produktivna sposobnost kmečkih obratov. Poleg tega gre za prispevke za pomoč pri ohranitvi živine. Zakon predvideva posojila za rok pet let in ob tri odsotni obrestni meri. Minister za zunanje zadeve je sprejel delegate italijanske družbe za cestni predor pri Frejusu, s katerim hi povezali Italijo s Francijo. Delegacija je ministru obrazložila nujnost, da se s francoskimi partnerji prično pogajanja za rešitev pravnih vprašanj v zvezi z gradnjo predora. Sindikalne organizacije pomorščakov državnih pomorskih družb «Italia», «Tržaški Lloyd», »Adriatica« in »Tirrenia« so proglasile stavko, ki se bo pričela danes po navodilih perifernih sindikalnih or-gunizacij. Stavka bo trajala od 7. do 15. avgusta in bo zajela tudi največje potniške ladje, kot so »Michelangelo«. »Leonardo da Vinci«, »Africa«, »Esperia« in «Auso-nia«. Glede ladij, ki povezujejo Italijo z otoki, pa bodo sindikalne organizacije v prihodnjih dneh sporočile ustrezna navodila. V sporočilu pravijo sindikalne organizacije, da so proglasili stavko, ker mornarji nimajo tedenskega počitka, kot je to po ustavi obvezno in kar je težko izvesti, tudi zaradi specifičnih delovnih okoliščin. Vendar pa so sindikalne organizacije predlagale vrsto rešitev tudi v zveza z organiki, da M se uveljavilo v resnici načelo počitka in da bi se zagotovile sindikalne pravice tudi na krovu ladij. Te zahteve pa družbe niso sprejele na znanje. Prizadete pomorske družbe v zvezi s stavko obveščajo potnike, da bo lahko prišlo do zakasnitev pri odhodih in prihodih ladij in da bodo čim prej sporočili eventualne spremembe urnikov. Družbe so izdale tudi polemično sporočilo, češ da je do stavke prišlo v zvezi z zahtevami normativnih določil delovne pogodbe, ki zapade 30. novembra. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile 24-urno stavko uslužbencev industrije sladkorja, ki bo 13. avgusta, istočasno pa so za nedoločen čas določiU, da lahko delavci delajo največ do 48 tedenskih ur. Do stavke je prišlo zaradi zapore štirih obratov in zaradi zahtev, da se zagotovi ustrezna delovna mesta. Sindikalne organizacije so sklenile podaljšati stavko uslužbencev Rdečega križa do nedelje dopoldne in še nadalje ohraniti zasedbo pokrajinskih sedežev v Rimu, Palermu in v Trstu. Do ukrepa je prišlo zaradi povečane dejavnosti baskovskih separatistov, ki hočejo doseči neodvisnost pokrajine. Kot je znano, je prišlo junija meseca do uboja neke »civilne straže« po pripadniku baskovskega nacionalističnega gibanja «ETA», pretekli petek pa je bil v Irunu ubit načelnik družbeno - politične brigade pokrajinske policije. MADRID, 7. — V baskovski pokrajini Guipuzcoa, kjer je španska vlada v ponedeljek proglasila stanje pripravljenosti, je poHcija aretirala okrog 50 oseb, ki jih šumijo separatistične dejavnosti in sodelovanja z ekstremističnimi skupinami. Med aretiranci so tudi štirje duhovniki. Mejni prehodi s Francijo so strogo zastraženi. Eisenhowerjeva botezen WASHINGTON, 7. - Zdravniki vojaške bolnišnice «Walter Reed» so danes objavili poročilo, v katerem pravijo, da so zadovoljni z iz- boljšanim stanjem bivšega predsednika Eisenhovverja, ki se ga je včeraj zjutraj spet lotila srčna kriza. Prestal je mirno noč. Vsekakor pa so zdravniki zelo rezervirani glede razvoja krize. Aretacije v Rraziliji RIO DE JANEIRO, 7. — V Riu de Janeiro je včeraj brazilska policija aretirala 650 oseb, da bi preprečila manifestacijo, ki so Jo bili priredili Študentje v podporo zahteve po osvoboditvi nekega aretiranega Študentskega voditelja. Sinoči je bilo vse mesto pod nadzorstvom policije in vojske. Dan se je zaključil brez incidentov. Vse aretirance so izpustili na svobodo. RAVENNA, 7. — Umrl je dr. Bruno Beneili, ki je bil od 1963 do krize občinskega sveta preteklo pomlad župan Raverme. Beneili Je pripadal republikanski stranki in je aktivno sodeloval v osvobodilni borbi. PRED BENEŠKIM FILMSKIM FESTIVALOM PSU je proti odložitvi filmskega festivala Poročilo beneške federacije PSIUP zatrjuje, da se festival ne bo v redu odvijal RIM, 7, — V krogih PSU poudarjajo, da stališče o beneškem filmskem jestivalu, ki ga je včeraj izrazilo pet članov vodstva socialistične federacije v Benetkah, ne izraža stališča federacije, katere vodstveni odbor, sestavljen iz 13 članov, se o zadevi še ni izrekel. Kot je znano, je omenjenih pet članov vodstvenega odbora beneške federacije PSU poslalo posebno brzojavko glasilu «Avanti» ter obema tajnikoma stranke De Martinu in Tanassiju, nakar je bilo besedilo brzojavke objavljeno tudi za drugi tisk. Odgovorni za področje kulture pri PSU dr. Guido Ruggiero se je izrekel proti odložitvi filmskega festivala v Benetkah, ker bi odložitev koristila prav tistim silam «komercialnega filma», proti katerim naj bi bil uperjen boj tistih, ki nastopajo proti jestivalu. Bivši finančni minister Preti pa je dejal, da se strinja z dr. Ruggierom, ter dostavil, da tega vprašanja sploh ni postavila socialistična stranka, temveč mekateri uredniki lista «A-vanti», ki nimajo posebne politične kvalifikacije)). Preti je na koncu svojih izvajanj rekel, naj se le čimprej napravi novi zakon za reformo statuta beneške Bienale, naj se spremeni zastareli pravilnik, vendar pa naj se nikar ne onemogoča prireditev, ki lahko vedno neka) zanimivega pokaže. «XXIX. filmski festival se ne bo v redu odvijal.» Tako je rečeno v nekem poročilu, ki ga je davi objavila beneška federacija PSIUP, ki s temi besedami odgovarja na nedavna zagotovila, ki jih je dal predsednik Bienale ing. Favaretto Fi-sca. «Giban)e proti festivalu, nada ljuje poročilo, je seda) že postalo splošno, v njem so združeni filmski avtorji, kritiki, filmske revije, kulturne organizacije ter politične si le razredne levice.» Na koncu pravi poročilo, da je nujno temeljito obnoviti festival. kateri naj bi se v juliju infiltriralo okrog 30.000 mož lz Severnega v Južni Vietnam. Vodja delegacije ZDA je zaključil: »Mi bomo ponavljali, kar je dejal predsednik 91. marca, namerč da bi bil on pripravljen omejiti bombardiranja na severu, če bi nasprotna stran zavrla avojo aktivnost.« Ni pa Harriman omenil sevemovietnamske zahteve, naj ZDA prenehajo vsako bombardiranje In vsako vojno dejavnost na ozemlju Severnega Vietnama, kar je pogoj za nadaljevanje pogajanj. Sevemovietnamski vodja delegacije Ha Va Lau je na današnji seji obtožil Američane, da pripravljajo celo novo eskalacijo v vojni ln da tako še bolj onemogočajo pariške razgovore. V ostalem je vodja sevemovietnamske delegacije ponovil iste zahteve kot na prejšnjih sejah. Potem je tudi Har-rtman obtožil Severni Vietnam, da se pripravlja na nove napade v Južnem Vietnamu. Po seji Je Harriman sporočil imena 14 severnovietnamskih mornarjev, ki jih bodo Američani v bližnjih dneh Izpustili. Teh 14 mornarjev je pripadalo skupini 19 mornarjev, ki je bila ujeta 1966 ob sevemovietnamski obali ob nekem napadu na ameriške ladje. Prvih 5 mornarjev so že prej osvobodili. Harriman je izrazil upanje, da bo Hanoj osvobodil še druge ameriške pilote, zlasti tiste, ki so ranjeni. ZDA bi tako gesto imele za Izraz dobre volje, je Harriman dejal vietnamskim predstavnikom na seji. Na tiskovni konferenci popoldne je glasnik sevemovietnamske delegacije Nguyen Thanh prvič navedel, kako naj bi potekala druga faza pogajanj, če bi Američani prekinili bombardiranje Severnega Vietnama. Pogajanja bi se morala pričeti istočasno med Washingto-nom ln Hanojem glede problemov, ki zadevajo ves Vietnam, ter med Washlngtonom in narodno fronto osvoboditve glede posebnih problemov Južnega Vietnama. V prvih jutranjih urah so pripadniki ENO Južnega Vietnama pognali v zrak neki most, prek katerega pelje 25 km Južnozahodno od Sajgona edina cesta, ki veže prestolnico s pokrajino Delte. Gverilci so pri tem uporabili dve mini, ki so jih privezali na preproste splave; te je potem voda zanesla proti mostu, dolgemu nekaj sto metrov. Gre za most na ladjah, ki je bil zgrajen v naglici, potem ko so čete FNO pognale 30. junija v zrak železni most. Sedaj so na delu ameriške tehnične čete. da spet vzpostavijo cestno mrežo med Sajgonom ln področjem Delte. Južnovietnamska vlada Je «iz razlogov varnosti« prepovedala vsako dejavnost neki sicer legalno priznani južnovietnamski organizaciji, ker se Je pred kratkim izrazila za mir v Vietnamu. Take izjave imajo v zadnjem času v Južnem Vietnamu za »filokomunlstične«. Znan je primer bivšega kandidata za predsednika Truong Dinh Druja, ki je bil obsojen na pet let prisilnega dela, ker se Je izrekel za koalicijo s fronto narodne osvoboditve. Neki filipinski list v angleškem jeziku objavlja intervju s sever-novtetnamskim predsednikom pham Van Dongom. Predsednik zatrjuje, da je prepričan, da si ZDA ne bodo upale uporabiti atomskega o-rožja proti Severnemu Vietnamu in to ne samo zaradi tega, ker bi potem lahko tako orožje tudi drugi uporabili proU Ameriki, temveč predvsem zato, ker bi Jih svetovno Javno mnenje obsodilo. Pham Van Don g je v intervjuju zanikal, da bi Vietnam tajil, da pošilja pomoč FNO Južnega Vietnama. Mi pomagamo fronti narodne neodvisnosti na vse mogoče načine, je dejal sevemovietnamski premier. Na koncu pa Pham Van Dong ni izključil možnosti, da bi se lahko vzpostavili dobri odnosi z ZDA, ko bi se ameriške čete umaknile iz Vietnama. Iz moskovskih diplomatskih virov se je izvedelo, da bo južnovietnamska FNO v kratkem odiorla svoje predstavništvo v Bukarešti. Frankovsko nasilje nad Baski pokrajine Guipuzcoa MADRID, 7. — Španska fašistična vlada je te dni praktično razglasila stanje pripravnosti v baskovski pokrajini Guipuzcoa v severnem predelu države. Po ukinitvi treh členov španske ustave imajo sedaj krajevne oblasti pravico preiskati zasebna stanovanja brez pooblastila, aretirati in pripreti sumljive o-sebe, ne da bi se držale zakonitega postopka, ter nasilno izseliti danju je bila prisotna skrčena bia-prebivalce pokrajine v druge pre- Irska delegacija, katere vodstvo jo d»ie Španije. ’ prevzel P. Njoku. Kot je sporočil llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllliiiiiiiiilllllllliiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiilllllllllllllllllllll Pesimizem glede rezultatov mirovne konference v Adis Abebi ADIS ABEBA, 7. — Biafrski voditelj polkovnik Ojukwu je danes zjutraj zapustil Adis Abebo, še preden se je začelo današnje zasedanje mirovne konference za rešitev nigerijskega spora. Z njim je odpotoval tudi večji del bdafrskega odposlanstva na konferenci. V «Palači Afrika«, kjer je sedež pogajanj, so Nigerijci danes zaman čakali svoje sobesednike, po enournem čakanju pa so tudi oni zapustili palačo. Dela konference so se nadaljeva-i la v popoldanskih urah: na zase- glasnik Organizacije afriške enotnosti, so bili na razgovorih postavljeni konkretni predlogi, ki jih bosta odposlanstvi proučili v prihodnjih 48 urah pred novim zasedanjem, ki bo v petek. Pred odhodom iz letališča etiopske prestolnice je polkovnik Ojuk-wu izjavil, da se bo Biafra pogajala samo, če bo zvezna vlada priznala njeno suverenost. Ko ga je eden od časnikarjev spomnil, da ostaja še prav malo blafrskega o-zemlja, ki ga zvezna vojska še ni bila zasedla, se je Ojukwu nasmehnil in s prstom pokazal črko »V« v znamenje zmage. Številni opazovalci menijo, da je pravijataih pogovorih v Niamejru. biafrski voditelj prišel v Adis Abebo samo zato, da bi opozoril svetovno javnost na problem Biafre in da bi čim bolj propagandiral svojo tezo o tem problemu. Siloviti triurni govor, ki ga je imel pred dvema dnevoma na konferenci. in njegov današnji odhod iz Adis Abebe baje potrjujejo to mnenje. V političnih krogih etiposke prestolnice vlada precejšen pesamazem glede rezultatov mirovne konference. Po popoldanskem zasedanju pa ostaja še vedno upanje, da bi prišlo do dogovora vsaj o problemih, o katerih so razpravljali na pri- S PRVEGA ZASEDANJA NOVEGA FRANCOSKEGA PARLAMENTA Socialni ukrepi in rodoljub j e Kaj Je razvozlalo prvo zasedanje novega francoskega parlamenta, ki se bo znova sestal spet konec septembra? Poslanci so se kot novinci, vsaj kar zadeva presedanja po parlamentarnih klopeh, metanja volilnih lističev v urne ter pohajkovanja po kulo-arjlh dokaj hitro vživeli v svojo vlogo. Razen tega pa so ratificirali vladne začasne odredbe s področja socialnega zavarovanja; sprejeli zakon o popolni amnestiji za dela, storjena v času alžirske krize; odobrili v finančnem zakonu razpis dveh in pol milijard frankov novih davkov; sprejeli še nekaj manjših finančnih pravnih rešitev in zlasti načeli na najvišji ravni razpravo o šolstvu in univerzi. Odredbe s področja socialnega ■»varovanja, ki jih je vlada sprejela 1. 1967, so že dolgo časa predmet ostrih spopadov med vlado In levo opozicijo; tudi v času minule splošne delavske stavke v Franciji je večina sindikatov zahtevala, da je treba sedanje odredbe kot nesocialne razveljaviti. Za kaj pravzaprav gre? Za ne zgolj francoski pojav, da so bile načelno priznane dokaj velike pravice socialnih zavarovancev, da pa je ogromen primanjkljaj v poslovanju socialnega zavarovanja v višini treh milijard frankov vlado navedel do tega, da je sprejela nekatere upravne ukrepe in je del bremen socialnega zavarovanja prevalila na same zavarovance. Zaradi tega Ji je tudi uspelo lani močno zmanjšati primanjkljaj v odnosu na prejšnje leto, medtem ko za leto 1969 sploh računajo, da bo primanjkljaj že trikrat manjši kot leta 1967. V osnovi je položaj torej tak, da sta imela subjektivno prav; tako minister za socialne zadeve Maurice Schumann, ki je retorično vzkliknil; «če bi vlada ravnala drugače, bi zašlo socialno zavarovanje v smrtno nevarnost«; kot opozicija, ki Je brez n panj a na uspeh protestirala; «To so teksti, nasprotni socialnemu napredku!« Objektivno vzeto, bi bilo najbrž v sedanjem sistemu v Franclji težko narediti nekaj povsem drugačnega; res pa je, da še vedno država dopušča prevelike zaslužke bogatih in da še vedno preveč svojih težav prevali na ramena že itak socialno šibkih, .toda te spremembe bi terjale že globlji poseg v družbene strukture. nad katerimi pa francoski volivci iz svojih drobno buržoaznih bojazni še vedno delajo križ. Ker levica v parlamentu praktično sploh ni mogla poseči v dogajanje, je vlada sama dala pobudo za nekaj pozitivnih amandmajev, zlasti glede znižanja zdravniškega samoprispevka starejših revnejših ljudi od 30 na 20 odstotkov, kar Je prineslo precejšnje gmotno olajšanje za približno 2 milijona zavarovancev. V nekem smislu hujše kot zgolj finančno vprašanje socialnega zavarovanja, pa je birokratski o-klep, ki ga je vlada nataknila samoupravi in ki se zdaj le polagoma sprošča. Med sindikati se komunistična CGT in bivša krščansko socialna CFDT podobno zavzemata za voljene upravnike delavskih blagajn socialnega zavarovanja, medtem ko je socialno demokratska sindikalna centrala FO za to, da te zadolžitve opravljajo za to postavljeni sindikalni predstavniki. Neka vratca so za prihodnje vendarle odprta. a najbrž bo njihova usoda odvisna od splošnega razvoja v Franciji, že zdaj pa Je glasovanje v parlamentu o teh odredbah dalo s 312 glasovi «za», 102 «proti» in 14 vzdržanimi v razmerju vlada - opozicija trenutno najvlšjl možni količnik. Glasovanje za zakon o popolni amnestiji vsem nekdanjim zarotnikom OAS, oziroma krivcem iz obdobja alžirskih dogodkov, pa je bilo precej tragikomičen spektakel. Pobudo za ta zakon, za katerega so se že šest let zavzemali protigolističnl nacionalisti, so dejansko dali zdaj samo gol isti, ki so nekoč te amnestirance obsodili. Toda čeprav Je leva opozicija v volilni kampanji golistom očitala to spravo z OAS kot hud greh, so zdaj, ko je bila amnestija pred parlamentom, vsi razen komunistov, pohiteli, da bi tudi oni pristaviti svoje lončke k ognjišču narodne sloge in da bi drobno .politikantsko obtožili go-liste, zakaj so te »rodoljubne« sploh zaprli. Pravosodni minister Renč Capitant je bil kar poten, toliko amandmajev Je deževalo nanj z vseh poslanskih klopi in FGDS (Federalistične levice) je šla v svojih predlogih še dlje, kot sama vlada; hoteli so celo, da amnestirancem nadoknadijo škodo, ker so jih «Alžirci materialno oropali« in da jim država vrne njih vojaške čine ter službe. Vlada je bila pod združenim naletom neonaclonalizma v zvezi z zakonom o alžirski amnestiji, kljub ogromni golistični večini, dejansko dvakrat preglasovana. Parlament je z večinskim dvigom rok zavrnil predlog, ki ga je v Imenu vladne komisije podal mladi poslanec UDR Alain Terrenore, češ da naj bodo v amnestijo vključeni tudi tisti, ki so iz verskega prepričanja odklonili orožje. Po drugi strani oa so z 2o9 glasovi prot 156 izglasovali zoper vlado amandma, ki je amnesti-ranlm easovcem vrnil vsa vojaška odlikovanja ln celo iegljo časti, če so jo ime'1. Kako daleč pa je sicer šla sedanja francoska psihoza v opro-ščanju vseh zločinov, če so bili ie storjeni zaradi »francoske Alžirije«, skoraj anekdotno kaze primer bivšega knjigovodje Marcela Ermacore, areti ranega nedavno zaradi orjaške poneverbe 12 milijard frankov v času 10 let, ki se je zdaj prav tako po svojem odvetniku priglasil za — amnestijo, češ da je prve poneverbe naredil zato, da je preživel svojo taščo, ki se je morala vrniti iz francoske Alžirije in da ga je sploh zaustavljeni boj proti Al-žircem pripeljal na kriva pota. RIMSKA PIAZZA NAVONA SAMO ZA PEŠCE Po občinskem ukrepu nima rimska Piazza Navona več «okvira» avtov. Pešci in še posebno otroci, so tu brez skrbi, turisti pa si bodo lahko v miru ogledovali znamenite vodnjake in druge umetnine, ki jih na tem trgu ni malo ......... knjige ^ glpdali&ce ginbhu ^ bliliu'ibtut> V ZALOŽBI MLADINSKE KNJIGE V LJUBLJANI RIBE - druga knjiga živalske enciklopedije Res, velikih, ilustriranih izdaj enciklopedičnega značaja iz sveta narave in umetnosti, je tudi v slovenščini že nekaj. Tako se celo tisti bralec, ki se za knjige zanima, včasih ne more prav znajti. Toda ilustrirana enciklopedija živali je v slovenščini vendarle samo ena. Po ameriški izdaji založbe Doubledag jo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani, ki nam ob sodelovanju cele vrste slovenskih prirodoslovcev obeta ZELO STROGA NAVODILA MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE S helikopterji in drugimi sredstvi večje nadzorstvo cestnega prometa Navodila in nasveti, a tudi strogo kaznovanje prekrškov RIM, 7. — Zaradi izrednega pro- | dijskl zvezi s patruljami na cestah meta, ki bo okoli Velikega šmarna in tudi zaradi poletne zapore številnih tovarn, je notranje ministrstvo sprejelo ukrepe za strožje nadzorstvo na cestah in tudi za pomoč avtomobilistom. Notranje ministrstvo je že naročilo prefektom, kvestorjem ln poveljnikom cestne policije naj se poslužljo vseh razpoložljivih sil in sredstev tako za nadzorstvo kakor tudi za preprečenje nesreč. Za to akcijo se bodo poslužlll vseh agentov cestne policije, ki bodo brez prestanka nadzorovali promet po najbolj važnih cestah. A-gentom cestne policije se bodo pridružim agenti letečih oddelkov in gojenci šolskega središča cestne policije v Ceseni. Tokrat bo v zraku tudi večje število helikopterjev, ki bodo v ra- in. s poveljstvi, zaradi česar bo lahko na podlagi njihovih podatkov možen takojšen poseg agentov tako zaradi odprave zmede kot zaradi kaznovanja prekrškov. že v okolici velikih mest bodo patrulje skrbele, da bo promet potekal hitro, brez zastojev ln varno. Pri tem bodo sodelovali tudi mestni stražniki. Nadalje bodo promet u-smerjali po določenih cestah. Tokrat bodo avtomobilistom dali vse potrebne podatke o poti in kraju kamor so namenjeni. V tisku bodo objavljali najbolj primerne smeri vožnje, po radiu bodo jooro-čald o stanju na cestah, agenti pa bodo avtomobilistom na razpolago 6 podatki in z nasveti. Poleg tega so uredili vse potrebno za čim hitrejšo pomoč avtomobilistom. Zaradi tega bodo v bližini važnejših križišč postaje za prvo pomoč. Seveda bodo tudi na cestah policijski avtomobili s civilno evidenčno tablico, ki bodo nastopali proti tistim avtomobilistom, k) se bodo »izkazali« z nevarno vožnjo. Ministrstvo Je tudi odredilo naj-strožji poseg oblasti proti avtomobilistom, ki bodo zakrivili hude prekrške in takojšnjo prijavo prefekturam tistih, ki bodo zakrivili hude nesreče. V tem primeru bodo tem, za primere, ki jih predvidevajo cestnoprometni zakoni, nemudoma odvzeli šofersko dovoljenje. deničev, ki so obtoženi, da so 6. junija ugrabili 12-letno dekletce, jo odpeljali z avtom z mesta, kjer so jo posilili in jo nato pustili na cedilu na pokrajinski cesti. Tri mladeniče so priprli v Poggloreale, tri mlajše pa so poslali v vzgojevalni zavod. Blizu letališča pri Falconari Turistično letalo strmoglavilo na tla ANCONA, 7 — Danes popoldne je turistično letalo z dvema osebama strmoglavilo na tla nedaleč od letališča Falconara Marittima. Pilot, ki je bal znan kot dober po SE BO «0T0K PEŠCEV* V RIMU OBNESEL? Trgovci se pritožujejo: odjemalcev je vedno manj V strogem mestnem središču prepovedano parkiranje avtov RIM, 7. — Rimski občinski možje so z drastičnim ukrepom hoteli preprečiti prometni kaos v strogem središču Rima. Z občinskim dekretom so kratkomalo prepovedali parkiranje avtomobilov v zgodovinskem predelu mesta, s čimer so hoteli ustvariti »otok pešcev*. Od 7. do 19. in od 15. do 17. ure ob pločnikih ni avtov, če pa se kdo drzne, ga mestni stražarji strogo kaznujejo, njegovo vozilo pa odpeljejo. Večji del trgovcev pa je napovedal »vojno* tej občinski »avgustovi revoluciji*. Skoraj vsi se pri-tužujejo, da se je število odjemalcev zaradi omejitve prometa zmanjšalo. Trgovci s Trga Navone in okoliških ulic so že napovedali tridnevno zaporo, vendar so sklep znavalec letal, in potnik sta bila na mestu mrtva. Letalo je strmo-1 odložili. Nasprotno pa se lastniki glavilo z višine 50 m. I trgovin in restavraciji v Ul. Piave m im n hiiimiii m mi ima m mi iiiiiiiiiMiiiiuiii m mitu umi m mm mi iihii im min ti umi Milini iiiiiiiiiiiiiiiiiiii PET DNI PO STRAHOVITEM POTRESU V MANILI V NEAPLJU Aretacija roparjev in 6 posiljevalcev NEAPELJ, 7. — Agenti letečega oddelka so identificirali in aretirali štiri mladoletnike, ki so sinoči oropali notarja in odnesli 1 milijon in 600.000 lir ter se oddaljili z u-krademim avtom. Notarja so po ropu zvezali, vendar ga je njegov u-službenec rešil in ker je videl mladeniče, je njihove podatke posredoval policijskim organom. Mladeniči, en študent, en bivši študent, en trgovski pomočnik in en krošnjar, še niso imeli opravka s policijo. Policija Je tudi aretirala 6 mla- IZREDNO SLABE VREMENSKE RAZMERI NAP MATTERHORNOM Alpinista prisiljena opustiti začrtanje prvenstvene smeri Cortinske «veverice» rešile tri tržaške planince s stene Tofane di Roces *" 1,0,0 .....................................................................................M...H............................................. PRI PROMETNI NESREČI Prestrašena Dunajčanka umrla zaradi srčne kapi TRBIŽ, 7. — Čeprav se pri avtomobilski nesreči, ki se je pripetila V bližini Malborghetta na ponteb-ski cesti, ni neka 20-letna Dunajčanka niti najmanj ranila, je ven-dar umrla na mestu. Smrt je nasto-pila, kakor je ugotovil vojaški zdravnik, zaradi srčne kapi kot posledica strahu. Pri nesreči je bilo ranjenih 6 oseb, v glavnem člani nekega pevskega zbora. ANCONA, 7. — V gasilski vojas niči v Anconi je danes prišlo do presunljive nesreče, pri kateri je izgubil življenje mlad gasilec. Ta je hotel pognati motor, a se ni zavedel, da je bila vključena prestava. Tovornjak z brizgalko je zavozil naprej, pri čemer so se vrata silovito zaprla in stisnila gasilca, ki še ni bil v šoferski kabini. Gasilca so odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu podlegel poškodbam. VIDEM, 7. — Malo je manjkalo, da nista dva šoferja avstrijskega tovornjaka, ki se je na pontebski cesti pri Moggio Udinese zvrnil v potok Fella, utonila. Agenti cestne policije in dva avtomobilista, ki sta prisostvovala nesreči, do katere je prišlo zaradi mokre ceste, so potegnili šoferja iz kabine in ju z vrvjo zvlekli do ceste. Oba so od peljali v huminsko bolnišnico, kjer so enega sprejeli s pridržano prognozo, drugega pa s prognozo okrevanja v 40 dneh. ROVIGO, 7. — Danes je prišlo na jadranski avtocesti pri Ponte del Bassanello do trčenja med avtobusom s 50 turisti iz Sirije in tovornjakom. Na srečo ni bilo žrtev. Nekateri turisti muslimanske vere so stopili iz avtobusa, pokleknili na cesti in se obrnjeni proti Meki zahvalili Alahu za rešitev. Živi dekletci rešili izpod ruševin stavbe Do sedaj so izkopali 210 mrtvih, pogrešajo pa še 150 oseb ŽENEVA, 7. — Zaradi slabega vremena ln skoraj zimskih razmer, ki vladajo že dva dni okrog Mat-terhoma, sta morala mlada alpinista iz Genove opustiti načrt, da Di preplezala novo smer po severni steni gore. 22-letni univerzitetni študent Alessandro Cogna in 27-letni delavec Giannd Calcagno sta bala v nedeljo zjutraj vstopila v steno, v katero sta mislila začrtati prvenstveno s/ner po tako imenovanem «Zknuttskem nosu«, 400-metrskem skalnem in ledenem stebru, ki moli iz severne stene Matterhoma v višini 3.700 metrov nadmorske višine. Po prvem sončnem dnevu, v katerem je naveza dokaj hitro napredovala, je alpinista zajela nevihta, da sta morala dva dni bivakirati. Ker vremenske razmere niso kazale na izboljšanje, sta se včeraj mladeniča odločila za umik in sta se vrnila v kočo Hbmli, kjer je vladalo že precejšnje zaskrbljenje za njuno usodo. Cogna je ob povratku s stene zagotovil, da bo v kratkem o-pravil nov poskus. CORTINA D’AMPEZZO, 7. — Tri tržaške alpiniste, ki so včeraj zaplezali na Tofani di Roces, ko so se vzpenjali po smeri «Pom-panin«, četrte težavnostne stopnje so danes rešili s stene cortinske «veverice». Piero Gerin, Piero Or-som in njun prijatelj, katerega ime ni še znano, so kakih 250 metrov od vstopa zgrešili smer ter se zna- šli na kraju, od koder niso mogli več nikamor. Njihove klice na pomoč so včeraj zvečer začuli v koči Di Bona, kjer so takoj pripravili reševalno odpravo. Pet »veveric« in en gorski vodnik so se odpravili v steno in dospeli v bližino Tržačanov, katerim pa niso mogli pomagati zaradi izredno slabega vremena. Danes zjutraj pa so se reševalci vrnili k trojici in jo spravili na varno. Kljub temu, da so bili celo noč pod dežjem in v neprijetnem položaju, je stanje treh tržaških alpinistov dobro. PRI PORTOGRUARU Najdba starinskih rimskih kovancev PORTOGRUARO, 7. — Že pred meseci je neki delavec med kopanjem temeljev za neko hišo v Vil-lanuovi našel v anfori kakih 500 starinskih rimskih kovancev. Delavec je nekaj za numizmatike dragocenih novcev pridržal, druge pa je razdelil svojim delovnim tovarišem. Vest o najdbi je sedaj prišla do ušes karabinjerjev, ki so uvedli pre iskavo. Preiskovalnim organom se je posrečilo zbrati le kakih 200 ko vancev, drugi pa so verjetno konča li v rokah zbirateljev. Odvzem šoferskega dovoljenja za dobo 26 let LONDON, 7. — Osemnajstletni Arthur Perrett ne 1oo smel šofirati avta do leta 1994. Tako je odredil sodnik, ki je mladeniča kaznoval zaradi nevarne vožnje. Fant se ni ustavil na poziv policaja, kateremu je zavozil čez nogo. Policaj se ni dal ugnati in je skočil na avto, vendar se ga je Perrett iznebil s hitro vožnjo. Na srečo je neki pešec zabeležil številko evidenčne table in Perrett je končal pred sodnikom, ki je odredil odvzem šoferskega dovoljenja za dobo 26 let. Manila, 7. -- Danes so potegnili še živo izpod ruševin «Ruby To-werja», petnadstropne stavbe v Manili, kjer je stanovalo nad 600 Kitajcev, 13-letno deklico, ki je ležalo na truplu mrtve 15-letne sestre. Spočetka so menili, prav zaradi ošibelosti telesa, da gre za 6-letno deklico. Mlado Kitajko so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer ji bodo skušali rešiti življenje. Njeno stanje je namreč zelo kritično. Stavba, pod katero so našli mlado Kitajko, se je zrušila pred petimi dnevi, ko je zajel Manilo hud potres. Dekletce je opozorilo reševalce, da je bila nedaleč od nje sestrična. Reševalci so se vneto spravili na delo in eno uro kasneje so izpod ruševin potegnili tudi 8 do 10 let staro dekle, ki so jo prav takoj poslali v bolnišnico. Zdravniki so mnenja, da ima dekletce 80 odst. možnosti, da se reši. Rešitev dvoje življenj po petih dnevih od katastrofe, ko ni nihče več mislil, da je še kak živ pod ruševinami, je spodbudilo reševalce, da so se še z večjo vnemo lotili kopanja. Ena skupina je skušala napraviti predor, da bi prišla v notranjost, vendar so morali dela prekiniti zaradi nevarnosti, da se vse podre na njih. Do sedaj so izkopali ie 210 žrtev potresa, domnevajo pa, da je še pod ruševinami kakih 150 oseb. Reševalci so opazili več trupel, vendar jih niso mogli potegniti izpod ruševin, ker so mrtvi pod velikimi kupi materiala. Na prijavo župana Manile je policija aretirala lastnika, inženirja in stavbenika, ki je gradil stavbo ter nadzorovalca del. Vse so prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora. Stavba ni bila namreč zgrajena na železobetonski podlagi, zaradi česar se je že ob prvem potresnem sunku zrušila in pokopala pod ruševinami skoraj vse prebivalce, v glavnem kitajskega pokolenja. Neki delavec, ki je zaposlen pri reševalni akciji pri podrti hiši, je danes našel 54 zlatih palic v vrednosti 28 milijonov lir. Ni znano komu je pripadalo zlato, ki so ga izročili vojaškim oblastem. Nedaleč od zaklada so našli zvezek z imenom Susan Luy, ki je na seznamu pogrešanih oseb. in Ul. Volturno niso predali. Trgovin danes niso odprli, lastniki in uslužbenci pa so se vsedli na cesto in postavili počez svoje avtomobile. Promet je bil ustavljen vse dokler ni posegla policija, ki je razgnala demonstrante. Trgovci s Korza Vittorio pa so se zbrali v povorki in odšli na prefekturo in nato na Campidoglio, kjer so predstavnikom oblasti obrazložili vzroke njihove nejevolje. Danes je še nemogoče povedati kakšne posledice bo imel ta občinski ukrep. Pešci so res na boljšem, otroci se lahko brez nevarnosti podijo za žogo po praznih cestah, toda kupcev res ni dosti. Občina je sicer uvedla avtobusne proge skozi »otok pešcev*, kar pa trgovcev ne zadovoljuje. Avtobusi lahko „.,c„u „u ... hitreje vozijo, ker ob pločnikih ših in najsodobnejših dognani* edinstveno izdajo. In po prvih dveh knjigah sodec bo to tudi res. «Z ilustrirano enciklopedija živali bo človek, ki se zanima bogastvo, posebnosti in lepote živega sveta živalskega tipa, dobil najsodobnejši prirodopis živd' stva, namenjen in dostopen naj; širšim bralcem* je zapisal nas znani zoolog, univerzitetni profesor akademik dr. Jovan Hadži v predgovoru k zbirki. In vsakdo, ki si bo ogledal prvi dve knjiSj ter vsaj površno polistal po njih bo moral pritrditi sodbi uglednega znanstvenika. Predvsem zflW' ker bodo vsakega nestrokovnjaka pritegnile najprej slike. To P° seveda ne risane podobe, kot srn0 jih bili navajeni v nekdanjih p*1' rodopisih, temveč žive barvne 1°“ tografije živali v naravi. Sodelavci originalne izdaje so prepotovali ves svet, da so na celn-loidni trak posneli živali iz vsega sveta. Z ato so slike živali, P°~ sebno tiste v barvah, prva P*1' senetljivost te izdaje, ki vsakeffO prijatelja narave navduši. DrUff0 kvaliteto predstavlja jasen d razumljiv tekst, ki je napisan sicer znanstveno, vendar pa obenem poljudno. Res je v tej IZ' da ji poudarek na slikovnem 0ra' divu, ki je naravnost imenitn0' Toda tekst je seveda pri encildor pedični izdaji vendarle prav d' ko pomemben, za strokovnjak? celo seveda še bolj. Za besedi10 teh knjig je značilno, da so 0? za vsako knjigo, ki zajema ved ke živalske skupine, napisali sW kovnjaki svoje stroke. Zato m gre niti za pripovedovanje cev ali potopiscev, niti za znO" stvene razprave temveč za teh1' ki je napisan sicer na znanstvi podlagi, ki pa je vendar prePf0^ jasen in razumljiv najširšem krogu bralcev, tekst, ki P®*"? vsega temelji na najpomembn" v območje vojaškega poveljstva. Neznanci so Reverbela, ki je predsednikova zaupna oseba, ugrabili pred stanovanjem, ko se je odpravljal v svoj urad. Pri ugrabitvi so sodelovale štiri osebe, kii so tudi streljale in ranile Reverbelovega šoferja 'n tajnika. Domnevajo, da so to akcijo izvedli člani nacionalistične organizacije »Tupamaros«. V poročilu organizacije «Tupa-maros«, ki potrjuje ugrabitev, je rečeno, da je Reverbed »preganjalec delavcev in eden glavnih pobudnikov politike, ki prevladuje v Urugvaju«. V zadnjih urah so v Urugvaju zaprli 12 sindikalnih voditeljev, kakih 60 funkcionarjev železnice so odpustili, sindikati pa so zavrnili zakonski osnutek o »zamrznenju« plač in cen. AKOLA (Indija), 7. — Avtobus z 21 potniki se je sinoči med vožnjo po ozkem mostu zvrnil v reko Poorna. 15 potnikov je utonilo, šest pa so jih rešili. « • * NOVI DELHI, 7. — Zaradi ob širnih poplav, kakršnih ne pomnijo v zadnjih 50 letih, ki so zajele del indijske države Gujarata, so morali nujno poslati na pomoč ogroženemu prebivalstvu (približno 700.000 ljudi) vojaške enote. ker je preganjal delavce V Urugvaju ugrabitev visokega funkcionarja MONTEVIDEO, 7. — Policija Je javila, da so neznanci ugrabili direktorja vojaške ustanove, ki nadzoruje električne in telefonske službe v Urugvaju Ulisesa Pereyro Re-verbela. Po nalogu predsednika republike Jorgeja Pancheco so te službe prešle, zaradi številnih stavk, ni ustavljenih avtov ir tudi prometnega kaosa in zastojev ni več. Medtem ko se še ni polegel od mev protesta trgovcev, ki menijo, da. Jih je movi 'Ukrep oškodoval?-se je danes že tretjič sestala posebna komisija, ki ji predseduje občinski odbornik Pala. komisija je proučila rezultate tega ukrepa, ki so po njenem mnenju več kot zadovoljivi Komisija je nadalje sklenila uvesti parkirni prostor za avtobuse v bližini Trga Navona, s čimer bj privabila turiste v ta, sedaj prazen del mesta. Tudi »vojna« med mestnimi stražniki in avtomobilisti, ki se pro-tivijo občinskemu ukrepu, se nadaljuje. Seveda v škodo avtomobi listov, ki morajo seči v žep in plačati globe. Samo včeraj so mestni I prebivalcev' Raziskoval pa j« ^ redarji kaznovali 1983 avtomobili- | fjj svetovne oceane in tako znal posebnosti iz ribjega•, ^ sebej Prvo knjigo Ilustrirane oneild pedi je živali, posvečeno sesale*!?! smo dobili pred meseci, JL manj ne bo presenetljiva knpO o ribah, ki je pravkar izšla, da bo krijiga s prikazom živali še bolj privlačna, saj kazuje ne samo ribje boga*1, naših voda temveč tudi skrivn0 ni svet neznanih oceanskih ?! bin. Gre torej za drugo knpV velike enciklopedične izdaje z ■. slovom RIBE, za knjigo, ki 1° napisal strokovnjak znanega kvarja v San Franciscu, ki d* je v okviru Kalifornijske akO°e, mije znanosti, dr. Karl S. **,, rald. Avtor je v velikem dol", čem akvariju lahko proučeval , našanje rib in drugih v°“ .... stov z globo zaradi parkiranja v »otoku pešcev«, 44 zaradi vožnje po nedovoljenih ulicah, 3 zaradi par klranja v teh ulicah, medtem ko so z žerjavom mestnih stražnikov odpeljali 13 avtomobilov, ki so bili parkirani na prepovedanih krajih In ki so ovirali promet. Tudi župan v Palermu je podpisal ukrep, s katerim je za dve uri dnevno prepovedal parkiranje avtov v mestnem središču. Prepoved, ki bo veljala od 7.30 do 9.30, bo stopila v veljavo 26. avgusta. Avtomobili bodo lahko vozili skozi ta «otok», vendar se ne bodo smeli ustavljati. ki jih je opisal v svojih delih ^ ki nestrokovnjaka še posebej * nimajo. Earl Ilerald je avtor ^ vilnih znanstvenih razprav, ” ^ meriki pa je posebno popularen / televizijskih oddajah, zajetnm^ področja znanosti, ki jih satu „ di. Knjiga o ribah, ki sta " ^ slovenščino prevedla Borut ^ Vladka Žener in pri kateri Je gj delovala vrsta strokovnjakov• ^ članov uredniškega odbora do j. ničnih urednikov in opremlfe.^. ca, vsebuje na 355 straneh %j kolonskega teksta 330 fot°d'^, rib, od tega 190 barvnih, stvarno kazalo in seznam j* 0 ture. Razumljivo je da razdeljena po ribjih razredih’ uj, razredih in rodih na 69 P°%t> ki obravnavajo ribje bopm^t vsega sveta. Bralec se bo ^ s to knjigo seznanil z nafem nejšimi ribami, od tistih, hi Ir, jo v oceanih, do tistih $ rek in potočkov. Spoznal bo hove navade in njihovo gospm ^ sko pomembnost, izvedel tere ribe so človeku n;Mt; katere so ljubiteljice akvarr # rvvivc. I C Ol/ 'j Ul/»MS tj »G G ** aM ” za katere se zanimajo dp°^\s0' biči in katere so nenadome^t ve v prehrani mnogih Res, le malokdo, ki sicer PJerihe, si lahko predstavijo merno ribje bogastvo, od (p malih ribic iz naših potočk°v'^ tistih, ki žive v toplih ali globinah velikih morij■ / ga o ribah bo zato mnogo dala našim ljudem, ribičem . pf kovnjakom za prehrano, sjp mladini, vsem tistim, ki žem $ znati podvodni svet in ofe^A 11 dovito bogastvo. Ob tej ne bo težko, kajti vsako P0,’ |anja s krivci oziroma kazil zasl/?'' Je na tej konferenci i do r?Pa Pravosodni minister Gui-* Gonella. t i i b pci °8ratri konference v Ženevi je Organizacija združenih > ne “?0v >n zadeva področje social-ii; ponaH3™^16' ^ tem izrazu so za-* Ca6ni Preprečevanje kriminala, din ,anJe s prestopniki in pa mla-todi .iminal. V tem smislu je °ziro2ate* sv°j otvoritveni govor Vitini je y njem prav to poudaril tierTlQ Winspeare Guicciardi, ge-Harnim/ ravnatelj OZN v Ženevi in Qov ptni'c tajnika Združenih naro-Pred S?6,"1 ko je omenil, kako je W p ,leti Beccaria s svojim de-zlof: .7;e? delitti e delle pene* (O ta n 1,1 in kaznih) razširjal po sve-tiifel ye ideje, je Guicciardi pozval WiZence’ nai v tem smislu do-tai;0JOr| nekakšno svojo «ažurnost» (taljp.,, ,a bodo s to tradicijo na-fočju *“• kot tudi da bodo na pod-PotrpL kotalne obrambe uveljavili jj Dne nove izboljšave. ,te8a- kar je dejal na-bi ,j K tajnika Združenih narodov, bati a kriminala ne smeli sma-Sanio-t * nekaj, kar je ločeno in aspekt 'Jn°’ marveč kot določen liieijp socialne in ekonomske evo-beba j °yeštva. Spričo tega se je neHi m • Potruditi in v svetov-sanio k filu na kriminal gledati ne gani2a 01 na obliko socialne dezor-«o, k.clJe, marveč raje kot na ce-SvoboH J0 i® P3® treba plačati za bitj g brez katere tudi ne more Prit^Po^rskega razvoja. Kot v tfcstnjuU onesnaževanja zraka ali ki jo j nesrec gre, torej, za ceno, Jo j6 Je treba plačati za razvoj, a l'iitiitv,,?enc*ar^e treba zmanjšati na kje i' n?- Na kakšen način, do ^ to tvegajoč kakšne posledice Ietenr.!° vPrašanja, ki je ta kon-tpnip Poklicana, da jih prouči in vJe odgovori. Vsebovaevnern redu konference so tečeva? naslednje točke: pre-, v okvir,nje mladinskega kriminala J *> listu razvoja; ekonomski aspek-■ °i,i'aiii1har’,anja osebja za socialno vitev n’■ uP°raba oziroma uvelja-bja s ,'aJ°snovnejših norm ravna-Konf^a2nienci: smrtna kazen. S(.‘dstV() reLnca je izvolila svoje pred-5,Jdni '. ki ga sestavljajo pravo-^ g.ijJfNster in generalni tajnik *^0ik®1JO Duprelle, kot pred-stirje ’ nakar so bili izvoljeni še V°s°ter Gonella, poljski minister, salvadorski vrb„ni minister in pa predsed-V t Tihega sodišča ZAR. t6bee 6 ,u otvoritvene seje konfe-fdsta’ j Se bo zaključila 16. av-1, 'inl® bilo tudi sporočeno, da ?rePreča v .Tokiu prvi kongres za 2 ,',.anje kriminala in ravna-;°t PrM«nci. v splošni debati je S n!rstavmk Italije spregovoril ie s Vosodni minister Gonella, vi.,. az‘i zadovoljstvo italijan- bip D o |'ad delom, ki ga je s^vila 3?iu socialnega življenja •%bv Organizacija združenih t^onella je zlasti pouda-ri Se8el 6 ^iobinstvo, ko je razvoj ?e tia risv°j. smoter, zmanjšuje gle-v tilati kriminala je treba oce-e°Jd, a okviru socialnega razidi dkira ejavnost> socialne obram-i'JšnCfia Ustavljati del načrtov .V'H l’azvoja. Takšen Dreven- iš pro razvoja. Takšen preven-gIam mora biti načrtovan v r8ani 11,01 a oiu nacruiv: Se ,®en in napreden način. ‘nisSe je stnr ^ konference, je Go- ^e ^du Itaiijj in doktrini Bec- -j«j Sr_i® nadaljj dotaknil vpra-ne^ei^?ne kazni, ki je tudi na hi osn,, . . UJ1 111 uoKirnu nee- n j ,adje l vni impulz glede huma-9 B?Sne i3Zu ■ Ugodne posledice te 11 h?1 dežgj?’b‘*° nioc opaziti v mno- hji. r«Znih '' ItaliJa pa namerava Shi1 hatiai- mednarodnih zborova-oh^e k Jevat;i borbo za odpravo V*' Zm Povsod' kjer še ta n o?*a ital?6, minister še pojasnil na-I Vji.dkirajLn?ke ustave, ki nalaga, i ih *ah4e1ZEne kazni upošte-v h»K0ristavii oomanosti, pri čemer 'f ({j ; da to zahteva velik 'i.. pa ie neogibno potreben. ker se pač družba mora ne samo braniti pred zločinstvom, marveč mora poskrbeti tudi za to, da bi se zločini popravili. Spričo tega se v Italiji že dela na obnovi kaznil-niškega sistema, pri čemer bo sodelovala tako z OZN kot tudi vsemi tistimi, ki streme za istim smotrom. In ko je končno minister omenil nedavno ustanovitev raziskovalnega inštituta OZN za socialno obrambo v Rimu, je ponovno poudaril obveznost italijanske vlade, da ne bo varčevala z napori za uveljavitev sodobne kriminološke politike v okviru smotrov omenjenega inštituta, kot je to bilo določeno od strani OZN. Čeprav nas v poletnih mesecih tako vleče na plaže ob morju, so ture ali izleti v hribe tudi mikavni. Na sliki pogled na dolino Trente. Gunther Sachs in BB se ločujeta PARIZ, 7. — Brigitte Bardot je spet na dnevnem redu. ie nekaj časa se govori o tem, da si je izbrala novega prijatelja. Čeprav ima BB že 36 let, si je izbrala za novega prijatelja komaj 24-let-nega Luigija Rizzija. Včeraj se je raznesla vest, da bo njen sedanji mož Gunther Sachs vložil tožbo za razporoko. To filmske umetnice ni presenetilo niti je spravilo v slabo voljo. Kljub temu je odšla zvečer s svojim belim trolls rogcem» v neki nočni lokal v Saint Tropezu, Ko ji je neki novinar sporočil, da namerava njen mož vložiti tožbo za razporoko, se je najprej namrdnila in nato rekla, da k temu nima kaj pripomniti. Ko pa ji je pokazal agencijsko vest, da jo sedanji mož dolži «premišljene zapustitve zakonskega doma*, je bruhnila v smeh in dodala, da je prav on, torej njen mož tisti, ki to počne. Z Luigijem Rizzijem je BB plesala do jutra in se šele ob zori vrnila v vilo Mandrague, ki je njena last in kjer sedaj živi z novim prijateljem. Razumljivo je, da jo je pred vrati vile čakala množica fotoreporterjev, ki se jim je sicer za fotografe nedostopna BB nasmihala VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA «Potrebujem nekaj tisoč mrtvih da sedem k mirovnim pogajanjem» XII. Pakt Rim-Berlin, «patto d’ac-ciaio* — jekleni pakt iz maja 1939 je bil podpisan v vsej naglici: pravijo na brzojavni ukaz Cianu iz Rima, ker je duče pobesnel ob nekih francoskih duhovitih časopisnih šalah na njegov račun. Današnja italijanska zgodovina diplomacije je pravno stran pakta obrala do kosti in našla toliko pomanjkljivosti na njem. Samo «ust-no» je Hitlerjev zunanji minister Ribbentrop zagotovil Cianu, da vojne ne bo do 1942. Italija je bila nepripravljena. Ne le Abesini-ja, tudi pomoč Francu v španski državljanski vojni je spraznila blagajne. Italijanska letala, ki so v začetku tridesetih let bila kar nekaj, so zastarela. Tanki pa so bili in ostali, kot je zapisal neki višji italijanski oficir, «pločevina-ste škatlice*. Duče je računal z 1942. letom, ker je upal na svetovno razstavo v Rimu, ki naj bi mu napolnila blagajne. Mussolini poskuša napad na Jugoslavijo že leta 1940 - Izginjanje «vesp» Hkrati z napadom na Jugoslavijo se začne propadanje cesarstva Iz Članovih dnevnikov, dokumentov, ki jih je zapustil in iz spominov njegovega svaka, diplomata v Berlinu, Magistrattl-ja, zvemo, da je avgusta 1939, ko se je Ciano ob poljski krizi sestal z Ribbentropom in s Hitlerjem, prišel ob sapo, ko je zvedel, da nacistična Nemčija pripravlja nagel napad na Poljsko. Domišljavi, a ne neinteligentni dučejev zet Ciano je le vedel za tradicionalne vezi Italije in Poljske (sardinsko vojsko proti avstrijskemu Radetz-kemu je vodil poljski general Ozartoryskl itn.), da ne pozabimo udeležbe garibaldincev pri poljskin vstajah. Posledica vsega je bila, da je ;crb' Izbruhu II. svetovne vojne ostala fašistična Italija «nevtralna». Retorično •IIMHMIIIliaillltlllMIIHItlllllllllllHIIIIIIIIIIIimilHIHlIlllllinilllfllllllUlMIIIIIIIIIIIIItHMIIIIIiniMIIMIIHimil Televizijske priprave za mehiško olimpiado MEXICO CIUDAD, 7. — Komur so še v spominu olimpijske igre v Tokiu, ve, da je tedaj japonska televizija zelo dobro vršila svojo nalogo. Zaradi tehnično zelo dobre priprave so tudi druge TV družbe imele razmeroma lahko delo in olimpijskim igram je mogla slediti ogromna množica ljudi, le da so v nekaterih predelih sveta imeli na voljo le posnetke olimpijskih iger,_ ne pa neposreden prenos. Kaže, da bo glede olimpijskih iger v Mehiki še bolje. Glavnim dogajanjem na olimpijskih igrah v Mehiki bo moglo hkrati slediti do 600 milijonov ljudi. Tako trdi organizacijski odbor olimpijskih iger na osnovi podatkov, ki so mu jih dah predstavniki 46 držav, ki so že sklenile pogodbo za neposreden in posreden prenos športnih iger, ter predstavniki nadaljnjih 17 držav, ki se šele pogajajo za prenos oziroma za vključitev v veliko mednarodno televizijsko mrežo, ki bo omogočila ljudem vsega našega planeta, da bodo sledili dogajanjem na raznih igriščih. Šest mednarodnih televizijskih družb bo prenašalo malone vsa dogajanja na olimpijskih igrah, seveda predvsem slavnostno otvoritev in slavnostni zaključek olim-piade. Te družbe so: «ABC», «C BC», «EBU», «NHK», «CIRT» ter «Australian Broadcasting Commis-sions*. Tajništvo organizacijskega odbora za komunikacije sporoča, da se zaključujejo pripravljalna dela na mreži, ki bo prenašala športne manifestacije po vsem svetu. Televizijski stolp v Tulangcingu, kakih 150 km severno od mehiške prestolnice, je že dokončan in sedaj se v vsej naglici sestavljajo naprave, ki bodo omogočile koncentracijo vseh komunikacij, ki jih bodo od tod preko umetnega satelita oddajali po vsem svetu. Sedaj se pričakuje izstrelitev u-metnega satelita «Intelsat 111», ki bo posredoval neposreden prenos iz Mehike v Evropo, Afriko, Južno Ameriko in seveda tudi Severno Ameriko. Robinsovi, «Pustolovci» pridejo na platno RIM, 7. — V kratkem bodo začeli snemati film, ki bo nosil naslov «The Adventurers» ({.Pustolovci*), po romanu Harolda Ro-binsa, ki je izšel pod istim imenom. Glavno moško vlogo v tem filmu bo igral jugoslovanski filmski umetnik Bekim Fehmiu, glavno žensko vlogo pa mlada umetnica Candice Bergen. Odveč bi bilo predstavljati jugoslovanskega filmskega umetnika, ki se je tudi pri italijanski publiki uveljavil s svojo odlično vlogo v televizijskem predvajanju O-diseje. Ustavili se bomo raje pri mladi filmski umetnici Candice Bergen, ki je včeraj prispela v Rim zaradi snemanja filma. Vredno se je pri tej mladi umetnici ustaviti zato, ker ji vsi napovedujejo veliko bodočnost in se je v resnici zelo naglo uveljavila. Candice Bergen se je rodila v Kaliforniji in sicer v mestecu Be-verly Hills. Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Pennsglvania in ker ni imela veliko sredstev, se je preživljala kot manekenka. S tem pa se je tudi drugače uveljavila m postala najprej ena najbolj znanih manekenk ZDA. Od tod pa je bil le kratek korak k filmu, Candice Bergen pa se v odmorih med enim snemanjem in drugim ukvarja tudi s pisateljevanjem, rekli bi raje z manj zahtevno poblicistiko in je doslej v nekaterih ameriških revijah objavila številne reportaže, hkrati pa je tudi avtorica enodejanke, ki jo je uvrstila v najbolj priljubljene avtorje izmed mladih ameriških pisateljev. Sedaj pa še kako besedo o filmu «Pustolovci». Film bo režiral L. Gilbert za družbo Paramounth. Film bodo snemali v nekaterih predelih Italije, med drugim tudi v neki razkošni rimski vili, nadalje v Benetkah, v neki vili ob jezeru Como in drugod. Snemanje se bo začelo 12. t.m. in se bo razpotegnilo v Italiji do konca novembra, nato pa bodo nadaljevali snemanje v New Yorku in končno v Kolumbiji, ""iiiiiiiiiiiniiniiniiiiiiiinHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii ................... iSfj dnni2.1-3- do 20'4-) Sele čez hn?ste izvedeli za rezultat w>ni 7Sredovanja. Bodite bolj 6i|( sv°jil. čustvenih zahte- SvoS.a2l,4- do 20.5.) Izgubili bo-** .^ston 5wS^reSa sodelavca. Ve-v, Vrezni vost sta porok COOčKa Jubez"i. '»tl^ušau (od 21.5. do 21.6.) Čim-Pa^bi i°dkriti onega, ki vam n • vse vaše načrte. U-b.: na čustvenem pod- (od 22fi V fekorkoh ‘toa. "~l nekega starega pri do 22.7.) Glejte, ‘i* težkoče01\iprebi'>ete skozi tre’ ^Ijst *avcečj V ,nnbenem Primeru LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpravili se boste na daljšo pot v tujino. V glasbi boste našli najboljšo uteho. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Prejeli boste zasluženo nagrado za svoje uspehe. Sreča družine naj vam bo osnovni smoter, kljub trenutnim sporom. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V.se preveč ste po značaju mehki, da bi zdržali napad, kr se pripravlja na vas. Odlično razpoloženje. ' ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Za izvedbo svojega načrta potrebujete boljše sodelavce. Vselej naj razum obvladuje čustva. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pojdite po poti, k: ste si jo začrtali. Neprijeten pogovor z ljubljeno o-sebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne vmešavajte se v stvari, ki jih ne poznate. Prijateljeva moralna podpora vam bo v veliko uteho. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imeli boste posla z osebo, ki je bolj prebrisana kot si mislite. Od enega samega pogleda boste kot začarani. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sramotno bi bilo, ko bi zdaj n. izpolnili tega, kar ste obljubili. Vesel večer v družbi prijateljev. pa Je duče stanje imenoval «guerra non guerregglata« — vojna, v kateri se ne vojskuje. Vemo, da je Hitler leta 1939 le ponudil Cianu proste roke na Hrvaškzm, pridržal si je le nekaj pravic okrog Maribora. Toda Ciano ni mogel in ni smel ugrizniti v to kislo jabolko. Vojska ni bila pripravljena, zato Je poslal v Berlin tako listo potrebščin, da je Hitlerju vzelo sapo, saj bi moral kar precejšen del svojih vlakov uporabiti, da bi vozlu zaželeno blago proti Brennerju. Prav tedaj pa so fašisti s pospešeno naglico začeli utrjevati mejo proti rajhu. Na naši slovenski zemlji so takrat nastale ceete na Vlšarje, proti Peči, na Mangart. (O tem dnevnik maršala Cavallera, načelnika Ital. vrhovnega štaba.) Mussolini je bil v škripcih kot v letu 1914-15. Držati besedo do Hitlerja? Vedel Je, kako je 1915. vsa Avstrija očitala «izdaj-stvo» Italiji. So pa študije avstrijskih zgodovinarjev, ki povedo, da Italija ni imela dolžnosti leta 1914 udeležiti ee napadalne avstrijske vojne. Ostati nevtralen? Lahko, če bi zmagali Francozi in Angleži, ali potem ostane praznih rok in «addio al fasclsmo)). če pa zmaga Hitler, potem bo drago plačal. Zato je gradil utrdbe na meji. Najvažnejše pa je bilo dejstvo — to sta Mussolini in Ciano prav dobro vedela — da je bilo italijansko ljudstvo proti vojni. Celo v armadi ni bilo navdušenja. «Toda, ali ni bilo ljudstvo proti vojni tudi 1914-1915, pa smo le zmagali)) — se je spominjal ubogi duče. No, ko Je Hitler začel spomladi 1940 svoj pohod, zasedel Norveško in Dansko, ko je začel ofenzivo proti Franciji in so njegovi tanki pregazili Holandijo in Belgijo ter zlomil francosko vojsko in angleške zaveznike tam, kjer ni bilo Magino-tove utrjene črte, je Mussolini računal: Hitler bo zmagal, zahodne demokracije so gnile..., stojimo že pred nemško zmago, torej. Pravijo, dokumenti o tem ne govore, da je kralju Viktorju, ki je okleval, rekel: ({Potrebujem nekaj tisoč mrtvih, da lahko sedem k mirovnim pogajanjem.)) Napadel je Francijo. Hitler ni bil z vsemi Nemci nič kaj navdušen nad ponudbo, moral pa jo Je dopustiti. Kot glas od spodaj, omenim že prej imenovanega Renduliča, ki ta fašistični akt ocenjuje kot <«poIet jastreba«, ki gre za plenom. Italijanska vojska nj prišla daleč čez Alpe. Francija pa je udarec fašistične Italije res ocenila za to, kar je bil: «sunek z nožem v hrbet«. Nobene obveznosti ni imel Mussolini za ta napad, tudi Jekleni pakt ga ni vezal. Začel je kot Italija 1915 «svojo vojno«, vendar s to razliko, da je Italija 1915 le imela za podlago vsaj mednarodno pravno obvezo, pa naj si Je bil to le londonski palkit. Mussolini je «svojo vojno« hotel tudi nadaljevati. Nujno, saj ni imel druge izbire. To je sprevidel 1940. ko je od Hitlerja zahteval Savojo, Nico, Tunis itd, pa mu je firer rekel, in iz nekega strateškega vidika Je imel tudi prav: Franclje ne smemo razkačiti, potrebna nam je, ima momarioo. Duče Je ostal praznih rok, pravico je dobil zasesti neaaj ozemlja v južni Franclji. Seveda je vrelo v njem. Hitler Je zasedal ozemlja na severu, vzhodu, jugu, on pa... Bralec si bo pač sam ustvaril sodbo, ki jo le nakažem: ImperlalizmJ ne morejo uskladiti svojih ciljev, metod. Težko pridejo tudi v skupnih vojnah do skupnih strateških ciljev, zato nimamo dosti primerov, da bi se znašli ob skupnih strateških načrtih, pod skupnimi poveljstvi. Velja to za fašistično Italijo, nacistično Nemčijo medtem ko se Je zahodnim zaveznikom le posrečilo s Sovjetsko zvezo do neke mere uskladiti svoje cilje in načrte, šlo pa Je težko ob trmoglavem konservativcu Churchillu, ob Stalinu... Svojo vojno poskuša Mussolini že poleti 1940, ko zbira kar dve armadi proti Jugoslaviji. Hitler mu napad prepreči Ko pa zve, da so nacistični tanki že prišli v Romunijo, ne da bi ga obvestili o tem, je hotel firerja posnemati in je brez obvestila napadel Iz Albanije Grčijo. Bilo je to oktobra 1940. Kdor Je takrat živel v Italiji, bo vedel, kako nizko Je padla morala italijanskega ljudstva. Zaslepljenci so začeli spregledovati, izginjale so »vespe« (tako so antifašisti imenovali znak PFT - italijanske fašistične stranke). Množili so se arjtif? sti,, ki so se zbirali Jf nlh fašističnih orgar^j___________ sti med študenti. Pozabiti ne smemo organizacij Katoliške akcije, kjer je zlasti mladina prehajala na antifašistične pozicije. In omenim to, ker Je Katoliška akcija v Sloveniji pred II. svetovno vojno prešla v prav nasprotno smer med najbolj, besne in podivjane antikomuniste in fllofašiste. Od tu dalje postane italijanska oborožena sila privesek nemške. Italijani so bili leta 1940 poraženi tudi na pohodu proti Egiptu. Spamladl 1941 mora priti tja maršal Rommel, tedaj Je bil še general. (Leta 1917 je ob Kobaridu kot nadporočnik vodil čete, ki so zasedle Hlevnik, Livek itn.) Napad na Jugoslavijo izvajajo nemške napadalne kolone, Italijani so v začetku v obrambi (pri Cerknem dožlve v noči 7.-8. polom, ves graničarski podsektor Cerkno beži...). Ko so Nemci korakali na Zagreb in ga zavzeli, se italijanska H. armada zgane in komaj uspe bersaljerjem na motornih kolesih prehiteti Nemce in priti do Ljubljane. Tiste dni je fašistična Italija začela izgubljati svoj Imperij, uporni Abesinoi, nekaj Slovencev je bilo med njimi, so z angleškimi četami vkorakali v Adis Abebo. IVO IVANČIČ (Nadaljevanje sledi) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi 12.00 Melodije - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester - 17.20 Italijanščina - 18.00 Furlanski kvartet - 18,15 Književnost in prireditve • 18.30 Ital. skladatelji - 20.00 šport 20.35 Radijska igra - 21.20 Ameriški motivi - 21.50 Skladbe davnih dob - 22.05 Zabavna glasba. 12.05 Pacchiorije i solisti - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -13.40 Verdijeva Luisa Miller. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba 9.00 Popevke - 9.30 Orkester - 10.00 Pod senčnikom - 10.30 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 15.10 Glasba po željah - 14.00 Beležnica - 14.10 Veliki orkestri - 17.30 Radijska priredba - 18.00 Današnji gostje - 18.40 Narodni plesi - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel Larcange - 23.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila • 8.30 Popevke - 9.10 Poje Anna Moffo 10.05 in 11.30 Ure glasbe 12.05 Kontrapunkt 13.20 Preizkušajo se diletanti - 14.35 in 15.10 Ital. popevke - 16.30 Neapeljske pesmi - 17.05 Program za mla- ČETRTEK, 8. AVGUSTA 1968 dino - 19.15 Radijska priredba • 20.15 Iz Leharjeve »Dežele smehljaja*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasbeno-govorni spored - 13.00 »Prepovedana smer* - 14.04 Juke box - 15.15 Sopranistka J. Suther-land in basist N. Rossi-Lemeni -16.35 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.01 Stari Jazz - 21.10 Carmen Villani in Tony Renis. III. program 10.00 Lechnerjevi madrigali -10.10 Čajkovski, simf. štev. 6 - 12.55 Antologija interpretov - 14.30 Dvorakova komorna glasba - 15.30 Plošče - 18.15 Lahka glasba -18.45 Sigmund Freud - 19.15 Koncert - 20.40 Respighijeva »Trnjul-čica*. Filodifuzijo 8.00 Schumann in Prokofjev - 11.55 Hindemithove skladbe - 12.30 Sopranistka Birgit Poulenc - (Lahka glasba); 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, orkester in slavni solisti. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00 14.00, 20.30 Poročila - 7.30 Informativna oddaja - 9.08 Iz Wagnerjevih oper - 10.00 Anto Staničič: »Bingo* - 10.15 Glasbena šola Vič-Rudnik - 10.30 V planinski koči - 11.15 Pri vas doma - 12.00 Turistični napotki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 M. Bravničar: dva odlomka iz »Hlapca Jerneja* - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri -14.30 Priporočajo vam... 15.05 Zabavne melodije - 16.40 Klarinetist Igor Karlin - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Glasba in turizem - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje L. Leskovar - 21.00 Domače pesmi - 22.00 Sto let slovenske lirike - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Ansambel «Slavko Osterc* - 24.05 Villon: Iz testamenta. Ital. televizija 18.15 Program za mladino - 19,45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored - 22.00 Program za prosti čas - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Mesto v avtomobilu - Los Angeles - 22.05 Prenos iz Benetk. Jug. televizijo 18.35 Buffalo Bill - film - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 Koroški akademski oktet - 19.45 Kaleidoskop 20.05 Zabavuo-glasbena oddaja - 21.00 Dnevnik - 2145 Vijavaja -21.50 če bogovi hočejo — roman -22.55 Ekran na ekranu — 23.55 Poročila. IVAN REGENT: SPOMINI 80. Mislim, da se v njegovem času — poudarjam še enkrat — toliko kakor on za rešitev slovenskega in jugoslovanskega narodnega vprašanja ni prizadeval noben slovenski narodni politik in verjetno tudi noben jugoslovanski politik ne. Skupaj z njim se je za rešitev slovenskega in jugoslovanskega narodnega vprašanja čisto naravno morala zanimati in se je zanimala vsa Jugoslovanska socialnodemokratična stranka v Avstriji. I.eta 1917 se je navduševal za rusko februarsko revolucijo. Po oktobru 1917. leta pa se je izrekel proti boljševikom. To svojo misel je zagovarjal tudi na shodih hrvatskih in slovenskih proletarcev v Ameriki, trdeč, da še ni čas za tako revolucijo. Naletel je na velik odpor. Nekateri delavci, s katerimi sem se srečal v Parizu v letih 1929 do 1930 in ki so se vrnili iz Amerike, so mi povedali, da je na njegovih shodih prišlo večkrat celo do pretepov. Nasprotovali so mu zlasti hrvatski delavci. Njegovo stališče do ruske februarske revolucije in do boljševiške — oktobrske revolucije — se je skladalo z njegovo socialnodemokratično miselnostjo. Med drugo svetovno vojno je v Ameriki agitiral za partizanski boj in za ustanovitev take Jugoslavije, kakršno je predlagal že lota 1917 v chicaški izjavi, kjer je med drugim zapisano tudi tole: »Upoštevaje ta dejstva smatramo za edino uspešno rešitev slovenskega in sploh jugoslovanskega vprašanja v politični združitvi vseh jugoslovanskih delov, ki pa prepušča avtonomijo vsakemu delu v vseh rečeh, katere niso po svoji naturi vsem skupne. Realizacija te ideje je mogoča v politični obliki jugoslovanske federativne republike, ki jo s tem označujemo za svoj cilj.« 27. julija, na večer, preden je odpotoval v Ameriko, mu je tržaški politični odbor Jugoslovanske socialnodemokra-tične stranke priredil v gostilni Delavskega doma v Trstu, Via Madonnina, skromno poslovilno zakusko. Govorili smo mnogo, toda večinoma o bližajoči se vojni, glede katere smo bili prepričani, da nas bo prav kmalu zajela. Mene in mnoge druge sodruge je mučila misel, da Kristan zapušča stranko v tako težavnem položaju. Vojna vihra je bila res na pragu, strankin voditelj pa je puščal stranko na cedilu in šel v Ameriko. Kaj je mogel biti razlog za njegov skoraj nepojmljivi korak? Ali vedno bolna in zahtevna žena, ki jo je pustil v Ljubljani? Ali večne denarne stiske, zaradi česar je moral pisati podnevi in ponoči? Morebiti večno trkanje upnikov na vrata? Morebiti se je hotel izogniti govoricam ljubljanskega purgarskega okolja o njegovih intimnih odnosih z Alojzijo Štebi? O vsem tem ga nisem vprašal in tudi drugi sodrugi ga niso spraševali, a sam nam tega ni pojasnil. Tisti večer, ko se je poslavljal, pa ni bil vesel niti žalosten. Kristan je namreč imel avstrijsko vojaško vzgojo, znal je biti miren v najtežjih trenutkih in je znal marsikaj zapreti vase. Dan za tem sva zjutraj navsezgodaj šla z Malko k njemu v hotel in ga spremila na pomol San Carlo (sedaj Avdace), kjer je bil zasidran parnik, ki ga je odpeljal v Ameriko, od koder se ves čas, kar je trajala vojna, niti enkrat ni oglasil. Drugih sodrugov ni bilo. Tam smo se poslovili. Obljubil je, da mi bo pisal, pisal pa je vsega skupaj eno samo razglednico iz New Yorka. Parnik, s katerim Je odhajal Kristan, je bil zadnji avstrijski parnik, ki je pred začetkom prve svetovne vojne še lahko brezskrbno plul iz Trsta v Ameriko. Ko sva se z Malko vračala domov, sva izvedela, da je Avstra-Ogrska napovedala vojno Srbiji. delovna imperialisti^, vojna. ■ TCo Se -Je-Kristan- po prvi svetovni vojni-vrnil iz Amerike domov, me je obiskal v uredništvu Dela v Trstu. Ker nisem vedel, da se vrača, sem bil presenečen. Po kratkih pozdravih je najin pogovor zašel na strankino politiko. Zameril mi je, da sem zagovarjal oktobrsko revolucijo in boljševike. To pomeni med drugim tudi, da ni spremenil svojega nazora o mirnem vraščanju kapitalizma v socializem. Verjel Je v tedanjo Jugoslavijo, dasi ni bila taka, kakršno si je zamislil v chicaški poslanici. Ni bil dolgo pri meni. V pogovoru sem mu povedal, da spadam med sodruge, ki so priporočali, da bi list Delo objavljal članke, ki podpirajo oktobrsko revolucijo in ki stremijo za tem, da bi po možnosti napravili enak korak tudi v Italiji; da se sicer zavedam, da s proletarsko revolucijo v Italiji ne bo tako lahko in da moramo Slovenci v Italiji skrbeti, da ne bi zaradi revolucionarne ideje morali plačati več kot ostalo prebivalstvo Italije; da pa Delo ni takšno, kakršnega želim imeti jaz, marveč takšno, kakšnega želi imeti stranka in večina naših delavcev. Ko je odšel, mi je ob pozdravu obljubil, da me pride še obiskat. Toda Italijo in Jugoslavijo je že ločila državna meja. Tudi ko se je vračal v Ameriko kot jugoslovanski izseljenski komisar v Združenih državah Amerike se ni oglasil pri meni. Srečala sva se zopet šele po drugi svetovni vojni in po zmagi osvobodilne fronte, ko se je v maju 1951. leta za stalno vrnil v domovino. Tedaj sem ga po nalogu CK KPS sprejel na ljubljanskem kolodvoru skupaj z drugimi tovariši. V novi Jugoslaviji je Etbin Kristan zadihal novo življenje. Novo Jugoslavijo Je res od srca pozdravil, saj je pravzaprav šele ta naša nova Jugoslavija uresničila njegove stare sanje. Prizadeval si je, da bi doumel novi položaj, da bi si vtisnil v glavo in srce napore jugoslovanskih narodov. Vlada Ljudske republike Slovenije ga je rada sprejela v svoje okrilje kot soborca za novo Jugoslavijo in mu po svojih možnostih napravila življenje v domovini čim lažjo. Pri vseh svojih vrlinah je ostal Etbin Kristan do svoje vrnitve v novo Jugoslavijo vendarle nekdanji socialni demokrat z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Na primer : zelo se je zanimal za rešitev slovenskega in jugoslovanskega narodnega vprašanja. A prav tako kakor vsi avstrijski socialni demokrati in vsa druga Internacionala se ni zanimal za rešitev vprašanj kolonialnih narodov. To se mu seveda ne more šteti v dobro. V dobro pa mu štejem način njegovega občevanja s svojimi sodrugi. Ni dvoma, da se je Kristan prav dobro zavedal, da je resnični politični in idejni voditelj Jugoslovanske socialnodemokratične stranke. Toda niti na sejah niti v privatnih razgovorih ni dal tega čutiti ostalim vodilnim članom, med katerimi ni bilo nobenega izobraženca. Za svoje mnenje se je vedno boril in pustil tudi drugim, da so se za svoje mnenje borili. Etbin Kristan je bil dober in realen voditelj stranke. Ves čas, ko smo imeli priliko z njim delati, se je kot voditelj stranke vedno strinjal z delom in s politiko tržaških in vseh primorskih socialnih demokratov, ki jih je rad stavil drugim za zgled. Njegovo priznanje nove Jugoslavije in njegovo navdušenje zanjo je bilo posledica dejstva, da mu je sreča dovolila živeti v taki Jugoslaviji, kakršno si je verjetno želel. Razumel je naše težave in jih vedno opravičeval. Veselil se Je svojih zadnjih let življenja in dejstva, da je lahko zahajal v gledališče, da je lahko obiskoval razne kraje nove, osvobojene Jugoslavije. Zelo rad je prihajal na moje shode, na katerih se je redno oglašal in navzočim opisoval razmete v Združenih državah Amerike. Etbin Kristan je v novi Jugoslaviji po dolgi in trnjevi poti končno zaživel. SPOMINI NA DR. HENRIKA TUMO Pri volitvah v splošni kuriji za goriški deželni zbor, ki so bile 2. marca 1908, leta, je prišlo do ožjih volitev med narodnonaprednimi in klerikalnimi kandidati, kor niti prvi niti drugi niso dobili pri prvih voltvah absolutne večine glasov. Izid ožjih volitev je bil odvisen od socialnodemokratične stranke, katere kandidati so izpadli, ker so dobili premalo glasov. Deželni odbor Jugoslovanske socialnodemokratične stranke za Trst in Goriško je takoj sklical konferenco zaupnikov, da bi določila strankino stališče pri ožjih volitvah, ki so bile določene za 9. marec. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,8, najnižja 18,7, ob 19. uri :",7 sto. pinje, zračni tlak 1056,6 stanci,..en, vlaga 75 os& suSL&as pomemani za deželno go.-pooar . enot_ Ker pa je za to u_ Opozorilo bivšim internirancem Kakor je znano, je 21. junija aa-Prvo vprašanje zadeva vojaške stanovitev poseben državni zakon,: padel rok za predložitev prizivov * ^ . __ r L, Lil.. J. ! i _ I W f l -7Q n Ztr 1 n 11 mri žinrv oot. CENE NA DROBNO IN DEBELO V JULIJU Ukrepi EGS o kmetijskih pridelkih še niso prinesli koristi potrošnikom Cene na drobno se v glavnem niso spremenile - Slabo založena ribja tržnica služnosti.' Predsednik Berzanti je bi bik) koristno, da se v pričako-seznanil predsednika vlade z za- vanju tega zakona ustanovijo kon-ključkl seje deželnega sveta 25. ju- zorciji za zdravstveno nadzorstvo, lija, ki je bila v celoti posvečena ki bi obsegali več občin ter vkl jute mu vprašanju in ki se je zaklju- čevali ne več kot 50.000 prebivalcev, čila z resolucijo, ki so jo podpi- Ti konzorciji bi morali skrbeti le sail predstavniki vseh političnih za higiensko in profilaktično nadzirani. V tej resoluciji se med gorstvo. Ustanovili pa bi jih s po-1 ?f,re sebnim deželnim zakonom. n^l sklad"u* z zakonom št l»0! N^esta^u so razpravljali tudi * dne 8. marca letos, ter do uskla- ° P°tre.bl- d* sAe razvijejo v najvec-ditve ravni odškodnin z dejansko J1 mef1 središča socialnega zdrav-š.todo, ki jo trpijo posesti zaradi s^va ln da se čimprej ustanovijo vojaški služnosti. predzakonske posvetovalnice. Taka Predsednik Berzanti je še po- posvetovalnica obstoja sedaj samo udaril, da predstavlja obstoj voj a- ; v Trstu. Ustanovitev podobnih po-i_kih služnosti v Furlaniji - Julijski svetovalnic v Gorici, Vidmu in Por-krajini izredno negativen činltelj denonu bi pomenila pomemben ko-v gospodarskem ln socialnem po- rak naprej na poti uvedbe podobne gledu. V nekaterih primerih te službe tudi v manjših središčih. Na-siužnostl omejujejo, zavirajo in da]je bi bilo treba posvetiti največ-Včas.h celo popolnoma zaustavlja- • Dažnio tudi vnrašaniu tuberko-Jo razvojni proces deželnega go-! p J vprašanju ujoenco spodarstva. Dr. Berzanti je sicer; ‘ omenil »potrebo v današnjem mednarodnem položaju« po določenih obrambnih pobudah, vendar pa je pristavil, da morajo biti vojaške služnosti take, da odgovarjajo o-bram Ion'm zahtevam, kakor tudi gospodarskemu in socialnemu razvoju v Furlaniji - Julijski krajini. Se posebej pa je poudaril potrebo, da se sprejmejo ukrepi, ki naj nadomestijo izgube, ki jih trpi deželno gospodarstvo zaradi teh služnosti. Predsednik vlade Leone je obljubil, da bo vlada skrbno proučila to vprašanje. Pristavil je še, da Je vlada naklonjena rešitvam, kot jih je prikaza! dr. Berzanti. Na sestanku je predsednik Berzanti ponovno sprožil tudi vprašanje protoslnhrotrona. Namestitev tega velikega mednarodnega središča za jedrsko fiziko v Doberdobu ni samo vprašanje prestiža, temveč tudi pomembna vzmet za gospodarski razvoj v deželi. Njihova umestitev v Doberdobu odgovarja vsem tehničnim zahtevkom. Predsednik Berzanti je zato prosil predsednika vlade, naj poskrbi, da se čimprej pošlje Evropskemu jedrskemu središču v Ženevi pismo za pristanek na sodelovanje. Predsednik Leone je zagotovil, da' bo pismo odposlano. Na svojem včerajšnjim bivanjem v Rimu se je predsednik Berzanti sestal tudi s predsednikom računskega dvora dr. Carbonejem ter z generalnim ravnateljem za politične zadeve pri zunanjem ministrstvu poslanikom Gaiom. prizadetih upravičencev, katerih prošnje za izplačilo odškodnine bivšim internirancem v nacističnih taboriščih in svojoem umrlih v omenjenih taboriščih niso bile u-godno rešene in niso bile objavljene v Uradnem listu od 21. maja. Rok za predložitev prizivov je torej zapadel. Po posredovanju ZdruZenja bivših internirancev pa bo zakladno ministrstvo še nekaj Po podatkih poveljstva mestnih redarjev se cene na debelo in na drobno na tržaškem trgu niso skoraj v ničemer spremenile v primerjavi s cenami v mesecu juniju. Kljub temu pa je iz poročila razvidno, da ukrepi evropske gospodarske skupnosti na kmetijskem področju, ki so stopili v veljavo 1. julija letos, niso v prvem mesecu prinesli potrošnikom nobene koristi. Po drugi strani pa se v preteklem mesecu, čeprav je že precej ljudi odšlo iz mesta, ni opazilo kako znižanje cen, kot je bilo sicer pričakovati. Goveje meso se je sicer na debelo pocenilo od 20 do 40 lir pri kilogramu, kar pa ni bilo opaziti v prodaji na drobno. Prav tako so v juliju uvozili zelo malo mesa Iz tujine, zlasti iz Jugoslavije, ker je italijanska carinarnica zelo navila la perutnina, zlasti na debelo, za- kmalu dali na trg letošnji pride- tednov sprejemalo razne dokumen- prelevmane, ki jih dovoljuje EGS. te in potrdila za uveljavitev prizi-1 Zanimiva pa je bila pobuda trgov-va, ki so ga prizadeti že odposlali, ca na debelo Garbonija, ki je pro-' ..... • • ’ dajal nadrobni trgovini goveje me- so uvoženo brez carine iz Jugosla- Tistim, ki so vložili priziv in morajo priložiti še kakšen dokument ali potrdilo, svetujemo, da ga pošljejo do 5. septembra zakladnemu ministrstvu. V spremnem pismu je treba napisati številko, pod katero je bila zadevna prošnja registrirana. Opozarjamo, da tudi Rižarna spada med nacistična uničevalna taborišča. vije po nižji ceni kot doslej. Tej njegovi pobudi ni sledil noben drug trgovec na debelo, čeprav se je med prizadetimi razvila živahna razprava o tem vprašanju, da bi našli skupno pot za znižanje cene. Teletina pa je obdržala cene na ravni meseca junija. Nekoliko se je v juliju podraži- ŠKODLJIVE POSLEDICE PROMETNEGA UKREPA Sesljan, Devin in Stivan so bili v nedeljo popoldne kot izumrli Pristojne oblasti so za poskus usmerile promet v Furlanijo in na Goriško in obratno po Trbiski cesti . Odločen protest prizadetih prebivalcev Razgovor o zdravstvu v deželnem okviru V okviru tesne povezave in sode lovanja med deželnim odborništvom za higieno in zdravstvo ter upravitelji in odgovornimi funkcionarji, ki delujejo na tem področju, se je deželni odbornik za zdravstvo in higieno Devetag sestal v teh dneh z zdravstvenimi funkcionarji občin glavnih pokrajinskih mest v deže , ne(je]jah za poskušnjo usmerile ves sreč, kolikor so jih beležili, ko je I pričakujejo, zaključuje pismo, da h. Nd SeStdnkU SO sodelovali tudi . , , ■ . r, i - I clmro i i.dc n(,nmo) ni*/Ji špcliann , Ime I ‘I t—rf,,, in 'f ri r I ,-1.1 Tako je bilo v nedeljo, 4. avgusta ob 19. uri v Sesljanu. Kot nam kaže slika, so se natakarji usedli za mizo in kvartali kar sredi ceste Pristojne oblasti so v preteklih na obalni cesti zabeležili toliko ne-1 Prizadeti lastniki javnih lokalov odgovorni šefi zdravstvene in u-pravne službe deželnega odborni-štva. Prizadete občinske zdravstvene KO BO MESTO DOBILO NARAVNI PLIN Acegat proučuje možnost kako preurediti gorilnike Ko bodo vse naprave urejene, bodo potrošnikom dobavljali neposredno samo naravni plin promet namenjen v Tržič in Furla- j skoraj ves promet proti Sesljanu nijo, ali na Goriško po trbiški cesti, Furlaniji in Gorici ob nedeljah in promet za Sesljan, D.^vin in Šttvan praznikih sel po tej cesti skozi Kontovel, Prosek in Križ. po i Če so z dosedanjimi poskusi o glužb^T^TrsturViTmuf^Gorid^in obalni državni cesti pa samo pro- usmeritvi avtomobilskega prometa Pordenonu so zastopali: dr. Fabia- met z Barkovljami, Miramarom, po raznih dohodnih cestah v Ti st ni za Trst in za Videm. dr. Grego- Grljanom in do kopališč pod Nabre- zadovoljne pristojne oblasti, se pa ric za Gorico in prof. Gallo za Por- žino. Po ugotovitvah prefekture je . lastniki gostisc in drugih javnih lo-denone. ' bil ta poskus zadovoljiv, saj niso | kalov iz Sesljana, Devina, Stivan a in Ribiškega naselja močno pritožujejo. Ti so nam poslali pismo, v katerem je rečeno, da se lastniki javnih lokalov iz Sesljana, Devina, Štivana in Ribiškega naselja popolnoma strinjajo s potrebo, da se uredi promet zlasti ob praznikih. Hkrati pa menijo, da ne smejo biti samo oni žrtve teh ukrepov. Dejstvo je, pravijo prizadeti, da so omenjena področja ostala popolnoma osamljena in izključena iz turističnega toka zaradi obvezne preusmeritve prometa avtomobilov, ki prihajajo iz Tržiča in iz Trsta po državni cesti 202. Medtem ko se je v začetku zdelo, da bodo promet usmerjali po raznih cestah proti Trstu na križišču v Sesljanu, so z usmeritvijo prometa proti Trstu pri Moščenici dejansko odrezali javnim lokalom, ki so nastali z zasebno prizadevnostjo, vso dejavnost v dnevih in urah, ko je te kraje obiskalo največ ljudi. Glede tega je treba tudi pojasniti, pravijo prizadeti, da je te kraje že prizadela avto cesta, s katero ti kraji niso povezam, kar omogoča turistom, da čimprej dosežejo Jugoslavijo. Če so zaradi omenjenega ukrepa ti kraji turistično oškodovani, so prizadeti tudi Tržačani, ki so bili vajeni napraviti ob nedeljah popoldanski izlet v Sesljan. Jasno je, da je to stanje nevzdrž no in da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo upoštevali ureditev cestnega prometa, hkrati pa tudi gospodarske koristi gostinskih obratov in drugih poslovnih lokalov. Področje od Štivana do Sesljana je bilo v preteklih nedeljah tako pusto in prazno tudi v popoldanskih urah, da si ni bilo mogoče pojasniti vzrokov tega položaja. Preureditev gorilnikov in drugih aparatov na plin, katerih lastniki so zasebniki, predstavlja eno izmed najbolj zahtevnih nalog Ace-gata v zvezi z bližnjo »metaniza-djo* našega mesta. Značilnosti iz gorevanja naravnega plina so namreč precej različne od značilnosti izgorevanja mešanice, ki je sedaj v uporabi. Spričo tega se v precejšnji meri presežejo meje možnosti istočasnega uporabljanja te ali druge vrste plina ter je zato treba preurediti gorilnike in druge aparate ter jih uskladiti z zahtevami novega plina, ker bi ta sicer ne izgoreval dobro. Računajo, da bodo zadevni stroški preureditve znašali za Trst pol milijarde lir. Strokovnjaki zastopajo stališče, da bi se preureditev aparatov opravila v enem samem obroku in he v dveh, kot je bilo predloženo. Menijo namreč, da rešitev v dveh obrokih prinaša določene nevšečnosti. Predvsem bi bilo treba preurediti aparate na nepopoln način, ker bi se v prvem razdobju uporabljalo mešanico naravnega in industrijskega plina. Preden bi torej prišlo do dobave čistega naravnega plina, bi bilo treba večkrat pregledati gorilnike in druge aparate, kar bi zvišalo stroške preureditve. V našem mestu bo torej prehod od dobave sedanje mešanice na čisti naravni plin neposreden. Zavrnjene so bile torej vse druge rešitve delne «metanizacije», kot na primer uporaba naravnega plina v navadni mešanici z drugimi plini, stajah. ali uporaba naravnega plina kot surovino za proizvodnjo mešanice z visokim odstotkom vodika in ogljikovega oksida. Konkretno predstavlja uporaba mešanice metana in zraka nevarnost za oksidacijo uporabnih aparatur. Poleg tega ima ta mešanica tudi visoko specifično težo, kar znižuje zmogljivost dobavljanja razdelilne mreže za okoli 40 odstotkov. Nadalje je tudi izgorevanje precej pomanjkljivo. Druge rešitve mešanja naravnega plina z raznimi drugimi plini industrijskega izvora zahtevajo precejšnje stroške za preureditev aparatov, kakor tudi dodatne stroske za lastno delovno silo, za odkup industrijskega plina itd. Totalna metanizacija postavlja pa vprašanje uporabe plina, ki razpolaga s 9.100 kalorijami na kub. meter, medtem ko aparati, ki so v uporabi pri nas, delujejo s plinom, ki ima 4.200 kalorij. Poleg tega so razne značilnosti tega plina precej različne od naravnega. Spričo tega bo treba preurediti aparate (stabilizacija gorilnika, zmanjšanje premera dovodne cevke ter uskladitev dovajanja »primarnega* zraka) ter jih prilagoditi značilnostim naravnega plina, ki izgoreva počasneje, ima večjo ogrevalno moč ter rabi več zraka za izgorevanje. Prav tu se postavlja vprašanje tako imenovanega »primarnega* zraka, se pravi tistega zraka, Id ga je treba primešati plinu i« v razdelilnih po radi večjega povpraševanja. Toda na tržaškem trgu je balo v nekaterih primerih opaziti celo rahlo znižanje cene piščancev, ki so jih nekateri trgovci prodajali po 480 lir kg. Za malenkost se je podražilo tudi prašičje meso, kar pa ni vplivalo na cene na drobno. Na trgu z olivnim oljem ni bilo pri cenah na drobno in na debelo nobene spremembe predvsem zaradi velike ponudbe. Fo drugi strani pa se je za malenkost povišala cena semenskega olja, zlasti vrst, ki se prodajajo na liter, in slabših ustekleničenih vrst. Ostalo semensko olje je obdržalo prejšnje oene. Cene masla pa so se v juliju večkrat spremenile zaradi novih pravil evropske gospodarske lesk Cena sladkorja v prodaji na drobno se prav tako ni spremenila, čeprav veljajo pravila EGS o kmetijskih pridelkih tudi za sladkor. Ta pravila pa zanimajo predvsem proizvajaloe in oblasti, ki morajo skrbeti, da bodo ostale cene v prodaji na drobno v določenih mejah V mesecu Juliju je bilo na ribji tržnici manj rib kot so pričakovali zaradi slabega lova na severnem Jadranu, kar je seveda povzročilo precejšnje negodovanje med ribiči, grosisti In prodajalci na drobno. Tudi ulov domačih ribičev v tržaškem zalivu ni bil zadovoljiv. Zato pa so uvozili precej plavili rib iz Chioggie, Ancone in Via- skupnostl, ki bodo v kratkem pri-; reggia. Iz Jugoslavije pa je prišlo spevale k utrditvi tega trga » ko-)v juliju zelo malo rib, ker jih tam nst potrošnikov in pridelovalcev, i več porabijo zaradi velikega šte-Zaradi podražitve prašičjega mesa vjja turistov. Zato so bile cene so se podražile tudi neke vrste salam v prodaji na debelo. Jajca pa so se v juliju podražila od 3 do 5 lir na kos in to predvsem zaradi sezonskega pomanjkanja jajc na tržaškem trgu. To pomanjkanje izhaja predvsem zaradi izločitve starih dvoriščnih nesnic, mlade pa bodo začele nesti šele proti koncu tega meseca. Zato pričakujejo, da se bodo cene kmalu uravnale. Cena mleka v prodaji na drobno se prav tako ni spremenila. Hkrati pa sporočajo, da so že začeli ustanavljati zbiralna središča mleka, ki jih določa EGS, v katerih bodo predelovali tržne presežke svežega mleka v mleko v prahu, da lahko zagotovijo živinorejcem primerno prodajno ceno. Hkrati pa so organi EGS sklenili povišati carino na uvoz mleka iz držav izven EGS za 1,60 lire na 100 lir, ter so si pridržali pravico, da po AVTONOMNA LETOVIŠČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA GRAD SV. JUSTA Drevi in jutri z začetkom ob 21. uri: DALIDA in njen ansuni el «Qjartett) Cira» Mam h\mil\ in n (iv ansamuel Trio MEDIOLANUM svetovni prvaki na orglice Napovedovalec: DANIELE PIOMBI Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni — Pasata Protti 2 — Izredne avtobusne vožnje pred predstavo in po njej — vila turistov. Zato so bile cene mnogo višje kot je bilo pričakovati. Vse drugače pa je bilo na zele-njadni tržnici na debelo. Tu so iz raznih koncev in krajev pripeljali mnogo povrtnine in sadja, ki je šlo dobro v prodajo po tako ugodnih cenah, kakršne niso že nekaj let zabeležili. Sporočilo mestnih redarjev nadalje pravi, da so bile tudi cene na drobno temu primerne. PO USPELIH OPERETAH NA GRADU SV. JUSTA V SOBOTO IN NEDEUO VSI V NA BREZNO Šd. «Sokol» priredi tradicionalni odbojkarski turnir 2. TROFEJA SOKOL SPORED: V soboto, 10. avgusta ob 18.30 otvoritev, ob 19. uri odbojkarske tekme, sledil bo ples. V nedeljo, 11. avgusta ob 9 ln 19. uri odbojkarska tekme. Sledilo bo nagrajevanje z nastopom nabrežin-ske godbe na piha a. Spored bo zaključil ples. Vstop prost. Igral bo orkester ttLords«. Deloval bo dobro založen bife. Danes in jutri nastopi Dalida na show predstavi Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GRADU' predstave »Luči in zvoki*. Ob 21-j «Maximilian of Mexlco» v anglešf111' ob 22.45 «Masslmihano e Carldtta» | italijanščini. Avtobus «M» iz Bar* | ! veli, postajališče tramvaja «6» Pr° parku ob 21. in 22.15 ter od Par'<, proti Barkovliam po predstavah. ^ SSL £ jSTtSJSt S tem „ Imdo dej.n.ko 2aklj„člle letošnje poletne prireditve , Tj‘n “ JS katerega pa pravijo, da se bo usta. na Gradu, ki jih prireja letovlšcarska in turistična Ustanova (’tneerfnbo°pnrvlčS'1n0a^topnadStvaVTfstu ^ 1 na pevka Dalidš, nadalje nasfopjj.- lil, ko bodo popolnoma uveljavljena pravila Evropske gospodarske skupnosti glede prodaje in proizvodnje sira. Zanimivo je, da so mestni redarji ugotovili, da tržaške gospodinje kupujejo vedno več konzerviranega kuhanega fižola, ki je začel močno izpodrivati fižol v zrnju. Ta se sedaj prodaja po ugodnih cenah tudi zaradi tega, ker bodo SPDT priredi v četrtek, 15. avgusta turistični Izlet z avtobusom na Koroško z ogledom Celovca, Gosposvetskega polja ln Vrbskega Jezeča. Vplso. vanje v Ul Geppa 9. * * * Prosvetno društvo v skednju orga-nlzira 15. avg. 1958 enodnevni izlet v Laško. Vpisovanje vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek na sedežu društva. Skedenjska ul 124. Včeraj-danes Z zadnjo predstavo operete Maya v izvedbi budimpeštanskega operet nega gledališča, ki je bila preteklo soboto na gradu Sv. Justa, se. je zaključil nadvse uspešen letošnji kratek poletni operetni festival. Madžarski gostje, katerih umetnost je za štiri večere navduševala tržaško občinstvo, so se po krajšem povratku v domovino ponovno odpravili na pot. S Cardaško kneginjo, s katero so lani gostovali v Trstu, bodo nastopili v Moskvi in Leningradu, Grofico. Marico, katero je tržaško občinstvo tudi imelo priložnost vidfetjf, v izvedbi budimpe-štanskega operetnega gledališča, pa bodo ponesti ria Švedsko in Norveško. 'Točnih in dokončnih podatkov o številčni udeležbi gledalcev za obe opereti za zdaj še ni mogoče vedeti. Zdi se pa, da je udeležba v vseh štirih večerih dosegla vsa pričakovanja in da je bito doseženo rekordno število gledalcev. Z današnjo in jutrišnjo veliko show predstavo pa se bodo poletne prireditve na gradu Sv Justa, ki jih prireja Avtonomna turistična in le-toviščarska ustanova, dejansko končale. Nedvomno je, da bo današnja predstava, če upoštevamo tisto z Morandijem, dosegla, v okviru zabavnih prired tev, svoj višek. V Trstu bo prvič nastopila znana pevka italijanskega porekla Dalida, kar pa predstavlja že dober porok za uspešno predstavo. Njej enakovreden bo tudi simpatični Quartetto Cetra, ki je sicer že večkrat nastopil na tržaškem Gradu, vendar pa pomeni vsak njegov nastop zanimivost zase. Quartetto Cetra je pripravil za nocojšnjo predstavo obširen repertoar svojih starejših in novejših popevkarskih uspehov od «Ballata del soldato» do «Palco delta Scala», od eJuanita banana» do uBallata degli innamorati« ter najnovejšo. še neizdano popevko. NEZNATNI DEŽELNI PRISPEVEK ZA KMETIJSTVO NA TRŽAŠKEM Za razvoj kmetijstva bi se morale bolj zanimati vse občinske uprave Razmere na Tržaškem so drugačne kot na Goriškem in v videmski pokrajini vaško življenje. Danes je položaj | ne pride v poštev zaradi najrazlič-tak, da je tudi nabrežlnska občina nejših težav, postala praktično gradbeno področ- bosta združenje trgovcev in združenje lastnikov javnih lokalov tolmačila njihovo zaskrbljenost ter posredovala, da bo prihodnjo nedeljo promet tako usmerjen, da bodo javni lokali na tem področju ponovno zaživeli. V nasprotnem primeru pa bodo prizadeti prisiljeni javno pro- Ul. Bernlni 4. Benussi, Ul. Cavana 11 testirati Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan) ROJSTVA, SMRTI tN PUROKE Dne 7. avgusta 1968 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 75-le»na Eufemta Fabiani por. Festini, 67-letna Anna Cve-tresnl h vd. Cime-lli, 65-letnl Carlo Carciotti, 89-letni Giuseppe Mazzeni, 88.1etni Luigii Zega, 74-letnl Andrea Segulln, 68-letpii Armando Tercovich, 53-letnt Carlo Glorgini. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do I 30) Vielmetti, Borzni trg 12 Centauro. Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Ma re, Trg Piave 2. Sant'Anna, Reber sv. Ane 10. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do IS. ure) Biasoletto Ul. Koma 16. Davanzo Marsikoga je presenetila vest, ki smo jo objavili pred tremd dnevi, da bo deželna uprava prispevala v okviru posebnega deželnega zakona iz lanskega leta 900.000 lir za melioracijska dela na področju tržaškega kmetijstva Kot smo poročali, predvideva ukrep deželnega odbora nakazilo nekaj čez 600 milijonov lir za kmetijstvo (ipa tudi gozdarstvo in podobno) v vsej deželi, a levji delež odpade na videmsko pokrajino, kateri sledita por-denonska in goriška. Tržaški pokrajini ostane borih 900.000 lir. Brez dvoma Je kmetijstvo na Tržaškem malo pomembno v primerjavi z Industrijskimi, pomorskimi in drugimi dejavnostmi, ki absolutno prevladuje ter praktično preživljajo ogromno večino prebivalstva. Vendar pa ta ugotovitev še ne pomeni, da se mora opravičiti tak odnos do naših kmetijskih dejavnosti. Predvsem je treba pripomniti, da se v zadnjih 20 letih ni na tem področju praktično nič narediio ter se je prepustilo dogajanja slepi stihiji. Mesto se je širilo po naravnih ali umetnih zakonih in ta razvoj Je vedno ostreje posegal v ler obdelovalna zemlja ni več zaščitena. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v zgoniškl občini, kjer se večina dobre obdelovalne zemlje nahaja ob cestah in kjer Je prav tako dovoljena gradnja najrazličnejših objektov. Naše kmetijstvo je na drugi strani (v kolikor še obstaja) zelo razcepljeno ter je zato v današnjih razmerah skoraj nemogoče izvajati politiko melioracijskih del, kot jih predvideva zakon. Ta dela se lahko opravljajo na večjih področjih, kar nujno sili k ustanovitvi konzorcijev kmetovalcev. V naših razmerah je skoraj nemogoče doseči tako obliko združevanja, ker mora konzorcij temeljiti na pristanku vseh kmetovalcev področja, ki je zainteresirano za ta dela. Dovolj je, da samo eden ne pristane in že je pobuda propadla. V naših razmerah M se morda bolj obnesli občinski konzorciji, ki Imajo pravico, da v primeru potrebe tudi razlastijo določena zemljišča. Vendar pa sedaj ta oblika še Sodeč po dosedanjih iskušnjah, lahko rečemo, da naše težave glede kmetijskega razvoja na Tržaškem niso toliko odvisne od tehnične plati Izvajanja raznih zakonskih pobud za razvoj kmetijstva, kolikor od najrazličnejših socialnih ln političnih pogojev. Zato bi bilo potrebno, da bi se ta vprašanja najprej reševala na politični ravni v okviru posameznih občin. Take pobude so nenadomestljive in če se ne bo v kratkem napravilo kaj pozitivnega v tem smislu, bomo se nadalje priča propadanja tržaškega kmetijstva. Določen del odgovornosti pripada seveda tudi pristojnim organom javne uprave, ki niso posvetili vprašanju dovolj skrbi. Se danes ni na razpolago potrebna dokumentacija z ustreznimi analizami, ki bi služila za pravilno usmerjevanje akcije javne uprave na tem področju. Nekaj se le sedaj razgibalo v tem smislu, toda še veliko časa bo minilo preden bo to delo opravljeno. Vse dotlej bo naš delež pri deželnih nakazilih za kmetijstvo ostal zelo nizek. "(Ruando parlate dei vostri ragazzt« Quartetto Tudi pevec Mario Zelinotti obeta dober uspeh, ki bo zlasti navdušil najmlajše občudovalke. Odkril ga je Pippo Baudo, na festivalu v San-remu leta 1967 pa se je predstavil kot «alter ego» Littla Tonga s popevko «Cuore matto». Poleg pevke Dalida in Quartetta Cetra bodo nastopili še svetovni prvaki za ustno harmoniko «Trio Mediolanum», rlt-mo-simfontčni orkester, zabavni glas beni ansambel «1 bogs di Dalida», ter napovedovalec in posnemovalec Daniele Plombi. iiiiiiHiiiMlItiiliminimmiMiimiiiliiniiinniiitiiliii človek ima v sebi prirojeno željo po igri. Vsi se pa ne morejo aktivno vključiti v igro, smejo pa Jo spremljati kot gledalci. Zvesti spremljevalec igre je pa stava, ki Je vezana na ((prerokovanje« zadetka. Stave ln protistave so poznali že stari narodi. V teku stoletij se je strast od stavi večala. Tako so sčasoma nastale prave organizacije, ki so in še vedno sprejemajo stave, in sicer vezane na konjske ali na avtomobilske dirke, na nogometne tekme itd. Poleg tega so se razvile še loterije: te prinašajo največji dobiček, saj Je zadetek velik, stavljena vsota pa sorazmerno nizka. Zanimivo Je, da so loterije najbolj razvite v Mehiki, kjer Imajo tedenska žrebanja. Znani so celo primeri Igralcev, ki so kupovali listke z Isto številko desetine in desetine let, ne da bi kaj zadeli. Loterije so igre, ul so popolnoma vezane na srečo. Težko je namreč predvidevati katera številka bo izžrebana, če je prodanih več milijonov listkov. V Italiji je zelo razširjena oblika stave znana z Imenom «Lotto». Prvo žrebanje Je bilo v Neaplju 9. septembra 1682, kar pomeni, da je ta igra stara 268 let. V čem je bistvo «lotta»? Igralec Ima na razpolago 90 številk (od 1 do 90); vsak teden Izžrebajo 5 številk. «Lotto» v današnji obliki predvideva 10-k.rat po pet žrebanj na teden. Da bi bil pregled igre lažji vežejo po pet izžrebanih številk na eno italijansko mesto. In kdo je srečni dobitnik? Tisti, ki ugane najmanj eno izžrebano številko za določeno mesto. Rekli boste, da Je tudi ta igra vezana izključno na srečo, a ni tako Današnjim Igralcem pomagata statistika ln matematika. Gotovo je namreč, da bodo številke, k: Jih vlečemo Iz vrečke, prej ali slej Izžrebane. Gotovo Je tudi, da bo številka, ki je v zamudi, mnogo prej Izžrebana kot tiste, ki so bile izžrebane že nekajkrat v zadnjem razdobju. Seveda ne moremo predvidevati točnega datuma, vemo pa. da bo prej ali slej prišla na vrsto. O tem ln drugih vprašanjih, ki zanimajo stavce «lotta», se bomo pomenili vsak teden in upamo, da bomo vsaj nekaterim braloem pomagali Izbrati srečne številke. Cetra. Mario Zelinotti «Trio Mediolanum« in drugi. Pre stavo bo vodil Daniele P.ombi. j Predprodaja vstopnic v osred™ blagajni v Pasaži Protti 2. tel. 36-3' Rimsko gledališče. Shakespeari* «Titus Andronicus«, zadnja PradsttJ va iz ciklusa «Poletje 1968», ki 5 ga pripravila krajevna letovlščarS11 ustanova in Stalno gledališče za “ želo Furlanijo - Julijsko krajino ^ na sporedu v Rimskem gledališč11 Trstu v petek 9., soboto 10. ln deljo 11. t.m. „] Režiser Shakespearove žaloigre, , se prvič predvaja v itailijgMČK (delo Je prevedel Cesare Vico L0° vici), je Aldo Trionfo. Gre za M* no predstavo veronskega gledali®* ga poletja, ki so jo pripravili v cj delovanju z zavodom za turi h 5* predstave. Kulise in kostume Je P pravil E. Luzzati, glasbeno ijavo pa S. Liberovici. Glavni ;1*r« ci so G. C. Dettori, G. Gavalotti, Jj Graziosi, G. Maurl, L. Negroni F. Nutl. Nazlonale — zaprto, Grattacielo 16 30 «Nuda per un P, gno d’eroi». Japonski film. Pr^ vedan mladini pod 18. letom. Fenice — zaprto. « Eden 16.00 «Tre fustl, due barnvM, e . . . un tesoro«. E. Presley. * chnicolčr. Excelslor 16.00 «Per un corpo dl “j, na». R. VVagner, N. Ttller. Teci*1 color. Ritz (Ulica San Francesco Štev. ^ 16.00 «L’onda lunga«. Panavision Color Deluxe. o. Alabarda 16,30 «Warkill». G. gomeri, Tom Drake. TechnicolOf Prepovedano mladini pod 14. le‘° Zadnji dan. Moderno — zaprto. V petek: 1 tasticl 3 supermans. ,j, Filodrammatlco 16.30 «La Pano"* na» C. Spaak, Nino Manfredi. Aurora 16.30 «L’arte di arrangi**' Alberto Sordl Cristaiio — zaprto Capltol 16.00 «La raplna al trend v, stale«. S Baker. J. Pettet. Ted1' color. Zadnji dan. Impero — zaprto. j, Vittorlo Veneto 17.15 «Scotland y'K| precedenza assoluta«. Detektl* Garibaldi 16.30 ((Jaguar, professl^, spia«. Ray Danton, P. Petit. chnicolor. Astra — zaprto. Ideale 16.30 «Per un dollaro dl Ke ria«. R. Crovvford, Y. Montez. chnicolor. , Abbazia 16.30 »Catenna di RU*51’ Zgodovinski barvni film. tvuidka kn^ig-ama TRST - Ul. sv. Frančiška *• Tel. 61-792 bo od 5. do 25. avgusta ZAPRTA zaradi prenovitvenih d«*’ Darovi in prispevki V počastitev spomina Rudija ca darujejo za Dobrodelno dru® $ Ignacij Marc 2000, Srebotnik M-in Polojac Z. 2000 lir rr.v r-4 h 1 m OBIŠČITE XVIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V OD 2. DO 12. AVGUSTA 1968 KRANJU Sodelujejo domača in tuja podjetja — Pestra izbira blaga široke potrošnje — Kmetijski stroji — Šivalni in pralni stroji — Vsak dan modna revija — Pester zabavni program vsak večer od 20. do 24. ure, v soboto in nedeljo do 2. ure zjutraj ŽAtlVAL A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ter žalovali z nami ob hudi Izgubi našega nepozabnega RUDIJA BIDOVCA Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem ki so n« kateri koli način počastili spomin pokojnika ln ga spremili na zadnji poti. Zena Milka, hči Nadja, sin Aleksander z ženo Nadjo, vnuk Robi, sestre, bratje _ A , ____ svaki in drugi sorodniki Trst, 8. avgusta 1968 PRIMORSKI dnevnik POŽIVITEV ZUNANJE TRGOVINE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO? Sporazum med Jugoslavijo in EGS nujen za izvoz živine v Italijo Italijanske oblasti so v zadnjem tednu zmanjšale prelevmane na uvoz govedine »n teletine iz Jugoslavije do 140 lir za kg - Trst in Goriea sta neposredno prizadeti pri zmanjšanju poslov s sosednjo državo n vesti sta v zadnjih dneh prišli svežega upanja v nadaljnji razvoJ trgovinske menjave turi? in Jugoslavijo in s tem ntJ 28 vzP°redno poživitev zuna-J«fg°vinsklh in povezanih dejav-stoi iV naSi dežell: vest. da bo pri-skt organ P1'1 evropski gospodar-■ skupnosti v Bruslju pričel po hte nein Premoru obravnavati za-PosvP Jugoslavije glede sklenitve skt?,bne8a sporazuma o gospodar-sodelovanju in vest. da so ita-SDre e oblasti v zadnjem tednu !evr«menl'e in °'bčutno znlžale pre-m mane na uvoz svežega govejega to__a in teletine, ter zmrznjenega ®sa. v tednu Jevajo do 10. avgusta za-namreč na meji tudi do 140 kak^ kilogramu nižje prelevmane 0lai?r V preJSnjf™ tednu; prelevil r. pr* govedini s kostjo znaša medi ® 454,53 lir prl kilogramu, hrr.Cem ko Je znašal Poprej 578.34 Uo 'Prelevman pri živih teletih !5& ° teže zuaša po novem 202 9, medtem ko je znašal poprej ja’a‘* Ure, prelevman pri gove-Hr” j^iletu>> 542'36. Poprej 689,94 Pr«? nedavnih skupnih zasedanjih rišetavnikov tržaške oziroma go-in ljuto- ,■ e trgovinske zbornice gospodarske zbornice v Tr- 1, ^ Dl stu in Gorici, se je italijanska stran obvezala, da bo urgirala pri osrednjih oblasteh v Rimu, naj bi se zavzele za sklenitev omenjenega sporazuma med Jugoslavijo in evropsko gospodarsko skupnostjo, da bi tako zmanjšali pritisk, ki ga izvaja Jugoslovansko meso, pripravljeno za izvoz na italijansko tržišče, in ki zaradi previsokih prelevmanov ne more prekoračiti meje. Prav bi bilo, da bi obe zbornici, tržaška in gori-ška, držali svojo obljubo v najkrajšem času, tako da bi njuna prizadevanja prišla do konkretnega izraza že pred napovedanim bruseljskim zasedanjem o tem vprašanju. Zastoj v izvozu kmetijskih pridelkov in proizvodov, kamor spadajo tudi proizvodi živinoreje, in ki predstavljajo še vedno najvažnejšo postavko v vsakoletnih dobavah italijanskemu tržišču, je že močno prizadel jugoslovansko gospodarstvo, njegove posledice pa se posebno močno čutijo v sosednji republiki Sloveniji, m tudi pri nas v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kamor gre dober del blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski živinorejci izvažajo živino v glavnem v 10 držav, od vsega pa je pred uvedbo omenje- lll,'""iii,fllllliIMIHIlllllllllllllll,l„tltM)IIIIIIIllIII|IIMIIII.... ŽIffES OTVORITEV CELOVŠKEGA SEJMA Podjetja iz naše dežele imajo lastni paviljon Sejem je v glavnem posvečen lesu, lesnim izdelkom in strojem za obdelavo lesa Av ?se lesni sejem fetavC katerem i. nes se v Celovcu odpre 17. - Celovški nastopa 1200 lektTvaV,Javcev 'z držav, s ko-Danei!llm* razstavami pa še posebej ska ■ Italiia- Jugoslavija, Polj-sq n Romunija. Kakor vsako leto, til; jSanizatorji tudi letos posve-triu glavn' poudarek lesu in lesne-hajv *>dsPodarstvu, od izkoriščanja S<>Z(ioCjega dotnačega bogastva — ob(jp|V’ do najsodobnejših načinov Hajraay.e. lesa in njegove porabe v Pan0g cnejše namene. Nadaljnje iorn°e’ so deležne posebne po-stv0 • so gradbeništvo, kmetij-Sti. druge pridobitne dejavno-bo ip^Sanizatorji računajo, da si 300 0oJ?snj°, razstavo ogledalo okoli je obiskovalcev. Naša dežela v ^‘sotna v lastnem paviljonu ^govi 3e deželno združenje staVo nsaih zbornic pripravilo raziti ; na®*b gospodarskih zmoglji-ve rim0 turističnih privlačnosti. Pr-•aseda' Se3ma' do vključno 9. t.m., ®a®nilfJ0-- v Celovcu specializirani sti|) arj* z lesnega področja iz seneno VroP;skih držav. Kakor ome-šitega’ nos' glavni poudarek celov-k) narnSelma Prav les, kateremu H eniene posebne razstave, od v Evroa ■ v pajvečji leseni dvorani iPl' k' je zgrajena iz leplje-h0siiCj ,a v konstrukciji, katere drpg ai°je v razdalji 100 metrov bjern ^, drugega. Novost na letoš-*i je med drugim stroj, ^ke a° ,Va iz debel polkrožne žlebaste oblike. sti, |jj aaašnji otvoritveni slovesno-i* tias. ^ na sporedu ob 10., bodo nik zg • dežele prisotni dež. odbor-Ptedsgj^dustrijo in trgovino Dulci, >ai(jas P’k trgovinske zbornice dr. 1» dr, oj .Slavni tajnik organizacija tai-., b^ach, namestnik glavne-bftr a- la,a dr. Barison in funkcio-• Colombo. I*' »ne ......u IJbVal „1 Carlo Giorgini, ki je sta- posledice ne nesreče je drevoredu XX. septembra V bolnSai ziutraj ob 5.15 v sploš-si j ‘sn!« podlegel poškodbam, , i^de^iJe ^'1 Pred petimi dnevi > SvJ * Pri prometni nesreči. Kot h zv - as Poročali, je mož v Ptečka] eper na prehodu za pešce T Je . Drevored D’Annunzio, ko Sl 2n.y°zi| fiat 850, ki ga je šo-, ^esrp/. n' Luciano Pelaschier. ZB.enca so bili z rešilnim vo-k0!6?.® križa odpeljali v ni®nico, kjer so si bili kodb nr jaradi izredno hudih po- inJ ,petih dneahliJ5rogno“ -P,° sk°-1,. Sbirtin nen d0!3 med življenjem ulkib n, ■ Pa je nesrečni Giorgini 1 tiu r-Jv, z državno himno začela slove®**04 5 6. Spregovorila sta predsednika P1*’ ninske zveze Jugoslavije In Plani11' ske zveze Slovenije, v okviru Sljri reda pa je kamniški pevski d# zapel nekaj pesmi, medtem, ko igralci celjskega gledališča red® rali planinske pesmi. Po zaključku slovesnosti se 1 množica obiskovalcev razkropil8 L vsej Logarski dolini. Največ se J* je zbralo pri slapu Rinke, kjer občudovali to lepo stvaritev nar*v„ Mladina pa se je seveda raje * vrtela na plesišču. I. ** dramatična in so jo tudi morali rešiti s pomočjo paragrafov. Torriana in Olimpija sta se namreč znašli po zaključku prvenstva na repu lestvice z enakim številom točk. Po pravilniku odloča v takem primeru rezultat neposrednih medsebojnih srečanj med obema prizadetima ekipama. Tudi tuka^ pa je vsako moštvo zmagalo na svojem igrišču in oba izida sta bila enaka 3:1. Odločal je torej kvocient točk, in sicer takole: Torriana — Olimpija 3:1 57:31 kvoc. 1,83 Olimpija — Torriana 3:1 56:45 kvoc. 1,24 Olimpija je torej nazadovala v »promocijsko ligo* zaradi niti 6 desetink točke razlike, za kar se pa lahko v glavnem zahvali svojemu someščanu, ekipi AGI. Ta je namreč brez igre predal srečanje, ki bi ga moral v zadnjem kolu opraviti s Torriano. Ta je tako prišla brez vsakega tveganja do čistega rezultata 3:0 (45:0) in seveda tudi do obeh rešilnih točk. AGI je dobil zaradi takega ravnanja v odločujočem delu prvenstva od odbojkarske zveze opomin. KONČNA LESTVICA D LIGE Gasilci TS 16 14 2 44-15 794:560 27 16 12 4 42 18 793:667 24 16 10 6 34-25 748-645 20 16 10 6 35-31 837 789 20 CSI Friuli Libertas Gasilci GO Kras AGI Bor Torriana Olimpija P 7 33-27 766:697 18 7 9 28-34 732:781 13 4 12 21-39 644:770 8 3 13 18-40 587:741 6 3 13 16-42 596:820 6 Množica med slavnostnim govorom 4. (^B. TRAVEN General iz džungle Bog je bil na strani rudarjev. Zakaj dogajalo se je, da niso pri nobeni eksploziji ali poplavi v rudniku našli niti enega mrtvega proletarca, pač pa zelo pogosto vojaške stražarje in agente tajne državne policije, ki so se, preoblečeni v delavce, prikradli v rudnike, da bi odkrili, zakaj se izkop manjša in kdo vtika dinamit v napačne vrtine. In ko je potem prišlo celo do stavk in odkritih puntov, ko so obmetavali poslopje rudniške uprave s kamni in so začele policijske čete streljati v množico stavkajočih rudarjev, so Profesorja spet zaprli. To pot je kazalo, da ga namerava vlada za zmeraj potegniti iz javnosti. To pot niso mogli niti očetje in bratje njegovih prejšnjih učencev na gimnazijah doseči zanj nobene olajšave, kakor so to doslej zmeraj z uspehom delali, ker so bili na vplivnih položajih. To pot so vtaknili Profesorja v transport nepoboljšljivih in okorelih, transport, ki je bil kot kolona črnih sužnjev v osemnajstem stoletju namenjen v El Infiemo, koncentracijsko taborišče za politične jetnike, ki so ga le zato imenovali «Pekel», ker močnejše besede, s katero bi lahko označili ta pekel, do tistega dne ni iznašla niti najbolj bogata ljudska domišljija. Tudi tukaj m Profesor držal svojega nesramnega jezika za zobmi. Včasih so mu zamašili usta za dvainsedemdeset ur. Niso mu privoščili ne vode in ne sence v tropskem soncu. Toda brž ko so mu odvzeli prevezo in brž ko mu je izginil krč iz izmučenih ustnic, je bilo prvo, kar je zavpil: «Abajo El Caudillo! Dol z voditeljem! Que muere la dictadura! Viva la Revolucion social! Sufragio efectivo! No reeleccičn! Viva la Revolucion de! pueblo!« In brž so mu spet zamašili gobec in ga, povezanega kot snop, odnesli na razbeljeno sonce in ga položili na pesek. Z več trpečimi tovariši, izmed katerih jih je seveda večina pomrla ali so jih spet zajeli in jih nato počasi mučili do smrti, se mu je naposled posrečilo zbežati. Na begu je naletel na seržanta in Caba, ki sta bila vsa razcapana in ju ni bilo mogoče ločiti od indijanskih malih kmetov. In z obema vred se je dal najeti za drvarja caobe na monterijah v upanju, da bi lahko pričakal v globini džungle na izbruh revolucije, ki je tlela že povsod po deželi, in da bi od ondod lahko udaril in spravil južni del republike na stran revolucije. Armada je bila razdeljena na osem čet, vsaki sta poveljevala po en capitan in en teniente, cabosi pa so bili poveljniki skupin. Na pohodu skozi džunglo je korakala vsaka četa en dan vsaksebi, deloma zaradi konj, mul, oslov, volov, krav in koz, ki jih je bilo nad sto petdeset in so jih morali voditi s seboj, deloma pa tudi zato, da bi se lahko zaradi hudega tropskega deževja popolnoma razmočena pot skozi džunglo po prehodu ene čete nekoliko posušila in da bi bil pohod naslednje čete po njej nekoliko lažji. Kadar je korakala po teh ozkih stezah v džungli četa s svojimi živalmi, je zapustila za seboj pot, ki je bila samo globoko in židko blato, podobno kaši, v katerega so se ljudje udirali ne samo do kolen, ampak celo do trebuha. 8 Po več tednih pohoda, težavnega in utrujajočega, kakršen more biti samo pohod skozi tropsko džunglo, kjer se tla nikoli ne posušijo, je armada prispela do prvega naselja na skrajnem robu džungle. Ob težavah tega pohoda, pri prehodu čez močvirja, premagovanju potokov in rek, plezanju čez številna gorska slemena, so imeli uporniki dovolj priložnosti pokazati, kaj zmorejo. Noben akademsko izšolan in izkušen general redne armade ne bi znal izvesti tega pohoda skozi džunglo s tako majhnimi izgubami in s tako maloštevilnimi bolniki, kot se je to posrečilo uporniškim oficirjem. To je bila odlična šola zanje in za vse, ki so bili v armadi. Armada, ki je znala tako uspešno premagati džunglo, je lahko upravičeno upala da bo premagala tudi druge sile In tiste druge sile, proti katerim bi se morala bojevati in jih premagati, so se z vsakim dnem bolj bližale, ko je krdelo napredovalo globlje v odprto deželo, kjer so bila velika posestva, fince, fevdalni gospodje, finque-rosi, kjer so bili kraji, vasi, mesta, vojaške postojanke, vojaške patrulje, eskadroni ruralesov, ki so jezdili po dolgem in počez. Vojska je korakala v to deželo, ne da bi imela določenega cilja. «Cilj se bo že našel, ko se bo pohod začel,» sta govorila Profesor in General. Določen, natanko omejen cilj muchachosom tudi ne bi mnogo koristil, kakor bi jim malo koristil kak program ali statut. Vodila jih je samo njihova misel, da bi si priborili zemljo in svobodo. Tam, kjer bi našli oboje in bili prepričani, da to lahko obdržijo, bi se naselili, kakor so se naselili Na-huasi po pohodu, ki je trajal več kot sto let, naselili tam, kjer jim je bilo všeč in kjer so si bili gotovi zemlje in svobode. Seveda pa si bo mogoče priboriti Tierra y Libertad samo takrat, ko bodo tisti, ki imajo in branijo te dobrine, premagani. Zato je bila prva naloga, naleteti na te branilce. Druga naloga je bila, te branilce naskočiti, jih premagati, popolnoma razbiti in izkoreniniti. Naslednja naloga je bila, vse pobiti, kar ovira pridobitev Tierra y Libertad ali bi lahko postalo ovira. Zato bi utegnila nastati potreba, da bi korakali proti glavnemu mestu zvezne države, zasesti vladno poslopje, pobiti guvernerja in vse njegove birokrate in potem iz tistega vl(jj nega poslopja zapovedovati, kaj naj se potem dogaja- , tistega dne bo treba strogo paziti na to, da se bo vse, \ se bo potem dogajalo, dogajalo v interesu in za bia§lW zmagovalcev. j. To je bila v grobih in zelo širokih obrisih nekakšna Pr,0) stava pametnejših v armadi. Profesor je v tem pogledu <>aL le kratka pojasnila. Rajši je vedno ponavljal: »Najprej z gajmo v revoluciji in se znebimo vseh naših sovraži*1^) potem bo dovolj časa za posvetovanja, kaj nam je Pot jj storiti. Ce vnaprej dosti o tem govorimo, izgubljamo č85,^ moči. ki jih zdaj huje potrebujemo za bližnja vpraša111 ^ Izmed vsega, kar je bilo blizu, ni bilo nič bolj nuj neg8 perečega kot to, kako priti do orožja. To orožje pa so 18l\» uporniki dobili samo tako, da so ga odvzeli tistim, ki s° pač takrat imeli. To pa so bili vojaki in ruralesi. f Od tistega naselja niso posamezne čete več koraka'8 ^ en dan vsaksebi. Odtlej so korakale čete bolj strnjeno, Ha 1P hilo trcalra nHHaliono comA lrnlrl <<«i nH v* , * da je bila vsaka oddaljena samo kaki dve uri pohoda od J* ki je prihajala za njo. Lahko se je zgodilo, da se bo začeti boriti. V takšnih okoliščinah bi bila taktična naP8 če bi pustili korakati čete predaleč vsaksebi. jil* Drugega dne odhoda s tiste naselbine je armada Pr j« na ranč Santa Margarita. Ko je prispela tja prva čet* bilo popoldne. „j|» Santo Margarito Je sestavljala gosposka hiša, ki J® sezidana iz adoba, posušene ilovice. K njej sta sodil*. bodegi, nekakšna skednja, prav tako iz ilovice. TukaJ spravljali pobrano koruzo, fižol, vlakna rastline henequen jo spletanje vrvi in rogoznic. Tukaj so bila tudi sedla z8 m tovorjenje in nekaj poljskega orodja, kolikor ga J® ranchero. (Nadaljevanje sieM> UREDNIŠTVO: TRSI - (JL MONTECOHI B, II, TELEFON tfj-Him ln 1-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica š.4 Magglu 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, ao-823 - NAROČNINA: mesečno 8(H) vnaprej četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8 im* ui SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg8<(| t> Trst 11 5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl ZoU, osmrtnice 150 Ur - Mali ogla*’ Deseda - Oglasi’za tržaško In goriško pokrajino se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni urednik: SI ANlsiAV RENKO - Izdala In tiska Založništvo trtaškega tiska, Trst