gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Teč ai XIII Ljubljani saboto marca 1855 List 2« zlo prekopati in pešek z dobro Zakaj se na ljubljanskih vertih in okoli Ljubljane f™^'";,.Pif^p! Je,.treb* sadno drevje slabo obnaša? Lepi sadni vertje so veselje in korist gospodar jem in vsakemu člověku prijeten pogled; posebno pri tak vert, posebno tukaj e m 1 j do 9 globoko zmesati, ce kdo hoce saden vert imeti naj 9 se zdaj stori, dokler se pedi To drevesa se ne v • • muzi) mestih taki vertje niso le velik dobiček posestnikom, imeti ni prav. Zakaj ne? Ob gredicah sadno drevje, če tudi pritl Zato 9 ampak tudi zlo pripomorejo poviksati prijetnost in za 9 ker se gredice ne vsako leto po enkrat, ampak za razen sadež lost mesta. Pri Ljubljani je veliko rodovitnih vertov, ki večkrat prekopavajo, in se se po pri tem delu male, tanke pre sesavne , nar potrebniše drevesne koreninice, ki v gre 9 skerbé mesto s potrebno zelenjavo; ali sadno drevje dico zalezujejo, pa nic prav veselo ne raste, ampak kmalo ostariči in zlo škodje. Tudi mlad gnoj, ki je za drug sadež presekajo ali pretergajo, kar drevescu mine, m je večidel slabega pogleda. Zakaj neki to? risten in potreben, in ki Meni se zdí, da sledeče okoliscine so vzrok tega: 1. Svet v Ljubljani in okoli Ljubljane je nanesina obilno v gredico zakopuje, koreninicam sadnih dreves ne hasne in ne tekne, am pak ston, da zvodenij V • • in vodni prod. Zgornia lega dobre zemlje nigloboka, ginejo « * m v V v • • * ■ • spodej pa je sama šuta, svešć in pesek. Berž ko ne, , kteri so sadno drevje tukaj sadili, tega niso pomislili, ampak so drevesca take, kakoršne so dobili , z dolgimi serčnimi koreninami (Pfahlwurzel) sa- da tišti pocijo, se omuznejo in po deblu koža odstopi in dřevo boleha in kmalo pogine. In se senca okoli gredic rašči druzih sadežev škodje. Gredice naj bodo namreč na eni strani same, in nobenega drevja okoli ne, da zelenjad, ki sonce ljubi 9 lepsi raste 9 sadj pa 9 dili. Ker pa serćna korenina naravnost v tla raste ce ga kdo hoče na ravno 9 tištim vertu imeti, bodi na drugi strani tako, da če se pusti, kakoršno je Bog dal, in je s svojokrep- drugim sadežem delalonebo; pod drevjem bodi trava kostjo v terdni zvezi ne le s ceJim drevesconi nar bolj z verhmi 9 ampak in glavo, doli vglobočini, v pesku, čuditi, da druzega nié. Tako bo oboje na soncu in oboi 1 t v l « « v « « « 9 kamor sega, skor nič živeža ne dobi, se ni Komur pa zelenj nar več dobička lep oslabí sama in hujša, ampak tudi celo drevó, posebno v verhih opeša in ostariči. Viditi je namreč, daverhi v v • i • i t i f y _ i • li beta, ima prav, če sadne drevesca le samo pri zidu na sončni strani kakor druge rastline ima, ker brez sonca bi zacno beléti in sušiti se, drevó rodí se potem pa kmalo neha in mine ' . ■ • i i V • V« I nekaj slabega bljanskih vertih? ' vol/vlv , naivui ui U£ Kaksne sadne drevesa so nar boljš na Take 9 sadja, glGboki zemlji dolgo časa pri moči ostane. Kako se dá temu pomagati? m v kaki delaj 9 in ki se tudi le zlo plitvo sadé ktere globokih korenin ne slj 9 česplje 9 cibore, mirabele, dermonceljni in breskve v brajdah pri zidovih in višnje, kterim vsim naj se pa vendar il ttau Ot \A€X IV UJU ^UUIU^UWI • UIUUTIU iu » IUIIJ V 2 tviLi 1UI ! OILU 11UJ C5t JJ C* V t/llUal Tako. Sadno drevje, kar gaje že posajenega, tudi serčne korenine kratko prirežejo. Hruške naj se V 1 I • v • J _ • i V • I 1 J * • 1 • i 1 • V I • in je se mladicno 9 naj ostane, pa naj se do serčne v glog 9 jahelka v kutne cepijo, da pritlične ostanej korenine od dveh straní odkoplje, in naj se serčna za visoke drevesa pa naj se globokeja zemlja izbere korenina celo na kratko, po previdnosti 9 kakor je glo- vsim pa naj se pri Ljubl j mestnih vertih 9 9 reze, in kar je iz nje pri y boka lega dobre zemlje, do dobre dlani ali manj pri- korenine prikrajšajo, kar naj tudi za murbe veljá verhu postranskih korenin, ktere se na enakem svetu poleg cesti in potov sade naj se pri kopanji skerbno varjejo, da se ne poškod- Malo dreves je, da ljubijo, ali da za ljubo vzamejo svet, postavim jagnjed in malo manj tudidivji vajo Bo serčna korenina tako prikrajsana 9 gladko pescen prirezana in z dobrim drevnim mazilom zamazana (zra- kostanj ven pa tudi naj se verhovi prirežejo, posebno kar je že velega, in vejice naj se zlo otrebijo), bo po tem Kaj gosence drevju storé, je znano. Na tu kajsnih vertih se vidi jako veliko mešičkov gosenčne zalege, ki bi jih bilo dobro berž ko berž skerbno '» .~—v. oberati. Ne mara, da tudi obročkov gosenčnega ploda prostirovati, kjer bo živeža več dobivala, bo drevó se (Ringelraupenbrut) je ob vejicah dovelj, ki se ne vi dijo od deleč, in bi jih bilo treba zvesto poiskati in sožgati ali sicer zatreti, in tolikanj sušmadi podrevji, serčna korenina začela v dobri zgornji zemlji pri verhu postranske korenine gnati, in po verhni zemlji se raz kmalo okrevalo in oživilo. Noben sadež ne more krepko rasti, ako je za preplitva redivna zemlja, da ko renin razprostirati in si zadostnega živeža poiskati, in kar je pregostega, ternjevega in nekaznega otrebiti 1 • É A ■ v • I • WW f « Hl ■ ali zadostne reje imeti ne more, ravno kakor žival pri prepičli hrani zastradana oslabi, shujša in opeša, tako Zalokar tudi sadež. Drevó uživa iz zemlje potrebni živez po koreninah, kakor žival po gobcu. — Ce se pa dre vesca na novic sadé, naj tišti, kteri imajo to opravilo, ne pozabijo serčne korenine do dobre dlani za tukaj Bera želiš Dalje (Dalje). so lekarjem potrebni: Planinski mah prikrajšati, kar bi za globoko dobro zemljo manj treba smrekova in jelova smola, relihova gljiva 9 1 bilo , ni u aj ac jama auutva ni ^luuuiva oivupijc, ici u in c u , u c 11 pa i uuicui v u a ^ n., iaouiuaau ovu, iva— dobro s starem gnojem gnojno, ali sicer redivno zemljo kor potašelj ali pepélik, solik itd. Služijo jim 9 in naj se jama široka in globoka skoplje, ter z med beli pa rumeni vosek; rastlinske soli ka napolni, in v tako zemljo naj se drevesce posadi se bo gotovo lepše obnašalo, posebno če se mu bo pozneje lod; kaj od časa do časa še s tako zemljo deleč okoli korenin je vgodno. tudi za mnoge priprave: Do bi ice ali šiške ze uiipiavç . u uiii/i/ a li o i o rv ^ , more rabiti takih zelin, ktere niso bile ob pravi dôbi nabrane. Ravno tako ni enako, kje da zelinje raste ktero hočejo zelišarji brati. Boljše in krepkeje so ze njak bolj enak v koreninah, kakor kteri dru skih in spricujejo, da je s staroindiskim ali sanskritsiim si bodi europej dohajati, ker -----------7 ---«» oi uuui vuiuj/vj- to bo utegniio tudi učenim druzih narodov v prid liša, ktere pri prisojnih goricah in rastejo; naj krepkeje je pa planinsko zelinje. Po močirjih ali osojih rasteče bilje zdravnikom ni vgodno. sj do zdaj pri primerjauji jezikov slovenskeg; suhih krajih večidel memo pušali, ga se pri preiskovanji slovanskih reč večidel niso znali ali znati niso hoteli. Vero starih Slova nov sta preisko K m Hanuš, preiskuje zdaj g Hoćemo tedaj za tište, ki zelišarijo, tudi v tem ne- Terste njak, in razjašnjeno je, da je bila prava hči koliko bolj natanko govoriti. bramanske v Indii, da je pa tudi v Perzii in Egiptu imela temoč predpodobe; tudi to ne bo brez dobička še za učene druzih narodov, ker še le v nar novejšem času so začeli spre- Korenine se ne smejo nikoli poleti brati 5 le ko prihaja pomlad, preden je mezga v perje stopila; alinapozno jesen, ko je mezga zopet navdol gledovati notranjo zvezo vsih starih vér med seboj; kakor se umaknila. Le korenine tacih rastlin, ktere v vodi 9 namrec je vsim jezikom en jezik deblo, ktero se je o ba rastejo, postavim kolmež, utegnejo se tudi o drugi bilonski zmedi v veliko vej razcepilo, tako je tudi vsim dôbi izkopovati pa e pozimi ne; zlo mesnate korenine starim veram ena vera korenina > ktera pri zidanji visocega pred zimo ali kmalo po tem, ko je seme očisti, pa naj jim odpravi parst dozorelo. etolpa od pravega Boga ločena se je na veliko straní raz 1 • ___A i ±____ _ • i i . . - . . « t______ _______h slovanskih narodih, od starih na vad ali običajev slovanskih Izkopane korenine naj zelišar s kako šetico v vodi rastia J. Stare pripovedi, stare pesmi nabirajo pri drugo nesnago, ktera bi se jih morebiti deržala. Ce jih kakazvunanja ljudstev se je že mnogo odfcrilo, in se še odkriva koža krije, jih mora tudi olupiti. tak > moz reci marnih ni na drobno šteti. Stare slovanské soo- dorastle žejo Trave ali zeline nabirajo se, ko so popolnoma minke zlasti od božanstev so že nekaj odkrili nemški stari prej odre- nosiovci, ker v stari Retri na Meklinoburškem in na ru treba je pa gledati na to, da se il/ y u VyMtt jo pu git/VUH uu KV J Uii ou J/1 vj vuiv- --------7--- w • ifAvaiiavuuioavut i" 1 ^ preden razcvetejo. Za njih odrezanje naj zelišar janském otoku v praskem pomorji so bili kedaj sloveči teuuplji slovanskih božanstev; druge starinske reci preisku Pri £A UJ U ^ pí l/Ul/U ltt£iV/»l/Hl/JV. MLS u UJUI WUi tz/JUlljU 1IUJ tudi pričaka suhega vremena; naj pa zelin ne reže | koj po dežji, ker takrat bi utegnila mokrota škodovati, jejo učeni možje na Českem, Poljskem in Raskem ktera jim je obvisela; odrezano mokro bilje gnjije tudi nas Slovencih se je g. Terstenjak obernil na pregledo-hitreje. Perje naj se potem kakor korenine na zraku vanje spominkov iz rimskega časa, zakaj tadi tisti morajo v' v ' 1 je treba, da ga v kaki nekaj veiiiti od starega ljudstva, ktero je kdaj tukaj sta- novalo, ker ga Rimljani niso nikakor ne vsega spremenili ali pokončali; tudi čisto slovenski stari spominki se hočejo susi; ce je pa zlo sočnato, sušivnici posuši nabiravec. Kader zelišar cvetje in cvetlice bere 5 na] tudi gleda, da jih terga kmalo po tem, ko so raz- semtertje kazati, pa nasprotniki jih spred oči g rabij > in cice cvetele, pa tudi ob suhem vremenu. Kjer so cvetli- starim Celtom douašajo. Vendar se je že tudi po tej poti na pelinu, romanu in enaki marširaj začelo odkrivati, kar bo v pojasnovanje staroslo venske zgodovine teknilo. Leto je bilo primerjeno pred opomniti, da vsak bra vec drobné, postavim t/lvu UI UU11U ^ p LfCJ vu » M III ^ im JJVlllltl ^ AUU1UI1U IU rastlinji, naj jih odreže s tankimi steblici vred. Kader ijudje nabirajo skorje od germov ali od drevja ? naj opravljajo to v raznih letnih dôbah. Dre- utegne spregledati, koliko je sedanje dni več mogoče najti vesne skorje je naj prikladnije brati spomladi ? ko in izvediti 5 muzga se penja; potrebno je to pri takih, ktere so toraj naj bo od kakor pa se je dalo pred marsikterimi leti. Zdaj na vprašanje: Ali je bilo v starem bolj smolnate; skorje od germja je narbolje lupiti v času med Dooavo in jadranskim morjem ktero ljudstvo jeseni. — — — —----, -----, — — -— pimo be lino (to je, tanko kožico med lesom in zvu nanjo skorjo), hrani se pa naj težji del lesá, ker v ostanjku starega izročila, kakor pa iz ucenega prepričanja je Vodnik zapěl: „Od nekdaj stanuje le tukaj moj rod" kar ga je namreč starka učila, to ga je mikalo posnemati Ko se les nabira* je treba da mu odlu enskega rodu Bolj morebiti iz notranjega občutka, in po nekakem tem je le zdravilna moč. Nabira se pa les pozimi ko topla spomlad prihaja. 5 ali j ^ »J'V»..«- r-----1-------- © J ~ "vv OV«.«« »V,..», VV jV ------ I........... Sad je narbolje pobirati, ko še ni popolnoma Današnje čase je Vodnikov izrek dobil, in še dobiva po dozorel; tako, postavim brinjeve jagode. terjenje (Konec sledí.) kjer ga je ta slavni mož naše rodovine zacel iskati, pa si ga domišljevati ni prederzoval j v slovenskem Starozgodovinski pomenki. Slovenšcina v starem času. Spisal P. Hieinger. 6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodu ? jeziku in v starih spominkih. Ktere dokaze tedaj imamo do zdaj, da so S že nekdanji čas tukaj stanovali? čilo a) St izročilo in st pominki. Staro bolj pogreša, pa se hrani pri severnih ■ se sicer pri nas bratih. Čehi iščejo svojega Ceha, Poljaki svojega in Leh a v južni deželi med Donavo in jadranskim mor Krak lem nar starji slovenski zgodovinar ruski Nest > na Nekdanje zgodovine narodov so učeni možje poslednje ravnost piše, da v Nori ku je domovina pervih Sloven cov. Na to izročilo se je opiral Šafařík v svojih staro case zacelí vse drugac preiskovati, kakor se je pa nekdanje leta godilo. Stare spise v jezikih in ćerkah pred neznanih, žitnostih slovanskih, ko je pisal, da so Slovani ze v nar stare spominke v znamnjih ravno tako nenavadnih, nekdanje starjem času do jadranskega morja naseljeni bili • • l_ 1 • 1 « 1 • V i » * • « m m m m <■ * » m * m V «x da so se jezike same po korenioah in slovniški zlagi besed, nekda- pa ob napadu Galijanov mogli čez Donavo za tatranské nje vere narodov z vsimi čudnimi božanstvi, ostanjke po- hribe umakniti. To je ravno nasprot mnenju nemških zgo-prejšnje umetnoeti in obertnosti, tudi ostanjke nekdanjih na- dovinarjev, kteri za Slovane ne vedó drage poti iz Azije, vad, pripoved in basen, vse to pregledujejo, primerjajo, od tod sklepe delajo. Po takém potu ni samo daljna I du odkrifa ali Egipt ali Amerik iz starega časa kakor le nad černem morjem I*) ? y se tudi nocejo zlo stare y Wiseman „Zusammenhang d. Ergebnisse wiss. d. geoff. Religion" 1. 2. in 3. razlaganje. Forschung mit — 103 — časa za njih pervi prihad v Europo znati, na primeroMuha r za ta prihod terdi peto stoletje pred Kristusoin 1). Vendar, ako stari greški in rimski pisatelji na ravnost ne govorijo od Slovanov, to molčanje se ni ravno gotov dokaz. da Slovenci nikakor niso se mogli tukaj biti; zakaj Grekora so bili severni narodi sploh bolj neznani, in Rimljani so nar bolj za tište narode vedili, s kterimi so se bo-jevali. Pa nekoliko so nam pustili zapisanega od prihoda nar starjih prebivavcov sedanje slovenske zemlje; pripovedi od Argonavtov, potnikov iz konca černega morja, kažejo ravno na daljno Azijo, Herodotov opornin od Siginov celó očitno na Medijo, ktera ni toliko deleč od Indije; iu to je ravno stran, od kodar so Slovenci mogli priti, naj so že prišli kteri čas si bodi. Ako pa stari pisatelji od kterega ljudstva v teh krajih pravijo, da je iiirskega rodu, s to besedo dostikrat nočejo nič druzega povedati, kakor da ni celtiške korenine, ktera jim je bila bolj znana. V staro Ilirijo namreč, ktera je bila prav za prav med Drinom in Narento, so prišli k pervim stanovavcom poznejePelazgi, in po kralji llillu se je začelo zdaj ime Ilir o v, kakor dokazuje Farlati v svojih zgodovinskih bukvah iz starih pisa-teljev 2). Kterega rodu da so bili pervi stanovavci Ilirije, ni povedano pri starih pisateljih; od Pelazgov pa je zdaj dokazano, da so bili rod feniško-egiptovskega plemena, njih mlajši so sedanji Arbanaši. Greški in posebno rimski pisatelji pa so pozneje vse narode med Donavo in jadranskim morjem imenovali ilirske, dasiravno niso bili vsi enega plemena ; tedaj je v ilirskem imenu prav lahko kaj slovenskega hranjeno. Temu nasprot vendar pravijo zoperniki: Od Sloven-cov v sedanji njih domovini ni nobenega glusú pred letom 568 po Kristusu; tako se nahaja v zgodovini Paula dia-kona in v letnikih Fredegarjevih 3). Pač samo to še ni noben gotov dokaz, ker ta dva pisatelja ne govorita od tega, kdaj da so Slovenci v to zemljo prišli, kakor, na primero, od Horvatov in Serbov določne letnice pripovedu-jejo, ampak bolj to popisujeta, kdaj da so Slovenci zLon-gobardi in Franki v boj zadeli. Slovenci so bili pri vsem tem lahko popred na slovenski zemlji, kakor so bili kdaj Celti pozneje na njej, kot so pa zgodovinarji dolgo časa terdili, namreč za celih dvé sto let razločka. S tem pa ni misel zagotovljati, da ob času velicega preseljevanja narodov niso nobeni novi naseljniki k starjim slovenskim bratom došli; zakaj skozi in skozi ob dolenji Donavi so Slo-vani že v sredi petega stoletja stali, in so jo kmali začeli čez to reko vdarjati, in si na to stran sedežev iskati 4). Čudno bi bilo pa vendar , kako da se vsa zemlja ob Savi, Dravi in Muri v šestem stoletji ob eoem pokaže vsa slovenska, ko bi ne bilo popred slovenskega rodů že tukaj; saj ob času velicega preseljevanja ni bilo vse pobito, ali ni vse drugam se preselilo, kar zgodovina tadi ne pripove-daje. Ob času sv. Severina, kteri je ravno po nar hujem razdjanji od 1. 454—480 v Noriku živel, dežela sicer ni bila pregosto vendar tudi ne celo redko obljudena, kakor je očitno iz popisa njegovega življenja; sicer so se rimski naseljniki po volji kralja Odoakarja 1. 488 v Italijo pover-nili, pa domaći vojaki so v deželi ostali. Dvojno pleme ljudstva se pozneje ravno v početku kneza Igvota razloči, stari ostali, pa tedaj sažnji stanovavci, ktere je knez kot verne gostil, in novi naseljniki tedaj gospodje, kterim je kot nevernim slabo stregel 5). Utegnil bi kdo tudi iz cerkvene zgodovine nasprot staviti : Ako so bili Slovenci že od starega časa v deželi, so mogli do šestega stoletja vendar že kristjani biti; kako ') Muhar „Ueber die Einwanderung der Slaven. Geschichte der Steiermark". II. Bd. str. 20. 2) Farlati „Illyricum sacr.44 tom. I. str. 1—3. 3) Na pr. Muhar v omenjenih bukvah $ Koch „Judenburger An-tiken«. 4) Jornandes „de rebus get". Procopius „de bell. goth.44 5) Eugippus „in vita s. Severini44 b. 39. Anonymus „de con-versione Carentanorum". , í da je pa keršanstvo ravno po Siovencih od konca šestega do konca osm ega stoletja toliko nasprotovanja terpelo? Na to je odgovor, da se mora naj pred razloček storiti med prejšnjimi stanovavci in no vim i naseljniki, da je po tem sila in stiska Hunov ali Obrov ceniti, in verh tega še množica novega zaroda od hunskih oeetov in slovenskih mater šteti; ravno od tega novega zarodaFredegar piše, da se je zoper svoje očete Hune vzdignil, ter je njihjarm otresel *). Na drugi strani se pa ravno od verske strani to utegne prašati: Praznoverstva se med našem ljudstvom še zdaj obilno nahaja, in to vse le na slovansko basnoslovje opominja, zakaj ni sledů od celtiškega ali germanskega, razun kolikor so si vse paganske vere enake? ali zakaj je to praznoverstvo toliko ukoreninjeno? Na tako vprašanje se pač ne more lahko drugač odgovoriti kakor s tem, da je že od nekdaj moglo tukaj ljudstvo stanovati, ktero je ravno take basni verovali. (Dalje sledi.) Kratkočasoo berilo. Potopiš vodene kapljice. II. Jutro napoči. Naša popotnica se zbudí, iz spavnice přileze in se na eno zeleno peresce vsede. Ko se zopet zlato sonce čez goro privozi, voši kaplja starému dobrotnika dobro jutro. Sonce se pa v njenem čistém obličji blisketá in jo s svojim sedmerim kinčom ovenčuje. Popotnica nemirna vse reci krog sebe ogleduje, pa kmalo ji je zopet dolg čas. Zopet si želi v sinji zrak odpeljati se in res tudi sonce poprosi sabo jo vzeti. Ko ji je bila prošnja dovoljena, se vzdigne in se z drugimi sestrami proti jugu pelje. Strašno hitro so se peljale, ker so v eni uri sto ur deleč prišle. Veliko bogatih mest, prijetnih vasi in rodovitnih dežel so občudovale in tudi semtertje svoje sestre vidile, ktere so v domačíi ostale bile. Pa pride ji kmalo na misel: variatio delectat, in začne sonce nadlegovati, jo še enkrat na zemljo pustiti. Koj se ni dal mili oče pregovoriti, pa ko nje prošnje ni bilo ne konca ne kraja, se ji zadnjič vendar udá, in posije merzel veter. Kako ji je bilo čudno pri sercu, ko se sivega me-hurčka in toliko poprej nevidljivih prijatlic in sestrić tudi v sivi obleki zagleda. Ena drugi so se približale io se v siv oblak zbrale. Kolikor več se jih je združilo, toliko večji in tamnejši je postajal oblak. Zadnjič niso bile več v stanu v zraku se obderžati in jele so se proti zemlji peljati. Z veselo zadovoljnostjo se je zdaj naša popotnica ogledovala, ko je tako čista postala. Kolikor nižje je to ljudstvo prišlo, toliko več se jih je zedinilo. Veči in veči so prihajale, in zadosti dorašene so do zemlje priskakljale. Zdaj ni miru. Po gojzdih in po travnicih, po listji, po suhi parsti in po terdem kamnji se čuje veselo šumenje, veršenje in šeptanje nove armade. Naše amaconke si stanovanje napravljajo in se pri tem delu deloma prijazno pogovarjajo, deloma pa tudi pričkajo. Naša kapljica je z več svoji mi sestrami na nek hrib padla; pastir pa, ki je tam ovce pasel, je rekel: „dež gré". (Dalje sledi.) Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Gorice 28. marca. Na povabilo mnogočastitega gosp. V. J. Mencel-na v 24. listu, vsled mojega dopisa 11. dan t. m. v 22. listu „Novic", spoznam za svojo dolž-nost tukaj očitno imei^yati troje iz tistih pesem, ktere so bile od gimnazijalnih učencov 8. marca deklamirane in ki so se nekterim enmalo spodtikljive in neprimerne zdele, slišati jih iz premladih ust, da si same na sebi in v svoji QamťOi niso morebiti ne-nravne. So tele: „die Spielkarten", „der wilde Jàger" In „Elvira". Sicer je pa vse na tem ležeče, od ktere Frede gar chron. c. 48. Ja i . t m i * 104 straní in iz kterega ozira se ta reč ogledoje, zlaeti dan • » današnji, ko so nravatveni zapopadki tako razlicni. O znanih besedah v mojem dopisa moram se opomniti, da sim le v obče govoril, brez osebnega in hadovoljnega ar » V y lezi in Hoîandci to Dek pripravni ga prevzeti, — Ze dolgo časa politiški vremenik ni tako na lepo vreme, to je mir namerjanja. Mislil sim, da v tem, kar se očitno godi, 0d kar so staknili in spravo kazal, kakor ravno zdaj. Posebno kar francozki easniki prejenjajo vedno le od pada Sebastopolja trobiti. in smé vsakter, da le spodobno, svoje mneDje in svoje želje treba da za prihodno varnost Tarčije razodeti. Andr. Marasič. y da bo Sebastopol razdj se apanje na mir vedno o ni zoper to. da bi ar- iš Maribora. V 26. broji „Novic" slavni g. H S ger pise s k i r> Morebiti na Latobike se opominja skrivni lat i jezik". Kaksni je ta jezik, kje se govori ali kaj gosp Hicinger razume pod latovskim jezikom? Prosim visoko-poštovanega sodelavca, naj na koncu svojega članka mi re< bolje razloži. , \ . _ bolj uterduje. Sam césar Napoleon made v Krimu pomirek (Waffenstillstand) skleuile, s tem da se njega konec od ene ali drage strani na 10 dni na-pové. Tudi se bere, da ne bosta francozki in angležki po- y slanec pri zboru na Dunaji zavoljo od Rusa plačila stroškov za vojsko tirjala míru ker kakor s tem tej prilužnosti predragemu prijatlu povem, ako » mons cetius" išče ua Kranjsk Ali Pri celo pi ni na Kranjskem ravno v uni legi, kjer Linhart išče „mons cetius" gora Cesenik, češeniške gore? Pri Valvazorji najdem : „Tschemb^chenig liegt nahé bei Gallenberg in der c. Tako se tudi vas z imenom vsaki up na mir prestregla, in se Ras v to nikakor ne bode ni več govora, temuč da ima podal. Od razdjanja Sebastopolj tudi Mitte eines hohen Berges". Češe nik najde? Že v spisu „o Noriku in Noreji u sem rekel y da je Cet ravnoet pomeni : g t slovenska beseda, in da na V Na Stajarskem imamo tri na bre- gih ležeče vaši, kterih se perva velí: Na g druga N b régi h y tretj V ze bolj pod bregom stťječa se velí: ^rodcet glavno th Dalje je beseda skrita v imenu Ce ti nje, mesto černogorsko, ktero toraj to pomeni, kar K r a nj. Korenika besede cet je sansk. kat, durchbohren, ka- as, Lanze, lat. cautes, analogisno der Fels, kunt besedám s h > XQKÇ y q k kra nj y od h y durchbohren. Iz kat še je sansk. kot keltiškemu kot y slov. t Kako je iz shar poutalo tudi s h 9 ?at. corna, nemsko H krava y in slov. k y po metathezi slov. y cornutum scilicet animal, Hornvieh; tako iz kat kot. das Vieh y toraj kot k y y 9 k y ani mal cornutum. friziski sket. Z stvo zmene pa je naj • V sred ali naj stariši dnar zato p P in peculium > katt y ags Enako analogijo najdemo v besedi skot friziški sket, pecaš in pecania, mittelhochdeutsch sca z pecus in pecania, gotiški skattz, altnord. s sceat, althochdeutsch. scaz, neuhd. s cha z gerško xtfjvoç, peculium. Ker imamo v slovanském jeziku skot in y primeri se t y ter je cerkveno-slovenska beseda cçta pecunia ni gotiška, temoc slovenska. Ime gore po nemèki pisane Tschembschenig se je toraj nekdaj glasilo Cetjenik 9 C y C çc e n i k y C S Cešenik. Rhenizmi, ktere v frizinskih spomenicih najdemo, so gotovo Val se tako lepo ohranjene vazorjevega navadni bili, zato je pieal Tschembschenig Blizo Terbovlj je gora C Cet je toraj spet čisto slovenska oblika, ker Kelt je govoril kot, zato Alpes Cottiae govorila y Goth pa bi skatt, Nem kat ali pa kat • * Tako spet močen dokaz za slovenskost Noricanov nam daja beseda Cetius. Ker skoro vse stare imena samo malo v drugih oblikah še živijo v ustih naroda slovenskega tako gotovo še tudi ime Lat o vicu s se bode našlo na Kranjskem, zato kje vejo povedati od latovskega jezika Kaj bi znalo opominjati na Lat Letija 9 ali V y C menda nekdaj Latje? Išite domorodci! Davorin Terstenjak le to, da naj Rus svoje brodovje na černem morji toliko pomanjša, da ne bode Carigradu nevarno. Sultan je tudi za mir pripravljen in je v ta namen svojega ministra vu nanjih oprav 26. t. m. k zboru na Dunaj poslal. On le hoče. da ne bode iz tega mirú za-nj nobene odskodnine , ktero bi moral kamor koli plaćati, in da se mu njegove vladarske pravice čez kristjane na Turškem nikakor ne kratijo. Rusi so austrijanskim ladjam dovolili rusovsko žito od leta 1853 po Donavi peljati, s tem, da se skaže, da je za Austrijance, in da se nikakor njihovim sovražnikom ne prepusti. Po poznejših novicah ta dovolitev le veljá za 10 ladij ktere so lastnína Menčiko v • v 9 tergovca Gopcevica v Terstu Knez knez G or cak namerjuje ce je za legar umerl. Novi rasovski poveljnik ov v Krima je že v Sebastopolji. On uek Turke v Eupatorii, kjer so se vtaborili, niti. Že 14. t. m. je oddelk rusovske armade Turke y ki so jih padli, nabil. Rusovska armada je cek tako dobro po « 4 A II v • . stavljena, da Francoze in Angli vedno znemiruje in ni mogoce je iz tega stanja preguati bo'nišnica francozka pog V Carigradu je Vsi bolniki so bili řešeni. V Pariza so jih te dní dokaj zaperli. Govori se, da so Napoleonu po življenji stregli. — Francozki césar se bo s cesarico v London podal, se tam z ministrom Palmerstoc-om posvetovat, koliko ima Rusu dovoliti, od tod bo nek šel na Dunaj, z grofom Nesselrode-om, rupovskim ministrom mir storit, ali če iz tega nič ne bo, se v Sebastopolje k svoji armadi podat V Genovi je bila te dní očitna obravnava pri kteri je bil dahoven Maoieri zatozen da jo drugemu duhovnu Battoni-u s smodkami (cigarami), ktere so bile z arsenikom poštupane, zavdal. Bil je nedolžnega spoznan. 46 mil. 769 500 pisem. Za 15 milij V letu 1854 se je po austrijanskih poštah razposlalo )nov več kot v letu 1853. Mesca januarija t. 1. je bilo za pol milijona več pisem oddanih, kakor v tem mescu pretečeoega leta. — Nova kuga, ktera člověka ravno tako naglo, kakor kolera pod zemljo spravlja, se je v AUierski okrajni na Francozkem prikazala. V nekem kraji, po imenu Bellenage, je od 1800 prebivavcev 100 oseb za to bolezen pomerlo. Imena ji še niso dali. Bolnika začne glava boleti očí so ma začernele, in y ako se mu naglo s pijavkami ne poroaga, že v nekih urah umerje Sadjorejcem Ju Cas se sadjorejci bodo je približal m pridni za svoje nasleđnike skerbni drevesca saditi in cepiti jim damo to-Ie na Novičar iz raznihjírajev V zvunanjih časopisih sebere: da se novi austrijanski našim dnarskim tezavam in minister Bruck močno trudi zadregam, v kterih kmetijstvo, obertnija in kupčija zavolj cepičev, to je, pomanjkanja kapiíalov hir^o, p<^agati. On nek misii lánsko prostovoljno posojilo, kterega vplačba znanje: Kdor si želi lepih in žlahnih jabelcnih in hrusevih drevcsic omisliti, naj se pri Fran ce tu Bisjak-u v Dobr ovi za nje oglasi, on jih ima kakih 3 do 400 prav lepih žlahnega plemena in jih tudi prav dober kup prodaja. — Tištim pa, ki želé enacih belčnih alihruševih dobiti naznanjamo pa da se k gospodu F. Schmidu v šiško po-nje podaj gosp mnogim pri sedanji Schmid sadj y imajo poln vert naj žlahnejega sadj dragim ta težko stane, v zvunanje posojilo spremeniti. An in prav radi jim bodo s cepici brez plačila postregli. Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik