številka 32 • leto XXXVII • cena 12 din Celje, 11. avgusta 1983 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Izvoz vse večji Izvoz v celjski občini se je v prvem polletju le- tošnjega leta v primerja- vi z enakim lanskim ob- dobjem skupno povečal za 11,3 odstotka, od tega na konvertibilno po- dročje za 23,8 odstotka. Kljub temu da je kli- rinški izvoz nižji, doseže- ne izvozr.e stopnje rasti zaenkrat presegajo pred- videne stopnje po resolu- ciji za letošnje leto. V tej je predvideno povečanje skupnega izvoza za 10, konvertibilnega pa za 15 odstotkov. Več kot lani so na tuji trg prodali v Železarni Štore, v Emu in Kovino- tehni, izredno močno pa so izvoz povečali v manj- ših organizacijah kot so Klima, TVO Skofja vas in Kmetijska zadruga Celje. Manj uspeha kot lani pa so imeli ob pol- letju v Cinkarni, Aeru, Etolu, Metki, Žični in LIK Savinji, kjer pa so povečali konvertibilni izvoz. V Topru so izvoz blaga sicer podvojili, po- večali so tudi obseg sto- ritev, vendar pa je kon- vertibilni izvoz še polo- vico nižji kot lani. Ob vsem je najbolj vzpodbudno, da se je struktura izvoza in nje- gov delež na konvertibil- no področje povečal za skoraj 7 odstotkov, pp Toča je oklestila pridelek, ker so se pokvarili radarji Veliko škodo le toča prizadejala kmetom ¥ šentjurski šmarskl In laški občini Prejšnjo sredo je toča kle- stila na Kozjanskem in na- pravila precej škode na kmetijskih površinah in ko- munalnih objektih. Do uj- me je prišlo, ker je - letos prvič - odpovedala obram- ba proti toči. V torek zvečer je strela udarila 500 metrov stran od radarskega centra v Žikari- cah pri Mariboru in pokvari- la sprejemnik novega radar- ja. Naslednje jutro se je po- tem zaradi strele pokvaril še stari radar, ki so ga medtem vključili. Obramba je bila ta- ko brez moči, saj so strelci raket lahko učinkoviti le, če dobijo iz radarskega centra natančne podatke o neviht- nih oblakih oziroma koordi- nate za streljanje. Ker so se v sredo zvečer pojavili nevihtni oblaki, so iz Zikaric zaprosili za pomoč radarski center na Sljemenu pri Zagrebu. Toda strela je pokvarila tudi tamkajšnji center oziroma računalniški sistem, tako da je bila obramba proti toči brez moči. Na Celjskem je toča naj- bolj klestila na Kozjanskem delu šmarske, šentjurske in laške občine. (Nadaljevanje na 2. strani.) Obramba proti toči je letos - pred zadnjim neurjem - 17-krat posre- dovala, strelci pa so pro- ti nevihtnim oblakom iz- strelili 335 raket. Vse te akcije so bile uspešne in obramba je nekajkrat obvarovala hmeljišča v Savinjski dolini pred uničujočo točo. Vodovod v Zgornjem Breznu Vaščani Zgornjega Brezna Pri Vitanju bodo v teh dneh dobili vodovod. V ponede- ljek se je namreč začela de- lovna akcija na 4 kilometre dolgi trasi, ki pa je precej strma in kamnita, zato bo "rielo 17 mladincev iz Vita- nja težavno delo. V soboto in nedeljo se jim bodo pridruži- li krajani in 150 vojakov celj- ske garnizije. Pričakujejo, da se bodo dela končala v 14 dneh. T. P. Letos je bilo poleti precej manj moče, kot običajno, zato so nekateri kmetovalci za sušo krivili obrambo proti toči, ki naj bi z raketami odganjala dež. Prišlo je tudi do resnih zapletov, kot na primer v Preboldu, zato je dal Hidrometeorološki zavod SR Slovenije iz Ljubljane uradno pojasnilo: . Oblake, ki prinašajo padavine, lahko razdelimo v dve veliki skupini: v šlojaste oblake, iz katerih de- žuje ali rosi, in pa v kopaste oblake, ki dajejo pada- vine v obliki ploh ali neviht. Pri obrambi pred točo so zanimivi le nevihtni oblaki, pa še ti morajo doseči določeno jakost razvoja, da se odločimo za posredo- vanje. Če si pogledamo pogostnost posameznih vrst obla- kov, je razvidno, da je delež oblakov, v katere z raketami vmešamo kemični reagent, zelo majhen. Pri vnašanju kemičnega reagenta tudi nikakor ne vplivamo na količino vode, ki se izloči - torej na količino padavin. Vplivamo le na obliko padavin, tako da namesto manjšega števila večjih zrn pade na tla večje število manjših zrn ali vodnih kapelj. To potrjujejo tudi podatki o količini padavin na po- dročju severovzhodne Slovenije, ki jo že več kot 10 let branimo pred točo. Suša v osrednji Sloveniji torej ni posledica raketnega »odganjanja« nevihtnih obla- kov, pač pa posledica splošne suše, ki letos vlada skoraj po vsej Evropi južno od 50. vzporednika. Preti praznikom občine Šentjur V sodelovanju z uredništvom glasila Utrip smo pripravili vrsto prispev- kov o življenju in delu v občini Šent- jur in o uspehih pred njihovim praz- nikom. Strani 10 do 17_____ _____ Uubenska ti osarlJ a še užlga Prireditvi bi bilo le v prid, če bi se bolj zvesto držala tradicije, ugotavljamo ob tradicionalnem Flosarskem balu. Stran 6 Bom konj1 ta obuzdal Nadaljujemo zapise o ljudeh, ki vztrajajo pri starih obr- teh. Tokrat predstavljamo sedlarja Edija Fidlerja iz Ivence. Stran 24___ ______________________ Praznik - predali ob stalnih naporih Praznovanje občinskega praznika pomeni za občane šentjurske občine samo kra- tek predah pri vsakdanjih naporih, da bi tudi v težjih pogojih gospodarjenja in življenja ostali uspešni in da bi pripomogli k čim- prejšnji razrešitvi težkega stanja v naši celotni družbi. Da so ta prizadevanja uspešna, kažejo tako rezulta- ti gospodarjenja, ki so tudi v polletju dobri, še bolj pa po- trjujejo to uspešnost delovni uspehi občanov v posamez- nih temeljnih organizacijah združenega dela in v krajev- nih skupnostih, kjer je dobro delovno vzdušje in vsako- dnevna pripravljenost pripo- moči k napredku. V temelj- nih organizacijah združene- ga dela se uveljavljajo novi proizvodni procesi, povečuje se. izvoz, iščejo nadaljne možnosti razvoja. Po krajev- nih skupnostih pa občani odpirajo nove kilometre mo- derniziranih oziroma asfalti- ranih cest, v najodročnejše dele so napeljani novi vodo- vodi, s skupnimi sredstvi modernizirajo zadnje osnov- nošolske prostore - torej, vi- deti je, da med občani ni pro- stora za malodušje in čaka- nje kaj bo, ampak je veliko zaupanja v vsa prizadevanja in skupno politiko izhoda iz siceršnjih težav. Vse te uspehe sicer kalijo na področju kmetijstva na- ravne ujme, od suše, ki nas spremlja že od spomladan- skega obdobja, pa do neurij s točo, ki v zadnjem času zmanjšujejo pridelke. Kot vedno tudi v tem tre- nutku pričakujemo na tem področju pomoč iz sredstev solidarnosti v SRS, da bodo delavci in občani šentjurske občine tudi tokrat začutili, kaj pomeni živeti v samo- upravni socialistični družbi, ki dejansko temelji na huma- nih odnosih in solidarnosti med delavci. V takem vzdušju torej v občini Šentjur praznujemo naš praznik in smo veseli, da je to ponovno praznik delov- nih uspehov in nadaljnih uspešnih korakov k hitrejše- mu razvoju delotne občine. IVAN JAGER, predsednik IS Skupščine občine Šentjur Napačno naložen tovor povzročil železniško nesrečo Iz smeri Zidanega mosta proti Mariboru je v nedeljo zjutraj vozil tovorni vlak št. 63090. Na železniškem loku pred postajo v Rimskih Toplicah pa so se vagoni, ki so jih naložili v Romuniji s kromovo rudo, nagnili in zaradi neenakomerne porazdelitve teže sta se dva vagona prevrnila, trije pa iztirili. Iz ene poškodovane cisterne je izteklo približno 19 ton razredčila. Poleg železniških izvedencev iz Ljubljane, Zidanega mosta in Celja so na kraj nesreče prihiteli tudi gasilci in z močnimi curki vode spirali okolico, da ne bi razlita tekočina, ki je začela odtekati tudi v Savinjo, ogrozila rib. Na srečo do tega ni prišlo, pa tudi nihče ni bil poškodovan. Gmotno škodo ocenjujejo na 5 milijonov dinarjev. Promet na tej relaciji ni bil oviran, progo pa so v celoti usposobili za promet do 17. ure. MATEJA PODJED 2. STRAN - NOVI TEDNIK 18. AVGUST 11. AVGUST 1983 Toča je oklestila pridelek, ker so se pokvarili radarji Nadaljevanje s 1. strani V občini Šmarje pri Jelšah so takoj stopili v akcijo. Se- stal se je izvršni svet občin- ske skupščine in imenoval komisijo za ocenitev škode, v okviru občinske komisije pa imenoval še enajst komi- sij pod vodstvom strokov- njakov iz Kmetijskega kom- binata Šmarje pri Jelšah za oceno škode pri vsakem po- sameznem kmetijskem proi- zvajalcu. V Kmetijskem kombinatu Šmarje pri Jel- šah so v sodelovanju s Kme- tijskim zavodom iz Maribora pripravili za kmetijce navo- dila o nujnih ukrepih po toči. Prve ocene kažejo, da je to- ča naredila veliko škode. Pri- delek v vinogradih bo na Šmarskem za 70 odstotkov manjši, polovico manj bo ko- ruze, prav toliko manj sadja. Povrtnine so uničene 40 od- stotno, hmelj pa 30. Škoda na obranem ribezu je ocenje- na na 30 odstotkov, poznala pa se bo prihodnje leto, saj so stebla precej poškodo- vana. Škoda v kmetijstvu šmar- ske občine je zaenkrat oce- njena na 90 do 100 milijonov dinarjev, natančne številke pa bodo znane, ko bodo ko- misije zaključile z delom. Poleg kmetijskih pridel- kov je neurje s točo poško- dovalo tudi komunalne ozi- roma infrastrukturne objek- te. Ta škoda je zaenkrat oce- njena na 40 milijonov dinar- jev. V šentjurski občini so naj- bolj prizadete kmetijske po- vršine v Ponikvi, Planini, Dobju, Loki in Prevorju. To- ča je na nekaterih poljih v teh krajih uničila 50 do 70 odstotkov pridelka koruze, 80 odstotkov ovsa in še neka- tere druge poljščine. Precej so poškodovane tudi lokalne ceste, predvsem makadam- ske in pa cesta na Praprotno, kjer se je udrla asfaltna pre- vleka. V laški občini je toča nare- dila največ škode v njenem južnem delu. Uničila je tri četrtine koruze na 70 hektar- jih polj, celoten pridelek grozdja na 27 hektarjih in ze- lje na treh hektarjih. Zaradi toče bo tudi manjši pridelek jabolk, škodo pa so ocenili na približno 12 milijonov di- narjev. V vseh treh občinah, ki jih je ujma najbolj prizadela, so tudi že začeli pripravljati ukrepe, da bi kmetom, ki so najbolj prizadeti, pomagali. Povsod pa so tudi pohiteli z nasveti, da ne bi škoda še narastla. Na vrhu Lisce bodo v naslednjih dneh začeli graditi nov center za obrambo pred točo. Plo- ščad za radar in zgradbo za opremo in strokovnja- ke, ki bodo delali na Lis- ci, naj bi dogradili do konca letošnjega okto- bra, ko bo vse nared za montiranje sodobne opreme. Na Lisci bo na- mreč poleg radarja tudi računalnik, ki bo sproti izračunaval koordinate za strelce, če bi se nad osrednjo in severovzhod- no Slovenijo pojavili ne- vihtni oblaki- Obramba proti toči bo še bolj zanesljiva, ko bo zgrajen tudi radarski center na Primorskem. V nuji, če bi se tako kot tokrat pokvarila radarja v obeh centrih, bi lahko pomagali s podatki o nevihtnih oblakih in s koordinatami za strelce tudi iz primor- skega radarskega centra. Obramba na Celjskem je imela letos precej težav z raketami. Ker so manj zanesljive, so jih morali po- slati več proti grozečim oblakom, poleg tega pa je proizvajalec iz Titograda zelo neredno dobavljal ra- kete. Težko pričakovana pošiljka pa je te dni le pri- spela, tako, da je sedaj na vsakem izstrelišču pri- pravljenih več kot dvajset raket. Milijoni v mulju Minuli teden smo iz sred- stev javnega obveščanja zvedeli, da smo tudi v Celju »prispevali« k številu po- morov rib v Sloveniji. To se je letos zgodilo že osemin- petdesetkrat. Krivci za po- gine rib so bili v nekaterih primerih ugotovljeni, v drugih ne. Velikokrat je šlo za nestrokovnost posamez- nikov, ki so odprli ventil s strupenimi odplakami, ali pa so se po najkrajši poti znebili strupenih snovi, ta- ko, da so jih zlili v reko, podcenjujoč posledice. V zadnjem celjskem pri- meru gre pa za »izvirno« po- sebnost. Ribji zarod je pogi- nil ujet v kotanjah z muljem, ko so delavci NIVOJA spu- stili mehki jez. Tako je bilo rečeno v poročilu. In še to, da bo NIVO poravnal škodo, debelih 30 miljonov, starih, Ribiški družini, pa tudi dru- ge stroške s tem v zvezi. Vse lepo in prav, kajne? Kot bi šlo za vsakdanjo bla- govno denarno transakcijo med proizvajalcem in trgo- vino. Ni se nam treba sklicevati na stabilizacijska prizadeva- nja. da bi presodili, kako pri- mer zaudarja po neodgovor- nem ravnanju z družbenim denarjem. Pojdimo po vrsti! Ne verjamem, da so se de- lavci NIVOJA samoupravno odločili, da bodo spustili jez in plačali stroške pogina rib iz svojega in naših žepov. Nekdo je torej dal nalog za spustitev gladine reke. Ta, nekdo, je po veljavnih pravi- lih igre strokovno usposob- ljen za upravljanje z jezom in dajanjem ustreznih navodil delavcem. Ali morda ni usposobljen? Vsekakor ne mešaj mo v to vseh delavcev NIVOJA. Pa še en nekdo je. Tisti, ki je obljubil, da bo NI- VO izplačal odškodnino. NI- VO pa predstavljajo vsi de- lavci, ki tam združujejo delo. Nekdo je torej napravil napa- ko, vsi bodo (bomo) pa pla- čali. Tako ravnanje le zasluži pozornost in obravnavanje na samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organi- zacijah v NIVOJU in dru- god. Ironija je, da gradimo ob Savinji zbirni kanal za od- plake, da bi v reko vrnili živ- ljenje, pa z neodgovorno po- tezo pomorimo 100 tisoč rib- jih mladic. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bil to že drugi primer »čudne- ga« ravnanja z jezom. Prvi je bil na sam dan otvoritve, ko je nekdo dve uri pred slove- nostjo ukazal zapreti jez in Savinja je od zapornic nav- zdol, vejetno prvikrat v svoji neskončni zgodovini, nehala teči. To je trajalo kakšno uro in množica mimoidočih je lahko z mostu v park opazo- vala premetavanje rib po produ, ko so iskale pot do tolmunov v katerih so se že ostale gnetle kot v akvariju ribarnice. Kaj je bilo takrat z mladicami, ki jih je padec vode zalotil v mulju ob bre- gu, ne vem. Morda so prvi preizkus bolje prenesle kot drugi. Vsekakor takrat ni bi- lo v bližini ribičev. Ce kdo zastrupi vodo, re- čemo temu ekološki krimi- nal. Kako pa naj poimenuje- mo takele podvige z jezom? ALFONZ KUMER POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN LETNI KONFEKCIJI od 15. 8. dalje K NAKUPU VAS VABI BLAGOVNICA ZREČE Oskrba za ogrevanje šepa V Kovinotehni v Celju imajo trenutno vpisanih kakih devet tisoč ljudi, ki ča- kajo na dobavo premoga, od tega štiri tisoč tistih, ki so naročili rjavi premog iz bosanskih ali zasavskih premogovnikov in pet tisoč naročnikov velenjskega lig- nita. Evidenčno vpisujejo naročila vsak dan, vendar je čakalna doba zelo dolga. Tre- nutno namreč dobavljajo premog tistim, ki so ga naročili lani v novembru. Cena za tono lignita je okoli 2500 dinarjev, za tono rjavega premoga pa 4200 do 4500 dinarjev. Celjski Petrol, ki dobavlja kurilno olje naročnikom po celotnem celjskem ob- močju, trenutno izpolnjuje naročila iz lan- skega decembra, ob tem pa kakih 1300 strank še čaka na dobavo tega tekočega kuriva. Dnevno dobavlja Petrol kurilno olje kakim štiridesetim naročnikom, vsa- kemu le po tisoč litrov olja. Takoj po opravljeni dobavi pa sprejme od naročni- ka ponovno naročilo. V celjskem Petrolu zagotavljajo, da bodo lahko oskrbeli vse naročnike s tem kurivom do 15. septem- bra. Na Celjskem ni problemov z oskrbo z drvmi, poleg tega pa na Gozdnem gospo- darstvu pravijo, da je povpraševanje po tem kurivu v tem času majhno. Večina ljudi se namreč oskrbuje z drvmi preko kmetov, lastnikov gozdov, ker so pri njih cenejša. Precejšnje pa je zanimanje ljudi za odkup drv v goleh na kamionskih ce- stah, kjer stane kubični meter drv le 427 do 700 dinarjev. Sedaj, ko se je pričela jesenska sečnja, pa bo Gozdno gospodar- stvo znova omogočilo ljudem, da bodo sami pobirali sečne odpadke po simbolič- ni ceni 100 dinarjev za kubični meter v družbenih gozdovih. DS Naloga je: spopad z negotovostjo in malodušjem y mozlrskl občini so si politične organizacijo zadale odgovorne naloge Nestabilnost v gospodarje- nju, pogoste spremembe ukrepov ter nespoštovanje predpisov na vseh področ- jih, povzročajo med občani, negotovost in malodušje. Sprejemamo nove akcijske programe brez ugotavljanja, ali smo prejšnje naloge ure- sničili. Pomeni, da se mno- gih stvari lotevamo na pa- met. To so le nekatere ugoto- vitve razpravljalcev s seje predsedstva občinske konfe- rence SZDL Mozirje, kjer so člani predsedstva določili naloge družbenopolitičnih organizacij v nadalnjem ob- dobju. Naloge, ki so tesno povezane s stališči, sprejeti- mi na 14. seji Republiške konference SZDL. Osnovna naloga v vseh sredinah mora biti spopad z malodušjem in pasivnostjo, ki je prisotna tudi med naši- mi občani. Brez omahovanja in bojazni se bodo morale s pojavi družbene nediscipli- ne in zlorab spopasti nadzor- ne institucije. Ne smemo na- mreč dopuščati nespoštova- nja skupnih obveznosti, sprejetih v delegatskih skup- ščinah ter v mesebojnih do- govorih in sporazumih,« je na vprašanje, katere so osnovne naloge, ki jih bodo morale pri nadaljnjem delu upoštevati družbenopolitič- ne organizacije in druge in- stitucije političnega sistema, odgovorila Rezka Plaznik, sekretarka OK SZDL Mo- zirje. »Kljub temu, da vidimo največje možnosti razvoja v kmetijstvu in gozdarstvu, mora povečanje proizvod- nje, dohodka in deviznega priliva postati osnovna skrb v vseh panogah občinskega gospodarstva. V vse panoge, tudi v negospodarstvo, mo- ramo čimprej vključiti pre- dnostne cilje dolgoročnega programa ekonomske stabi- lizacije. Zbori skupščine so tako pred kratkim že sprejeli program delovanja v zoženih materialnih možnostih, do- polnjen s stališči našega predsedstva.« Med nalogami, sprejetimi na predsedstvu je nekaj že uresničenih? »Predvsem tisti del dogo- vora, ko smo se zmenili, da morajo biti delavci v združe- nem delu temeljito seznanje- ni z realnimi razmerami v posamezni sredini, panogi, zlasti pa s programi za ravna- nje v bodoče. Z vsem tem, pa tudi z ukrepi ZIS, z njihovi- mi vzroki in predvidenimi posledicami so člani izvršne- ga sveta in družbenopolitič- nih organizacij seznanili de- lavce na zborih ob obravna- vanju polletnih obračunov.« Kakšne pa so naloge v družbenih dejavnostih? »Predvsem takojšnje zmanj- ševanje programov. Vendar ne linearno, uveljaviti mora- mo selektiven pristop glede na pomen programov za de- lovne ljudi in občane ter ra- zličen položaj delavcev posa- mezne dejavnosti. Nadalje- vati pa bo potrebno z racio- nalizacijo organiziranosti strokovnih služb.« R. PANTELIC pogled v svet s kovinotehno Prevrata in manevri Dogodka sta morebiti različna, kot sta različni državi, v katerih sta se pripetila, namreč dva držav- na prevrata v minulem tednu. Tisti v Zgornji Volti in oni v Gvatemali. Eden v Afriki, drugi v Latinski Ameriki. Eden bržkone z bolj levi- čarskim, radikalnim predznakom, drugi nedvomno desničarski, celo srajno desničarski. Ker svet postaja z razvojem tele- komunikacij, sodobne tehnike sploh čedalje bolj med seboj pove- zan (in obenem marsikje bolj in bolj raztrgan), se ni čuditi, če opa- zovalci dogajanja nimajo tadva prevrata zgolj za sad notranjih obračunov v teh dveh državah Morda pri tem pretiravajo v tem in onem, toda vseeno najbrž povsem drži, da tudi ta dva državna udara po svojih nasledkih utegneta vpli- vati na nadaljnje dogajanje, bolje rečeno zaplete v teh delih sveta. Kar zadeva Zgornjo Volto, eno najrevnejših držav v Afriki in na svetu sploh, velja pripomniti, da je zdaj prišel na krmilo kapetan San- kara, mož, ki vodi skupino radikal- nih mladih častnikov, pa tudi civi- listov. Še več, Sankara je v pičlih nekaj mesecih letos, ko je bil mini- strski predsednik, ko še ni bil od- stavljen in zaprt, kazal izrazito na- klonjenost do Libije, pa tudi do ne- katerih drugih afriških vlad, ki jih označujejo za »radikalne« ali »pro- gresistične« (Benin, Gana, Kongo). Takšna usmerjenost, njegovi napa- di na »neokolonializem« in »med- narodni imperializem«, geslo ob prevzemu oblasti (»domovina ali smrt«), vse to kaže, da Sankara ne more biti všeč vsem tistim vladam v Afriki in zunai nie. ki oisano gle- dajo na politko in akcije libijskega voditelja Gadafija na tej celini. Te vlade - med njimi sta tudi Francija in ZDA - delajo vse, kar morejo, da bi prekrižale račune polkovniku Gadafiju, češ, da je v bistvu samo »podaljšana roka Moskve.« In ker je bila Francija kolonialna vladarica tudi v Zgornji Volti in ker je tudi po razglasitvi neodvi- snosti ohranila pokroviteljsko vlo- go, ni dvakrat reči, da se čuti zdaj prizadeta, da meni, da so njeni in- teresi ogroženi. No, za zdaj je doga- janje v Zgornji Volti - ob zaprti meji in odhodu večine tujcev - za- vito v tenčico skrivnosti. Zato pa je tembolj živo v Čadu in bližnji pa daljni okolici te države. Po libijski pomoči enotam Gukuni- ja Weddeya, po ameriški ter franco- ski pomoči v orožju, po zairski po- moči s padalci Hisenu Habreju in njegovi vojski, je zdaj Francija stopnjevala pomoč: poslala je tudi vojake. Obenem so se sredi tedna začeli ameriški manevri s sodelo- vanjem vojska Egipta, Sudana, So- malije in Omana. Sudan pa je, kot vemo, sosed Čada. Glede Gvatemale so stvari očitno bolj jasne. Na krmilo je prišel skrajno desničarski general Oscar Mejia Victores, obljublja demokra- tizacijo in obnovo države, vse tisto, kar je obljubljal tudi strmoglavlje- ni general - predsednik Montt, pa se mu ni posrečilo. Ker je Gvatema- la v marsičem strateško ena najpo- membnejših držav v Srednji Ame- riki, politika Washingtona pa je zadnje čase zelo intenzivno usmer- jena na to območje, na zatiranje »komunizma« in prodiranja sovjet- skega vpliva, se ni čuditi, če so v Washingtonu hitro po prevratu pozdravili novega šefa države. Zla- sti še sedaj, ko se začenjajo mane- vri s sodelovanjem ameriške voj- ske v Hondurasu, na meji z Nikara- gvo, z množično uporabo vojnega ladjevja. Dva prevrata in manevri - to je dajalo v marsičem pečat dogajanju v zadnjih sedmih dneh. Piše JOŽE SIBCELJ 11. AVGUST 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 V Zlatarnah se preusmerjajo Vse več le srebrnega nakita, lažjega zlatega, uspeva tudi dentalnl program Pomanjkanje osnovnih proizvodnih surovin, pred- vsem zlata in srebra, je v celjskih Zlatarnah nareko- valo hitre proizvodne spre- membe: izdelavo predvsem lahkega zlatega nakita, več- jo proizvodnjo srebrnega nakita in še prodornejši izvoz. V Zlatarnah so v šestih mesecih lanskega leta prede- lali v nakit 427 kilogramov zlata, letos 283 kilogramov s tem, da so iz njega izdelali več kosov nakita kot lani. Srebrnega nakita so v Zlatar- nah izdelali lani v šestih me- secih iz 106 kilogramov, le- tos iz 146 kilogramov. Ob tem pa so izključno zlatega nakita izvozili na zahodno tr- žišče kar za 68 odstotkov več kot lani, za 38 odstotkov pa so povečali izvoz izdelkov iz dentalnega programa na vzhodna tržišča. Zlatarne seveda iščejo šte- vilne možnosti, s katerimi bi prišle do zlata. Z rudnikom Bučim iz Makedonije so se dogovorile za skupni izvoz in ob tem za ustrezno delitev deviznega dohodka, s čimer so letos prišle do 37,5 kilo- gramov zlata. Kooperacijska proizvodnja s Fanipo iz Pri- zrena jim je navrgla 35,5 kilo- gramov zlata, z odkupom lomljenega zlata po vsej Ju- goslaviji pa so prišli do 110 kilogramov čistega zlata, kar je 30 kilogramov več, kot so ga na ta način odkupili lani. Ob tem pa so Zlatarne 38 ki- logramov zlata odkupile še iz drugih virov. Z vsemi temi oblikami oskrbe z osnovni- mi surovinami so v Zlatar- nah sicer pod nabavnim pla- nom, vendar kljub vsemu upajo, da bodo vsaj izvozne načrte dosegli. V Zlatarnah v tem času razpolagajo s kolekcijo, ki obsega blizu tisoč kosov na- kita iz zlata in sto kosov sre- brnega nakita. Dopolnjujejo jo še s kakimi 300 kosi naki- ta, ki ga bodo pokazali na septembrski zlatarski razsta- vi v Celju, posebno kolekcijo pa ravnokar razstavljajo na newyorškem sejmu nakita, na katerem prvič skupaj raz- stavlja pet proizvajalcev zla- tega nakita iz Jugoslaviie. V Gorenju dopusti in tudi trdo delo Kljub temu, da imajo v Gorenju v Titovem Velenju trenutno kolektivni dopust pa to ne pomeni, da je za velikimi delovnimi halami in pisarnami vse mrtvo. Na- sprotno: delavci so na dopu- stu, skupina, ki ji je bilo zaupano vodstvo Gorenja v njegovem najtežjem času obstoja, pa pripravlja vse potrebno, da bi povratniki z dopustov z novimi idejami in močjo krenili v reševanje težav. V Gorenju so do konca ju- lija pripravili vse potrebno za izvajanje sanacijskega programa. Mikro rešitve so pripravile delovne skupine skupaj s strokovnimi služba- mi Gorenja in s pomočjo zu- nanjih sodelavcev. Do 20. avgusta bo potekala razprava o zaključkih delov- nih skupin v okviru družbe- nopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Na teh razpravah se bo ali se naj bi izoblikoval odnos do pri- pravljenih zaključkov in s tem tudi do sanacijskega programa, ki bo na teh teme- ljih tudi zasnovan. Stališča, ki bodo sprejeta na teh raz- pravah bo obravnaval tudi kolegij ZKPO 22. avgusta, medtem ko bo od tega dne pa do 30. septembra poteka- la pospešena izdelava sana- cijskih programov. Do sredi- ne oktobra naj bi izdelali tu- di sanacijski program vseh tozdov. TONE VRABL Dobri dosežki, toda tudi na račun cen V žalski občini Jih skrbi upadanje donosnosti Polletni gospodarski re- zultati v žalski občini so še vedno boljši kot regijski in republiški, kljub temu pa z njimi v občini niso najbolj zadovoljni. Zaskrbljujoče je predvsem to, da donosnost in ekono- mičnost že tretje leto upada- ta. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je do- nosnost zmanjšala kar za tri- najst odstotkov, ekonomič- nost pa je upadla za odsto- tek. Rast posameznih kategorij gospodarjenja je visoka. Ta- ko se je celotni prihodek no- minalno povečal kar za štiri- deset odstotkov, dohodek za petintrideset in čisti doho- dek za triintrideset. Družbe- ni proizvod je nominalno po- rastel za sedemintrideset od- stotkov. Vsi ti visoki nomi- nalni porasti pa seveda niso dokaz dejanske uspešnosti gospodarjenja, pač pa v veli- ki meri tudi odraz povečanja cen. Izgube so za odstotek višje kot v enakem lanskem letu, relativno vzeto pa manjše. Izgube znašajo trinajst in pol milijona dinarjev, večina le- teh pa odpade na DEM tozd Elektroprenos Podlog, nekaj več kot 120 tisoč dinarjev iz- gube pa so zabeležili v Slovi- novem tozdu v Žalcu. Skrbi dejstvo, da je tudi precej ti- stih, ki poslujejo na meji do- nosnosti. Izvoz se je povečal za 42 odstotkov, na konvertibilni trg pa za 61 odstotkov. Uvoz je bil za četrtino manjši, uvoz s konvertibilnega trga pa skoraj za trideset odstotkov manjši. Tako znaša stopnja pokrivanja uvoza z izvozom 173 odstotkov, stopnja po- kritja konvertibilnega uvoza z izvozom pa šestdeset od- stotkov. Na prvi pogled so to sicer lepi rezultati, vendar z njimi niso v celoti zadovoljni saj fizični obseg izvoza ni bil takšen kot so ga načrtovali, sorazmerno dobro pokritje uvoza z izvozom pa je bolj rezultat precej zmanjšanega uvoza, kar bo nedvomno imelo posledice v naslednjih mesecih. JANEZ VEDENIK Manjka telefonskih kablov, kar ogroža razvoj telefonije Kljub temu, da denar Je, pa dela ne potekajo po načrtih Zaradi pomanjkanja ka- blov za telefone niso ogrože- ne le naložbe, pač pa tudi redno vzdrževanje. Celjski poštarji pravijo, da kablov tako rekoč ni več, ker jih jugoslovanski proizvajalci kar osemdeset odstotkov izvozijo, preostalih dvajset odstotkov pa tudi ni v celo- ti namenjenih potrebam pošt. O tem smo se pogovar- jali z Borisom Kresnikom, v. d. direktorjem tehnično razvojnega sektorja celjske PTT, Marjanom Ravnja- kom, vodjem projektive in Borisom Cilenškom, koor- dinatorjem za izgradnjo te- lefonskih omrežij. B. Kresnik: »Ne gre le za pomanjkanje. Kabli so se tu- di nenormalno podražili. V primerjavi z lanskim letom kar za 110 odstotkov.« Marjan Ravnjak: »Ze lani smo ugotovili potrebe glede na načrtovane naložbe in jih posredovali dobaviteljem. Za te potrebe smo plačali stoodstotni avans, ki je bil povrhu še brezobresten. Po- leg tega za proizvajalce zbi- ramo odpadni baker. Z eno izmed proizvodnih organiza- cij smo se dogovorili, da ji posredujemo tudi surovine, ki jih ima naša Cinkarna. Le- ta pa je spet zahtevala za to baker, ki ga mi že tako daje- mo proizvajalcem kablov. Smo v začaranem krogu, iz katerega ne vidimo izhoda. Primanjkuje, zaradi izvoza, tudi plastičnih kablov, ki so potrebni za razvodno omrež- je do samih naročnikov. Ta- ko imamo ponekod glavno in distribucijsko omrežje zgrajeno, razvodnega pa ne moremo urediti.« Boris Cilenšek: »V Tito- vem Velenju urejamo kabel- sko povezavo med staro in novo centralo, gradimo pa tudi telefonsko omrežje za industrijo v tem mestu. Tu do posebnih težav ne priha- ja, ker gre v glavnem le za gradnjo kanalizacije, za to pa je na voljo ves potreben ma- terial. V Zrečah gradimo kra- jevno telefonsko omrežje, medkrajevno povezavo Zreč s Konjicami ter dve telefon- ski krajevni omrežji v Sko- marju in Gorenju. Omeniti moram tudi telefonsko iz- gradnjo v Košnici in Tremar- jih. Najhuje pa je z izgradnjo telefonskega omrežja v Šent- jurju. Celotna vrednost na- ložbe je okrog trideset mili- jonov dinarjev. Sredstva za- njo so v glavnem zbrana. La- ni smo položili 800 metrov kabla v naselju Pešnica ter zgradili del kanalizacije v sa- mem Šentjurju. Letos smo postavili telefonske drogove v Blagovni, ta mesec pa bo- mo prebijali cesto na relaciji od Šentjurja do Blagovne. Začela se bo tudi gradnja te- lefonske kanalizacije od Šentjurja do Hrušovca«. Kaj pa je treba storiti še v samem Celju? B. Cilenšek: »Prevzati bo treba naročnike z Lave in Ostrožnega na center v Go- lovcu in preusmeriti telefon- ske naročnike ob Mariborski cesti, prav tako na centralo na Golovcu. Vsega tega ni- smo mogli storiti že lani za- radi pomanjkanja kablov. Izvajalec del, Tegrad iz Ljub- ljane, sicer zagotavlja, da so kabli za ta dela na poti v Ce- lje in da se bo gradnja pričela po 18. avgustu«. B. Kresnik: »Problemi za- radi neusklajene dokumen- tacije niso samo v Celju, pač pa na vsem celjskem območ- ju. Gostota podzemnih insta- lacij se iz leta v leto veča. Pri tem so telefonski kabli naj- bolj izpostavljeni raznim po- škodbam, ker so tudi naj- manj nevarni. Zaradi po- manjkanja kablov pa ne gre več le za finančni problem, pač pa za to, da nam zmanjka rezervnih kablov ali pa mo- ramo vgraditi neprimerne kable, ki so po navadi še dražji.« Zaradi pomanjkanja tele- fonskih kablov se poraja kup težav, poštarji pa so pri tem nemočni. Izhoda iz začarane- ga kroga zaenkrat nihče ne vidi. JANEZ VEDENIK Težave doma in na tujem Na licitacijah za gradbena dela Je tudi po 30 Izvajalcev In delo Je težko dobiti V gradbeništvu so zaradi trenutnega težkega gospo- darskega položaja zašli do- mala vsi kolektivi v nepri- jetne težave. To velja tudi za Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad v Titovem Velenju, ki je bilo še lani med najmočnejšimi in naj- solidnejšimi tovrstnimi ko- lektivi v Sloveniji, pa tudi izven nje. Čeprav so dosežki za prve mesece letošnjega leta še kolikor toliko uspeš- ni in zadovoljivi, pa isto- časno vseeno vzbujajo mno- go negotovosti, kako bo v prihodnje. Letos so na jugoslovan- skem področju že ustvarili za milijardo in pol bruto pro- izvodnje ter tako prekoračili dinamični plan za dobrih se- dem odstotkov. Zal pa se je v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu obseg proiz- vodnje zmanjšal za kar osem odstotkov. Vegrad je uspe- šen na gradbiščih po tujih državah, kjer so delavci v le- tošnjem letu že ustvarili za 330 milijonov dinarjev ali 35 odstotkov več od dinamične- ga plana. Letni plan proiz- vodnje na tujih tržiščih pa so dosegli že v višini 68 odstot- kov. Ob delu doma in v tujini so v Vegradu v prvem polletju letošnjega leta ustvarili za okoli 1,9 milijarde dinarjev, kar pomeni, da so izpolnili letni plan proizvodnje 53 od- stotno. V Vegradu so kljub temu, da so solidno zaklju- čili prvo polletje, v velikih skrbeh, kako v bodoče. Raz- mere se slabšajo, cene grad- benih storitev so neustrezne in še vedno na ravni tistih izpred dveh ali celo treh let. V Vegradu jim tako ne pre- ostane drugega, kot da v izredni konkurenci podob- nih delovnih organizacij sprejemajo dela »pod ceno«. Do vsega tega je prišlo zato, ker je dela malo, gradbenih podjetij pa veliko. Vsak se bori za svoj kos kruha, ta kos pa je vedno tanjši. Težave so tudi v tujini, kjer je konku- renca med gradbenimi po- djetji velika. Tako bi bilo tre- ba delati poceni (da se dobi delo), vendar izredno kvali- tetno. Pri Vegradu pravijo, da se na licitacijah za grad- njo pojavi tudi do 30 različ- nih proizvajalcev. To so tež- ke igre, ki zahtevajo mnogo pameti, da se po najboljših ponujenih in izpeljanih po- teh pride do željenega in po- trebnega dela. Težave se bodo nadaljeva- le zlasti v prihodnjem letu. 2e zdaj v Vegradu razmišlja-. jo o planu dela za leto 1984. Samo tozd Gradnja v Beo- gradu ima vse svoje zmoglji- vosti za prihodnje leto zase- dene, vsi ostali so še (razen nekaj manjših gradenj v Ljubljani in Titovem Vele- nju) brez dela. V Vegradu so se odločili in začeli z razisko- vanjem novih tržišč, kjer bi lahko opravljali svoje delo. Bitka za delo doma in na tujem postaja zlasti za grad- bince vedno bolj aktualna. Kako s konkurenčnimi cena- mi in visoko kvaliteto priti do objekta, da bo delavec iahko delal in dobil zaslužek, delovna organizacija pa vse tisto, kar potrebuje za nor- malen obstoj in delovanje, to je zdaj glavno vprašanje tudi v Vegradu. TV 4. STRAN - NOVI TEDNIK 18. AVGUST 11. AVGUST 1983 Krajevni praznik v Taboru Nov! cesti obnovljen dom, zajetje vode Ves prejšnji teden so se v krajevni skupnosti Tabor v žalski občini vrstile prire- ditve ob letošnjem krajev- nem prazniku, ki ga praznu- jejo prve dni avgusta v spo- min na ustanovitev prve skupine upornikov proti okupatorju leta 1941. »Ob praznovanju krajev- nega praznika je že ustaljena praksa, da pregledamo opravljeno delo, pridobitve in spregovorimo o proble- mih, ki jih nikoli ne manjka. Eden izmed njih je bilo tudi staro zajetje pitne vode, ki ni moglo več zadovoljiti potreb naše krajevne skupnosti in sosednjih, ki črpajo vodo iz našega zajetja. Novo zajetje, ki se imenuje Suhi potok, in ima pretok do 35 1 v sekundi, je ta problem v večji men rešilo,« je uvodoma na slav- nostni seji skupščine KS Ta- bor dejal predsednik skup- ščine KS Janko Drča. Ta re- šitev pa ni dolgoročnega zna- čaja, ker so zgradili vodovod Loke-Dol in tudi v drugih krajevnih skupnostih pove- čali število priključkov. Ko- munalna interesna skupnost Žalec je za ta dela prispevala 6 milijonov din. Druga večja pridobitev je nova gozdna cesta Gozdnica -Lovska koča v dolžini 2,5 km, ki povezuje 15 hri- bovskih domačij, gradilo pa jo je GG Celje TOG Vransko, narejena je bila v desetih me- secih, vrednost del pa je zna- šala 4,5 milijona din. Druga cesta, Id je bila zgrajena v dolžini 2 km, povezuje pet višinskih kmetij in je stala 850 tisoč din. Sredstva so prispevali uporabniki, večji del pa SIS za komunalo in ceste občine Žalec in iz pri- spevka za hribovske ceste. Na seji so podelili prizna- nja OF, ki so jih prejeli: GD Ojstriška vas-Tabor, Ivan Lukman, Alojz Petrič, Alojz Kouče in Zmago Šoštar. V praznovanje krajevnega praznika so se vključili tudi člani GD Ojstriška vas-Ta- bor, ki so praznovali 80 letni- co. Za ta jubilej so opravili veliko dela. Predsednik društva Milan Blatnik nam je ob tem povedal: »Pri ob- novitvi doma smo opravili več kot 2300 udarniških ur. Dom je popolnoma obnov- ljen, za kar gre zahvala Tek- stilni tovarni Prebold, SIS za požarno varnost in tudi osta- lim. Ob jubileju smo pripra- vili tudi tekmovanja, na slav- nostni seji društva pa smo podelili članom društva več priznanj. Od republiške ga- silske zveze smo prejeli priz- nanja druge stopnje.« Med tednom so pripravili tudi športna tekmovanja v šahu, malem nogometu, trim kolesarjenje ter nogometno tekmo, kjer so se pomerili veterani Tabora z žensko re- prezentanco Slovenije. TONE TAVČAR Predsednik regijske samouprave skupnosti za gozdar-' stvo, Dušan Hus, je odprl gozdno cesto Gozdnica-Lovska koča in poudaril velik pomen te nove ceste za Gozdno gospodarstvo Celje. Karla Sagadina - sedemdeset let Da je iz zahodnih krajev naše domovine, zgovorno pripoveduje že njegovo ime iz otroških tržaških do poznih celjskih let, je bil in ostal - Karlo. Celjan po očetu, Dolenjec po ma- teri, Trzačan po rojstvu pa je vendarle še najbolj Ce- ljan, saj je tu od prvih po- vojnih let. Izučen ključavničar, na- prednjak, ni mogel niti ho- tel imeti drugačen življenj- ski tok, kot ga je imel. Akti- vist OF od samega začetka, komunist od leta 1942, je opravljal med vojno drzne, tvegane naloge. Nekoč so ga ujeli, ga zdelali s puški- nimi kopiti, pa jim je ves polomljen in pomodrel ušel. Po osvoboditvi se je lotil knjig, opravil izpite, seveda ob delu v organih javne varnosti, se preselil iz Ljubljane v Celje. Bilje tu- di upravnik Vzgojno po- boljševalnega zavoda v Ra- dečah, kar je bila zanj pre- lomnica in izziv. Hotel je storiti čim več, da bi ta hiša ne bila kaznilnica. Manj opore je imel med vzgojite- lji, precej več med ljudmi v delavnici, kjer so prestop- niki delali. Zdravje ga je puščalo na cedilu, zato se je zaposlil v Cinkarni, kjer se je pri 55. letih upokojil. In kaj poleg razumljivega dejstva, da. je ves čas druž- beno aktiven Karlo še je oziroma je bil nekoč bolj kot danes ? Marsikaj! Dolga leta je bil predsednik celj- ske ribiške družine in je hkrati pridno gobaril. To drugo še počne, ono prvo, kot častni član. Je dolgolet- ni »Svobodaš«, nepogreš- ljiv bas v celjskem Komor- nem zboru. Kot rečeno, ni živel dol- gočasno. In zadovoljen je v družinskem krogu, sinova sta uspela doseči vsak svoj cilj. Še vedno »miga« v ko- misiji za zdravstvena vpra- šanja borcev NOV kot predsednik. Manj je zado- voljen z občim obnašanjem ljudi, ki se vse preveč žene- jo, si uničujejo zdravje in kvarijo značaje. Nekatere vrednote, tudi skromnost, bi morali spet obuditi v živ- ljenje družbe. Svet Srednje šole Borisa Kidriča, Celje razpisuje prosta dela in naloge učitelja matematike in fizike Pogoj: Visoka izobrazba Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Delo za nedoločen čas. Predlogi davkov burijo Javnost Predlogi za novo davčno politiko burijo duhove. Med temi predlogi pa je še zlasti zanimiv ta, da bi stanovanjske hiše, ki imajo več kot 70 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, letno obdavčili s 5,15% vrednosti. V Sloveniji dqslej velja povprečna stopnja davka od posesti stavb 0,15% vrednosti stavbe. Pravzaprav je naravnost čudno in neverjetno, kako je takšen predlog sploh lahko prišel na dan. Dejstvo je namreč, da ima večina stanovanjskih hiš več kot 70 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Če vza- memo za primer vrednost posamezne hiše, ki se danes vrti od štiri do šest milijonov dinarjev, potem bi bilo treba letno plačati od 200.000 do več kot 300.000 dinar- jev davka. Ali drugače povedano: v dvajsetih letih bi občanom odvzeli vrednost njihove hiše. Precejšnje je število delavcev, ki imajo lastne hiše, vendar v vsem letu ne zaslužijo niti toliko, da bi, v primeru, če bi takšen predlog sprejeli, davek sploh lahko plačali. Sedaj bi lahko razpravljali tudi o tem, da vsi tisti, ki so si zgradili hiše, ne potrebujejo stanovanj v blokih, pa še o čem. Razmišljamo pa lahko tudi drugače. Kdo si je izmislil takšen predlog? Kako je lahko tak predlog sploh prišel pred ljudi in jih sedaj po nepotrebnem razburja? V tem primeru imajo na ta predlog pripombe vse republike, kar je tudi razum- ljivo. Vprašljiv je tudi predlog, kako obdavčevati avtomo- bile. Za staro stoenko naj bi davek znašal 2000 dinar- jev, za denimo mercedesa pa 3000 dinarjev. Tudi v tem primeru ne moremo govoriti, da bi takšen davek po- menil kakšno socialno korektivno funkcijo. Navsezad- nje tisoč dinarjev ne predstavlja ničesar takšnim, ki si lahko privoščijo drage, uvožene avtomobile. Tudi med obrtniki so predlogi naleteli na precej negodovanj, saj pravijo, da so obdavčitve v Sloveniji že doslej višje kot v drugih republikah. Nasploh je bila davčna politika v Sloveniji doslej ostrejša kot drugod, sedaj pa predlagajo kar linearno povečanje davčne stopnje za pet odstotnih točk, kar spet pomeni, da bi bih davčni zavezanci v posameznih republikah v ne- enakopravnem položaju. Cilj davčne politike vsekakor ne bi smel biti ta, da bi krajši konec potegnili tisti ljudje, ki so si premoženje ustvarili s pridnim in poštenim delom. Nekateri pred- logi pa so videti prav takšni. JANEZ VEDENIK Težave zaposlovanja v Laškem V preteklem letu so na za- poslovanje v občini Laško vplivale zaostrene razmere. Vendar pa so kljub temu do- segli 3% rast, namesto 0,9%, kakršno so načrtovali. V letošnjem načrtu zapo- slovanja predvidevajo pove- čanje števila zaposlenih za 2,4%, od tega v gospodarstvu za 2,4% in v negospodarstvu za 2,1%. Za kritje dodatnih in nado- mestnih potreb bodo organi- zacije združenega dela potre- bovale 254 delavcev in pri- pravnikov. Za nedoločen čas jih bodo sprejeli 222, ostali pa bodo nadomeščali dalj ča- sa odsotne delavce. Po napovedi naj bi se kva- lifikacijska struktura delav- cev izboljšala za dvajset od- stotkov glede na lani, ko je zaradi prepočasnega pre- strukturiranja gospodarstva niso uspeh uresničiti. Kljub vsemu pa potrebe po kadrih še ne bodo zado- voljene, saj je priliv iz šol manjši, kot bi bilo potrebno. Primanjkljaj bodo krili z za- poslitvami evidentiranih iskalcev zaposlitve. Delavcev s končano sred- njo in visoko šolo je dovolj, vendar primanjkuje profe- sorjev angleščine in diplomi- ranih ekonomistov. Pri- manjkljaj le-teh bodo zmanj- šali z dodatnim štipendira- njem. Prav tako je problem z zaposlitvijo medicinskih se- ster in delavcev brez kvalifi- kacije oziroma s polkvalifi- kaciio, ker jih je premalo. Večjo pozornost bodo v prihodnje posvečali uvaja- nju večizmenskega dela in zaposlovanju mladih ter do- datnemu strokovnemu usposabljanju. Kljub povečanju števila zaposlenih se bo v občini La- ško povečalo tudi število brezposelnih. Trenutno uve- ljavlja pravico do denarnega nadomestila ali denarne po- moči za čas nezaposlenosti osem občanov, do konca leta pa naj bi jih bilo še več. L. K. Čas za razprodaje Vsak dan postaja življe- nje vse dražie. To dejstvo sili ljudi, da so pričeli iskati po trgovinah blago, ki po kakovosti nič ne zaostaja za ostalim, je pa tovarniško znižano. Zato smo se pred sezonski- mi razprodajami tekstila, ki se bodo pričele petnajstega avgusta, podali v nekatere celjske trgovine. Najprej smo bili v trgovini Stari trg, kjer so nam pove- dali, da imajo za 40 odstot- kov znižane le moške srajce nekaterih proizvajalcev iz drugih republik. Nato smo se napotili v Varteksovo tr- govino v Stanetovi ulici, kjer so edini v Celju pohiteli s se- zonsko razprodajo. Tu imajo obleke znižane za 20 odstot- kov. Tovarniško znižane mo- ške hlače za 40 odstotkov imajo v Modi in Gregorju. Podali smo se tudi v velebla- govnico T, kjer po 10 odstot- no tovarniško znižani ceni prodajajo le poletne majice. Posebnost Oblačil pa je v tem, da prodajajo blago na potrošniško posojilo. Naše povpraševanje po tovarni- ško znižanem blagu smo za- ključili v celjski poslovalnici Beka, kjer smo izvedeli, da po znižani ceni (40 odstot- kov) prodajajo le ženske bluze. MATJAŽ GALJOT Disco na gradu V četrtek, 4. avgusta, je bi- la otvoritev novega disca na Starem gradu. Obisk je bil zadovoljiv, prevladovali pa so predvsem fantje. Disco bo odprt vsak četr- tek, petek in soboto. Vstop- nina (100 dinarjev) pa je v celoti namenjena pripravam celjskih atletov. N.G. V Aktualni temi založbe Delavska enotnost so izšli vsi separati in sklepni dokumenti KRAIGHERJEVE KOMISIJE Naročila sprejemamo na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška c. 43 INDUSTRIJSKO KOVINARSKA IN OBRTNO MONTAŽNA DO IKOM ŠMARJE PRI JELŠAH DS TOZD DOM ponovno razpisuje prosta dela in naloge vodje TOZD Poleg pogojev navedenih v 511. členu zakona o združenem delu mora kandidat izpolnjevati še na- slednje: - da ima visoko ali višjo šolo gradbene, strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri z najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah - da ima pravilen odnos do samoupravljanja in, da je širše družbeno aktiven - da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredeli svojo vlogo pri realizaciji. Kandidati naj podajo pismene vloge v 15 dneh po objavi na naslov: Industrijsko kovinarska in obrtno montažna DO IKOM Šmarje pri Jelšah, TOZD DOM, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni 15 dni po izvršenem izbir- nem postopku. 11. AVGUST 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Jerca Nendl 5 let je, kar je prišla med nas, v vrste Celjske folklorne skupine. Kot pevka narodnih pesmi je vlila naši dejavnosti nove širine. Vedno nam je bila pripravljena pomagati, tudi takrat, ko je kruta bolezen že načela njeno zdravje. Iztrgala jo je sredi mla- dosti, ustvarjalnega dela in ob naši deseti obletnici ji ne bomo mogli izreči zahvale za povezovanje programa, za vse tiste mi- nute, ko so pesmi, ki jih je pela, osrečevale ljudi. Bi- la je naša Jerca, tista ki tak' lepo poje. . Ne bomo je pozabili. Celjska folklorna skupina Zagnanost in volja do dela To so odlike krajanov krajevne skupnosti Vransko V krajevni skupnosti Vransko živijo dobri, in pri- jazni ljudje. Veliko zanimi- vih in pozornosti vrednih stvari se skriva v teh kra- jih. O tem nam je pripove- doval podpredsednik sveta krajevne skupnosti Vran- sko, Janez Šoštar: »Naša krajevna skupnost obsega širok pas žalske obči- ne in šteje približno 2570 krajanov. Tu živijo pred- vsem kmetje, delavci pa se vozijo na delo izven našega območja. Ljudem ostaja ma- lo prostega časa za družbe- no-politično delo v organih krajevne skupnosti, vendar so krajani zelo zagnani in sa- moiniciativno skrbijo za kul- turno življenje v kraju. Vran- sko je pobrateno z osmimi krajevnimi skupnostmi ši- rom Jugoslavije in na vsako- letnih srečanjih si izmenja- mo delovne izkušnje. Vaški svet Tešava-Čreta- Jeronim sodi med najbolj aktivne v krajevni skupno- sti. Ozemlje se razteza na skoraj tisočih metrih nad- morske višine in čeprav iz- gubijo ljudje s prevozom na delo in nazaj veliko dragoce- nega časa, vendarle ostajajo povezani med seboj. Dobri in pošteni ljudje, ki se nikoli ne odrečejo solidarnostnim akcijam, živijo v našem kra- ju. Solidarnost in poveza- nost med krajani se je naj- bolj pokazala ob izkopu 3000 metrov dolgega vodovodne- ga jarka na kmetiji Jesenič- nik. Pri delu je sodelovalo nekaj čez sto ljudi, predvsem okoliški kmetje, mladina in seveda tudi ostali krajani. Prav tako so pokazali krajani veliko zgnanost in delovni elan pri urejanju ceste Vran- sko-Creta. Omeniti pa mo- ram tudi slabo sodelovanje predstavnikov Kmetijske za- druge s kmeti. Menim, da so tukaj izredno dobri pogoji za razvoj kmečkega turizma, mimo vodi namreč Evrop- ska pešpot in Savinjska krožna pot, tako da bi morali kmetijski pospeševalci bolj vzpodbujati in pomagati kmetom pri premagovanju začetnih težav. Dobri zgledi vlečejo in mi bi se morali pri tem vzgledovati pri sosednji krajevni skupnosti Nazarje.« IVANA FIDLER Smiljana vabi Iz Stranic se je oglasila stara znanka našega Vrti- ljaka, ki si je zaželela druž- be nepoznane vrstnice. Ta- kole piše: Ime mi je Smiljana, kon- čala sem tretji razred. Rada bi spoznala in povabila na počitnice deklico mojih let. Pri meni bi se igrali v gozdu in na travniku. Lahko bi šli na sladoled, pokazala bi ji šolo, mogoče tudi izvir Te- snice. Nabrala sem že bo- rovnice za njo in jih shrani- la v skrinjo. Lepo bi se ime- le. Pri nas ni prometa, je svež zrak in zdravje. Imam še bratca. Moj naslov je Smiljana Adamič, Stranice 163, 63206 STRANICE. Draga Smiljana, upam, da se ti bo na to prijazno vabi- lo brž oglasila katera od na- ših bralk. Ceneje skozi življenje Ob povečanju življenjskih stroškov, se je povečal tudi izdatek za hrano. Zato so ljudje začeli bolje izkorišča- ti zemljo, ki jo imajo okoli svojih hiš. Težje je bilo to stanovalcem v blokih. Zato je v zadnjih letih izredno naraslo zanimanje za prido- bitev manjšega kosa zemlje v mestu samem ali pa tudi izven njega. Izredno hitro so se na eni strani pojavili vrtovi na črno na zelenicah, drugod pa so samevala neobdelana zemlji- šča. Kakor v vseh drugih ob- činah, so se tudi v Celju od- ločili za ureditev takšnih raz- mer. Zavod za planiranje in izgradnjo občine Celje je poi- skal v svojih načrtih primer- na zemljišča, na katerih je si- cer predvidena gradnja, ven- dar pa zaradi pomanjkanja denarja ali kakšnega druge- ga vzroka, še vsaj 3 leta ne bodo delali na tem zemlji- šču. Naredili so ureditveni načrt in tako namenili za or- ganizirano vrtičkarstvo se- dem večjih površin v KS Ga- berje, Dolgo polje in Medlog. Mikrolokacijsko delitev in prenos na občane pa so nare- dili v KS sami, kjer so zemlji- šča. Vrtičkar je s KS sklenil sporazum o začasni uporabi zemljišča za svoje potrebe. V najem je dobil vrt do 100 m2 za dobo največ 3 let in se tudi obvezal, da bo zemljišče uporabljal le za pridelovanje vrtnin, na zemljišču ne bo postavljal nobenih ograj ali trajnejših konstrukcij, KS pa bo plačeval najemnino okoli 150 dinarjev na leto. Zato pa mora biti tudi s strani KS obveščen o odvzemu zemlji- šča najmanj pol leta prej. Tako so v letošnjem letu zaživeli vrtovi na vseh teh zemljiščih. Vrtičkarji pride- lujejo skorajda vse za svoje potrebe - solato, korenje, pa- radižnik, fižol, kumarice, ze- lje... ter s tem tudi skrbijo za lepši izgled okolja. Vendar pa ni vse tako, kot bi moralo biti. V KS Gaberje je prišlo do sporov med vrti- čarkji in načrtovalci del na tem zemljišču. Ob delni ko- rekciji načrtov, so pač spelja- li toplovod tik ob teh vrtovih in ob kopanju poškodovali nekaj vrtov. Že res, da so vr- tičkarji nekoliko prekoračili mejo vrta ob obdelovanju zemlje, vendar jim je po nji- hovih zagotovilih bilo to do- voljeno. Kakor je že, škodo si je ogledal tudi sodni cenilec, na razplet dogodkov pa bo potrebno še nekaj časa poča- kati. Večji problem imajo vr- tičkarji z vodo, posebno v teh poletnih mesecih. Zato jih večina vodo dovaža.od sosedov ali pa iz naj bližnjega vodnjaka. Kljub vsem tem težavam so vrtičkarji zadovoljni s tem, kar pridelajo na zemlji, saj se jim to krepko pozna pri fi- nančnem obračunu. Zato tu- di z zanimanjem spremljajo pobude Občinske konferen- ce SZDL Celje, ki išče za po- trebe organiziranega vrtič- karstva večji kompleks kme- tijske zemlje - od 2 do 4 ha, ki bi bil stalno oz. daljši čas namenjen vrtičkarjem, kjer bi lahko postavili tudi manj- ši lesen objekt. ^ ^ Stane Kozjan Že dolga leta je Sent- jurčan in malo je ljudi v kraju in okolici, ki ga ne bi poznali, kar gre pripi- sati njegovemu dolgo- letnemu in prizadevne- mu delu z ljudmi in med ljudmi. Ali, kakor pravi sam: »Z ljudmi se je tre- ba veliko pogovarjati in to na tovariški način. Treba je znati prisluhni- ti njihovim problemom, ker se jim le tako lahko približaš.« • Rodil pa se je v Fran- ciji, kamor je šel oče kot rudar s trebuhom za kruhom. V času svetov- ne krize leta 1929 pa je kot petletni fantič prišel v Šentjur in kmalu začel hoditi v šolo. Gimnazij- ska leta je prekinila voj- na in leta 1944 seje Sta- ne Kozjan pridružil na- rodnoosvobodilnemu boju. Bitko za lepše in boljše življenje pa je na- daljeval pri okrajnem odboru Celje - okolica, kasneje kot tržni inš- pektor, predsednik ob- činskega odbora sociali- stične zveze, sekretar Kmetijskega kombinata in zadnjih osem let kot tajnik samoupravne sta- novanjske skupnosti Šentjur. Zdaj, tik pred upoko- jitvijo, se ne boji, da bi se kdaj dolgočasil. Veli- ko dela ga še čaka. Tako v domači krajevni skup- nosti, kjer je sekretar osnovne organizacije ZK, nadomešča tudi predsednika občinske- ga odbora ZZB NOV Šentjur, deluje v banč- nih organih, pri Izvrš- nem svetu in še in še. Ob prazniku občine bo prejel priznanje republi- škega sekretariata ljud- ske obrambe za delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Energija za tako pe- stro delo izvira pri Sta- netu Kozjan u prav goto- vo iz dobre volje in pre- pričanja, da ga ni dela, ki mu človek ne bi bil kos. Le vztrajen je treba biti in kot pravi, verjeti je treba v ljudi in graditi na zaupanju. Potem je skoraj polovica dela že opravljenega. MATEJA POD JED OBRAZI TEDNIKOV INTERVJU Skrb za prizadete otroke je vse večja Z* novim šolskim letom bodo izpeljali na celjskem območju tri projekte raz- voja pomoči otrokom z ra- zličnimi učnimi motnjami in težavami. Vse tri ustano- ve v Celju (Osnovna šola Ivanke Uranjek, Dom Golo- vec in Dom šola na Dobrni), ki so do sedaj skrbele za učence z lažjimi motnjami in težavami v razvoju, se bodo delno ali povsem preusmerile. Kljub temu, da smo poseb- no šolstvo po vojni izredno razvili tudi na našem območ- ju, saj imamo šole z lažjim (prilagojenim) programom v vseh občinah, razen v Šent- jurju in Mozirju, pa nismo ra- zvili potrebnih oblik uspo- sabljanja za celotno popula- cijo srednje prizadetih oseb. Ravno tako pogrešamo še oblike diferenciranega pou- ka v vrtcih in na osnovnih šolah. Vse to prinaša projekt, ki se je začel idejno oblikovati že v sedemdesetih letih, nji- hov avtor in strokovni vodja pa je Mirko Galeša, ravnatelj na osnovni šoli Ivanke Ura- njekove v Celju. NT: Kaj je pogojevalo preusmeritev vaših usta- nov? M. GALEŠA: »Leta 1977. je bil sprejet nov pravilnik o razvrščanju otrok v osnovne šole z lažjim (prilagojenim) programom. Strokovne ugo- tovitve na tem področju so namreč pokazale, da je veli- ko otrok, ki smo jih prej po- šiljali v te šole, zmožno z do- polnilno pomočjo izdelati tu- di redno osnovno šolo. Pri teh otrocih gre v številnih primerih za motnje, ki so po- sledica slabših razvojnih po- gojev. Tako je že pred šesti- mi leti začelo upadati število otrok in se je do danes vpis zmanjašl za 40 odstotkov. Že takrat smo predvidevali manjše število otrok zaradi česar bi ostali neizrabljeni prostori in višek kadrov. Le- to pozneje smo s posebno analizo na celjskem območju ugotovili veliko število ne- preskrbljenih srednje priza- detih otrok in odraslih. Ta spoznanja so pogojevala na- šo preusmeritev. NT: Kakšna bo torej organizacija skrbi za te otroke z novim šolskim letom? M. GALEŠA: »S preuredi- tvijo osmih učilnic in sprem- ljajočih prostorov ter prizid- kom z ostalimi potrebnimi prostori bo osnovna šola Ivanke Uranjekove dobila tudi internat. V internatu bo 48 naših učencev, ki so po- trebni domske oskrbe. Učencev za lažji program osnovne šole bo okoli 160. Ob tem pa bomo imeli še od- delek za delovno usposablja- nje. Gre za srednje prizadete osebe, ki jih bodo starši pri- pravljeni vsak dan voditi v šolo. V Dobrni pa bo območ- ni zavod za delovno usdo- sabljanje srednje prizadetih otrok med 7 in 17 letom sta- rosti. Po tej starosti pa gredo v Dom na Golovcu v center za varstvo in delo, prej smo mu rekli delavnice pod po- sebnimi pogoji z internatom za 50 oseb. Varovanci bodo v centru dokler bodo zmožni opravljati svoje delo.« NT: Pomeni, da bodo preskrbljene vse srednje prizadete osebe na na- šem območju vse od sed- mega leta pa do starosti. Povejte, še, kako bo po- tekalo šolanje oziroma usposabljanje za obe ka- tegoriji motenih oseb? M. GALEŠA: »Nekateri otroci, skoraj tretjina iz šole z lažjim programom, lahko že nadaljuje šolanje v skraj- šanih programih usmerjene- ga izobraževanja, dve tretjini pa se jih priuči v delovnih organizacijah. Srednje priza- deti otroci imajo od 7. do 17. leta delovno usposabljanje na Dobrni, nato gredo v Dom na Golovcu«. NT: Vendar s temi tre- mi projekti, ki so vklju- čeni tudi v srednjeročni plan, razvoj pomoči tem osebam ni zaključen. Po- leg teh treh projektov, ki bodo v jeseni vsaj orga- nizacijsko zaključeni, ra- zvijate v Celju še dife- renciran pouk in razvoj- ne oddelke v vrtcih. Ka- ko je s tem?« M. GALEŠA. »Za otroke z motnjami v razvoju v Celju imamo že tretje leto tri od- delke v WZ Zarji. Naj po- vem, da kljub pomankljivim tehničnim in drugim pogo- jem ti predšolski oddelki do- bro delajo. Predvsem zaradi zavzetosti vzgojiteljic, ravna- teljice, strokovnega kadra in nenazadnje staršev. Na prvi osnovni šoli v Celju pa uva- jamo diferenciran pouk rav- no tako že tretje leto. L Stanko Arzenšek. Stane Kozjan pa pr priznanje Republiškega kretariata za LO za del področju SLO in DS. * * * Osrednja slovesnost prazniku občine Šentjur nedeljo, 14. avgusta na LOBJU s pričetkom ob 10 ko se prične slavnostna vseh zborov skupščine. 1. potek seje: - otvoritev seje in pozdrav - pozdravni govor predsednil Kalobje - slavnostni govor - podelitev priznanj in plake avgust« 2. Kulturni program bodo strili pevski zbor skladateljtv cev iz Šentjurja in rogisti Z 'ea skih družin Celje. Sledi tovariško srečanje - V Voglajni poginjajo ribe Za nami je komaj dobra polo- vica leta, ko v Voglajni in njenih pritokih beležimo že šest pogi- nov rib in jih dodajamo žalostni statistiki ostalih slovenskih rek. Za predstavo podajamo pregled letošnjih poginov rib. V mrtvici Kozarice v Vodružu so poginili kleni in pohre zaradi odlaganja industrijskih odpad- kov. Večina rib je bila zasuta sku- paj z mrtvico, še preden je uspela intervenirati ribiška družina. V Šentvidskem potoku, v dolži- ni okoli 3000 m od Šentvida do izliva potoka v Slom, je poginil celoten zarod ter mladice podu- sta, klena in rdečeoke. Vzrok po- gina še raziskujejo. V Voglajni je prišlo do pogina od kurje farme v Slivnici do Črno- lice. V tej zastrupitvi so na dolžini 3200 m vodotoka poginile vse po- točne postrvi, smuči, mrene in druge ribe. V Voglajni, pod opoškim jezom v Prožinski vasi, je prišlo do pre- sušitve okoli 300 m struge in s tem do pogina vseh rib. Škoda je toliko večja, ker je z odraslimi ri- bami bil uničen tudi ves zarod letošnje drsti podusta, klena, mrene in krapa. Vzrok presušitve je odvzem vode pri industrijskem kanalu ob nizkem vodostaju. V potoku Čreta (Ločica), v Gori- ci pri Slivnici, so v dolžini 600 m do izliva v Voglajno poginile vse potočne postrvi, kleni, mrene in druge ribe. Do pogina je prišlo zaradi izpusta okoli 1000 litrov gnojnice neposredno v vodotok. Na PeŠnici je prišlo do pogina ribjega drobiža in klenov v dolži- ni okoli 1100 m. Kot je iz pregleda razvidno, gre v danih primerih za škodna deja- nja, ki jim ni botrovala višja sila, temveč človek s svojo malomar- nostjo ali celo z naklepom. Škode je za več kot dva in pol milijona din. Seveda pa je dejanska škoda mnogo večja ob upoštevanju te- ga, da je pri večini škodnih dejanj prišlo tudi do poginov tistih vrst avtohtonih rib, ki so postale defi- citarne v slovenskem prostoru in smo jih tudi v Voglajni le s težavo ohranjali še v manjšem številu. Obnašamo se, kot da bi radi, da bi Voglajna čimpreje postala »mrtva reka« oziroma produkt neke industrije, kmetijstva in ko- munale, pri tem pa se vse lo zavedamo, da lahko ta i že jutri poseže po našem in življenju. Le malo več o nosti do našega skupneg« pa bi ribji trebuhi ne b« naših voda. Zavedajmo st tako nizkem vodostaju, ki tos, lahko že izpiranje poi škropiva, manjša količina ce ah drugih škodljivih srt vzroči popoln pomor rib. mo naše vode, vrnimo ji" bitno čistost in nanje se t* nili tudi kopalci, še predv bo tako vroče, kot je letos MILAN S' Rože so gospodinjino veselje in morda se je družina Guzejevih prav zato postavila v šopek poletnega cvetja, ki krasi novozgrajeno hišo. Žalosten ulov mrtvih rib PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR NOVI TEDNIK - STRAN 13 )f spomin na skladatelja » 20. avgusta bo minilo 75 kar je v starosti 77 let pjrl naš rojak, skladatelj r Gustav Ipavec. £e bi listali po reviji »Dom svet« iz leta 1909, bi na ^ni 118 našli Bar letov se- avek o dr. Gustavu Ipavcu njegovem življenju, delu in nrti. Izbrali smo nekaj zani- Tivih podatko o nastajanju javčevih pesmi. Gotovo ni [0venca, ki bi mu ne bila jana Gustavova pesem Iglovenec sem«. Peli so jo, , pojejo in jo bodo še dolgo eli, saj navdušuje narod, gnimivo je, kako je Ipavec , pesem zložil. Ko je šel ne- e nedelje od maše, je prihi- (j za njim domači učitelj Pučnik in mu dejal: »Go- ' ^d doktor, to bode pa ne- ij za vas!« Dal mu je Gomil- jakovo pesem »Slovenec jn«. Vučnik je dobro po- jal Gustavovo naravo, ker bila pesem čez četrt ure že ožena in napisana. Ipavec zadel pravo struno, ker je esem vsakemu ugajala in se itro razširila. Dekan in žup- ik na Vranskem, Anton Ba- m, je zbolel na očeh in se risel zdravit k Ipavcu. V po- uvoru sta prišla tudi na pe- em »Slovenec sem« in tedaj iu je dekan rekel: »Ta vaša esem me je pa stala marsi- ak petak!« »Kako to?« je jrašal začudeno doktor, 'recej izveste,« mu je odgo- >ril dekan. »Ko je bilo moje Ddovno. so prišli k meni Ddci iz Šmarja pri Jelšah in imi pesem zaigrali. Menije esem tako ugajala, da sem i precej med godce in jih arašal: ,Kje ste dobili to pe- m?' »Ko so mi povedali, do je to pesem zložil, sem in dal petak in rekel: »Pa jo odete še enkrat zaigrali!« 'o so bili muheljni! Ko so laslednja leta zopet prihajali :meni, so mi vselej zaigrali ajprej to pesem in seveda etak ni smel nobenkrat izo- tati.« Celjski doktor, prerano umrli Suklje, je nekrat pri- povedoval Gustavu, kako je kot dijak potoval po Savinj- ski dolini. Dijaki so imeli lep kvartet, pa malo denarja. Po- tovali so vendar tri tedne in dobro živeli, ker je plačala vse Ipavčeva pesem »Slove- nec sem«. Ko so kam prišli, so najprej zapeli to pesem in naenkrat je bilo na mizi do- volj pijače. Ta Gustavova pe- sem je postala med ljud- stvom izredno priljubljena - saj je poudarjala slovenstvo, ki v takratni Avstro-Ogrski ni bilo najbolj cenjeno. Skoraj vsaka Gustavova pesem ima svojo zgodovino. Zlagal jih je največ takrat, ko ga je kaj na to vzpodbudilo, pa se zato lahko reče, da so šle iz srca k srcu in so se prav zaradi tega narodu tako omi- lile. Ko so leta 1878 slovenski fantje šli v Bosno, je to spod- budilo tudi Gustava, ki je na Zupanovo besedilo uglasbil pesem »Savska« - (šume, šu- me vrhovi dreves). Vedel je, kako je bilo težko, podati v tujo se stran, kjer je mnogo naših fantov našlo hladen grob. Lepa pesem »Oblaček« po Nenadovem besedilu pa je nastala takole: Ko se je Ipav- čev sosed Frančišek Crnov- šek ženil, je prišel na ženitni- no tudi njegov brat iz Zagre- ba in pripeljal s seboj prav dober kvartet. Čudno lepo so peli in napravili tudi dr. Gu- stavu podoknico. On jih je ves ginjen poslušal, stopil k oknu in v zahvali dejal: »Za- to pa bodete nekaj dobili, ne bodem vam ostal dolžan!« čez par dni jim je poslal pe- sem »Oblaček«, ki je izredno pevna. Za Slomškovo slavje v Mariboru je uglasbil njego- vo pesem »Zvečer« - (glejte že sonce zahaja...), ki jo naši mešani zbori še sedaj radi pojo. Zelo mu je ugajal lepi bari- ton dr. Bele Stuhca in ko ga je slišal enkrat peti, je napi- sal za njega »Planinsko ro- žo.« Zložil jo je na vozu, ko se je peljal v Šmarje in nazaj. Barletu je pripovedoval o »Planinski roži« in pristavil: »Tisti glas me je vabil. Ce slišim lep glas ali pa če do- bim lepo besedilo, se kar ra- zburim Razni so bili vzroki pri dr. Gustavu, da je pesmi skla- dal. Silil se gotovo noben- krat ni. Večkrat ga je neko notranje zadovoljstvo vzpod- budilo, da je pel sebi in naro- du, drugikrat kaka nova lepa pesem, katero je čital, in če je kdaj slišal mnogo igrati in peti, so se vzbudile tudi v njem melodije, katere so do tedaj počivale v njegovi duši. Pred kratkim pa je Kulturna skupnost izdala in založila še zanimivo razglednico, ki prikazuje vse tri skladatelje in del starega Šentjurja. Razglednice so po 10 dinarjev in veljajo kot vstopnica v muzej. Šentjurski portret Na vrhu Kalobja se ce- 1 sta spusti skozi majhen | gozdič in na njegovem ro- ji bu se odpre čudovit po- l gled na slikovite kozjan- I ske griče. In na tem goz- I dnatem obronku stoji hiša 1 obdana s cvetjem. V njej l žive Cerkvenikovi, starej- | ši in mlajši. Naš obisk pa je bil name- | njen Francu Cerkveniku, 1 upokojenemu šolskemu I upravitelju šole na Kalobju I in dobremu poznavalcu I razmer v teh krajih. Franc Cerkvenik se je | pogladil po sivih laseh in z I mislimi poletel nazaj, v 1 preteklost. Poteze na obra- | zu in sij v očeh sta kar sama I po sebi pripovedovala, da I je bil Franc prosvetni dela- vec, da ima rad otroke, da se zna pogovarjati tudi o či- sto navadnih, življenjskih stvareh na enako miren na- čin kot o problemih in teža- vah, ki jim človek zlasti v I teh krajih ne more uiti. Franc Cerkvenik se je ro- I dil pred 75. leti v Plavi ob H Soči. Kasneje se je vpisal g na učiteljišče v Ljubljani, I kjer se je spoprijateljil z i Edvardom Kardeljem. Naj- 1 bolj mu je ostal v spominu, | ko je še kot dijak tretjega 1 letnika trosil med dijaki re- , volucionarne ideje in izda- I jal revijo Svobodna mladi- | na. Kasneje so se njuna po- ta razšla. Srečala pa sta se po dolgih letih prav na Ka- lobju, ko si je Edvard Kar- delj ogledal tudi skromno šolo v kraju. Ko se danes Franc Cerk- venik spominja tistih prvih let po končanem šolanju, ko je zaradi krize šele po dveh letih dobil službo, pravi, da čas resnično hitro mineva. Kot da je šele bilo, ko je dobil prvo službo v Gorici pri Slivnici, kasneje pa na Kalobju, kjer je ostal kar 33 let. Poročil se je z domačinko, navezal se je na kraj, na ljudi, na šolo in ni ga vleklo v domači kraj. V vseh teh letih so šli mimo hudi in lepi časi. Šola je bi- la med vojno požgana, tre- ba jo je bilo obnoviti, med- tem je bil pouk nekaj časa kar v zidanici. Toda skupaj so vztrajali. Tedaj je bilo pri pouku 140 otrok, šola je bila popolna, medtem ko jih je danes pri kombinira- nem pouku 32. O šoli in otrocih pripove- duje Cerkvenik z največjo ljubeznijo: »Večina teh otrok je borno živela. Ko- šček kruha za malico, to je bilo zvečine vse. Kasneje, ko so ljudje začeli hoditi na delo v dolino, ko se je zače- la industrializacija, je po- stalo nekoliko bolje. Se da- nes je tu večina polkmetov. Od 750 krajanov, kolikor jih je v tej krajevni skupno- sti, jih prek 200 hodi na de- lo. Pravih kmetov je tod še zelo malo.« Tako razmišlja in pripo- veduje o krajih in ljudeh Franc Cerkvenik, ki je pri svojih letih še vedno akti- ven na številnih področjih: v krajevni skupnosti, kjer je tajnik, pri socialistični zvezi, Rdečem križu in dru- god. Najbolj srečen pa je, pravi, kadar se stisne obenj njegova triletna vnučka Monika, s katero sta velika prijatelja. - . ' v /, /v/' ' / Franc Cerkvenik z vnučko Moniko Vodovod Kapsl- Dobje V nekaterih, zlasti više ležečih krajevnih skup- nostih, imajo krajani hu- de probleme s pitno vodo. V vročih in sušnih dneh so jo s cisternami razvaža- li gasilci, ki jim gre vse Priznanje, saj skoraj niso 'Poznali počitka. I Prav zaradi stalnih pro- blemov z vodo se zdi pro- jekt gradnje in kasneje še ■Rezervoarja nad Šentvi- dom, toliko bolj pomem- ben. Gre namreč za grad- n)o vodovoda Kapsl-Dob- le> ki ga bodo kmalu začeli Saditi vojaki ljubljanske Sarnizije. Delo na težkem ^ strmem pobočju bo ^žko, trasa pa dolga 3 ki- lometre. Vojaki bodo bi- ^ na Molžnici in do tukajšnjega lovskega {•fonna bodo zgradili še se- kundarni vodovod. Ka- reje bodo vojski prisko- p1 na pomoč še brigadir- jl Zvezne mladinske de- lovne akcije Kozjansko. •ovsko Bkmovanje V Počastitev občinskega ^jnika bodo v nedeljo, 14. , KUsta s pričetkom ob 8. uri aVp-^.obiu tekmovali tudi L-1, Tekmovali bodo v stre- na glinaste golobe in iol° srnjaka za prehodni 1 občine Šentjur, ig J^dno vabljene vse eki- °vskih družin iz občine. Nasmeh prosim Rekli so, da je bilo za- radi dobre letine, se pra- vi zaradi obilnega sonca in vročine grozdje leta 1952 zelo zrelo. Posledica tega je bilo močno vino. Letos bo nekaj podobne- ga z našim pridelkom. Drameljski statistiki, planerji, in analitiki pa logično to povezujejo ta- kole: veliko petja, dobre volje bo, pa tudi otrok za vrtec in pozneje za šolo si ne bomo več skušali sposojati v drugih KS. Vroče je, vode ni, pa tudi za bazen je ne bo. Gremo na že dolgo plani- ran dopust. Vodstvo KOP Šentjur Drameljski lovci so prišli do logičnega za- ključka, da je treba ne- katerim kmetom, pred- vsem v severnem delu KS zvišati davek po ka- tastru. Ko so cenili ško- do, povzročeno od divjih svinj, so namreč po izja- vah tamkajsnih kmetov zaključili, da imajo 5000 kg hektarskega do- nosa že samo na njivah, posejanih z ovsom. Šentjurska občina je pretežno kmetijsko usmerjena. Je tudi doti- rana. Obojega in še česa drugega se zavedata tudi župan in podžupan. Zato si iz oddelka za ljudsko obrambo izposojata »Ni- vo«. To je edino prevoz- no sredstvo v občini, ki nima omejene porabe go- riva. V Planini in Gorici pri Slivnici so praznovali V nedeljo so pripravili kra- jevna praznika kar v dveh krajevnih skupnostih šent- jurske občine. Praznovali so na Planini pri Sevnici, kjer je domače gasilsko društvo ob tej priložnosti dobilo novo črpalko, in v Gorici pri Sliv- nici, kjer so podelili prizna- nja krajevne skupnosti in bronasti znak krajevne orga- nizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, najbolj pa so bili prav gotovo veseli razširitve telefonskega omrežja, saj je krajevna skupnost Gorica pri Slivnici s tem pridobila nekaj novih telefonskih številk. Končno voda! Bitka za vodo na Kalobju bo končno dobljena. Vlekla se je kot povest o jari kači, toda za praznik, obljubljajo komunalci, bo že pritekla iz vodovodnih pip do 18 gospo- dinjstev. Vodovod z zajet- NA KRATKO jem, čistilno napravo in čr- palnico je veljal 2 milijona dinarjev. Novo v starem Šola na Kalobju je dobila novo podobo. Do jeseni, ko jo bodo napolnili učenci dveh kombiniranih oddel- kov, bo že vse nared. Sicer pa je obnovljena streha, fasa- da in stavbno pohištvo. V de- lu pa je tudi šolsko igrišče, ki je bilo zgrajeno z združenimi močmi. Obnovitvena dela na šoli pa so veljala 2 milijona dinarjev. Okno v svet Za novo cesto Vezovje-Ja- kob krajani Kalobja pravijo, da jim bo kot okno v svet. Predvsem pa jim bo skrajša- la pot do občinskega sredi- šča, kamor se vozi veliko krajanov na delo. Trije kilo- metri ceste so v gradnji že tri leta. Sredstva so prispevale krajevne skupnosti Kalobje, Slivnica in Sentjur-okolica. Krajani pa so priskočili na pomoč s prostovoljnim de- lom. Združena delovna akcija Za soboto, 13. avgusta je napovedana združena delov- na akcija na cesti iz Vezovja proti Kalobju. Pri dokonče- vanju te, za krajane tako po- membne ceste, bodo poleg krajanov sodelovali tudi vo- jaki celjske garnizije, delavci UNZ Celje in delavci PAP iz Ljubljane. Novogradnja na Kalobju V neposredni bližini gasil- skega doma na Kalobju je zrasel nov dvostanovanjski objekt za učitelja, v spodnjih prostorih pa bo prostor še za krajevno skupnost in pošto. Dela naj bi bila končana do 30. aprila naslednje leto. Sredstva, 7,5 milijonov di- narjev, sta združili stano- vanjska skupnost in VIZ Šentjur. Za zadnjo pot Na pokopališču na Kalob- ju so pred kratkim začeli gra- diti novo mrliško vežico, ki je bila nujno potrebna. Grad- njo financira domača krajev- na skupnost. Mrliška vežica pa bo dokončana do jeseni. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 18. AVGUST 11. AVGUST 1983 V Tajfunu iščejo napredek z razvijanjem novih izdelkov Kovinska galanterija je dovolj široka dejavnost, da se je iz nje, seveda s sposob- nim vodstvom, razvila POZD. Ta je zaživela ja- nuarja leta 1974. Glede na takratne možno- sti in zanimiv proizvodni program in ne nazadnje pov- praševanje po puhalnikih, ki so še danes eden glavnih proizvodov, je število zapo- slenih naraslo na preko 70. Treba je poudariti, da je bila na Planini ustanovljena POZD, prva v Sloveniji. Do leta 1980, ko je POZD pre- rastla v DO, se je dejavnost kolektiva razširila. Zgradili so novo proizvodno halo, s čimer se je pokazala mož- nost razširitve proizvodnega programa, izboljšali pa so se tudi delovni pogoji delavcev, ki so po večini iz Planine in bližnje okolice. Nova proi- zvodna hala z velikim skladi- ščem na prostem služi svoje- mu namenu od leta 1981. Ne bo odveč, če naštejemo glavne proizvode DO Tajfun iz Planine, ki sodijo v redni proizvodni program: puhal- niki, obračalniki, trosilci hlevskega gnoja, gozdarski vitelj, hidravlični elementi in torni rezalni stroji. Svoj re- dni proizvodni program pa smiselno dopolnjujejo z no- vimi izdelki, ki so proizvod lastnega poglabljanja in kot stroj izrednega programa, vsi iz domačih materialov: trosilec hlevskega gnoja za vinograde, lopatasti kopač in silofreza, katere prototip je razstavljen na Marofu pri Planini. Ena glavnih usmeritev na- šega gospodarstva - izvoz, tudi Tajfunu ni neznana. Gozdarska vitla je proizvod, ki ga zaenkrat z uspehom prodajajo na konvertibilno tržišče Italije, predvsem pa Avstrije. Seveda imajo v Tajfunu tu- di težave. Tare jih bencinska kriza, boni, prevoz na delo iz odročnejših zaselkov in še kaj. Razvojni oddelek v DO do- bro dela, zato so novi stroji in pravilne usmeritve pa tudi rezultati gospodarjenja do- bri. Tudi na kadre ne pozab- ljajo, saj štipendirajo 5 mla- dih za kovinsko stroko in dva bodoča inženirja na strojni fakulteti. Za ceste, za vsak napredek v KS in v širši družbeni skupnosti namenjajo marsi- kateri dinar. Domači mate- riali, izvoz na konvertibilno tržišče, tesna povezava z okoljem, kjer delavci DO ustvarjajo, so prave usmeri- tve, ki dajejo tudi dobre re- zultate. Delavci planinskega Tajfu- na se pridružujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur. Trosilec hlevskega gnoja, eden najbolj iskanih izdelkov Tajfuna V Alposu mislijo na kmetijstvc Alpos je ime tovarne ko- vinskih izdelkov in opreme iz Šentjurja, ki je že dolgo znana na domačem in tujem trgu. V dveh tozdih: opremi in cevarni ter skupnih službah je zaposlenih 700 ljudi. Pro- izvodnja je usmerjena v šiv- ne cevi in izdelavo kovinske- ga pohištva in opreme za tr- govine, gospodinjske in teh- nične lestve in zeleni pro- gram, ki je najnovejši. To je sodobna oprema za farme, ki jo je moč videti na kokošji farmi v Gorici pri Slivnici. V Alposu pa izdelujejo tudi večnamenske hale. Predstavljamo program AKO: V Alposu so razvili nov si- stem lahkih montažnih ob- jektov za potrebe perutni- narstva in živinoreje. Proiz- vodnja objektov je na osnovi tipskih elementov, ki omo- gočajo lahek in ekonomičen način gradnje. Proizvodni program gradnje objektov zajema: - objekte za potrebe pe- rutninarstva - objekte za potrebe kun- čereje in ovčereje - objekte za potrebe živi- noreje - skladišča in spremljajo- če objekte industrijskih gra- denj. AKO program je še pose- bej zanimiv zaradi številnih prednosti. Tako zaradi mon- tažno-demontažnega siste- ma gradnje, ekonomičnosti, zaradi lahkih objektov itd. AKO proizvodni program zajema tudi kletke za potre- be farm z nesnicami. Kletke so lahko v plastificirani ah pocinkani izvedbi, kar zago- tavlja popolno zaščito živ Omogočajo namestitev vi kega števila živali in eni kletke, kar skupaj z obji tom iz AKO programa on goča najboljšo proizvodnj Kolektiv Alposa vo vsem delovnim ljudem občanom k prazniku obči Šentjur. Regijska razstava živine v Šentjurju Tradicija je že, da se rejci plemenske živine lisaste pasme vsako leto srečajo na regijski razstavi živine. Letos bo ta razstava v Šentjurju in sicer 8. septembra na »sejmišču« pri klavnici. Letos bomo razstavo goveda popestrili še z razstavo konj (Haflinger, Norik), ovac ter kuncev, kar bo gotovo pritegnilo pozornost kmetovalcev in drugih obiskoval- cev. - Namen te razstave je širši, bo priložnost,, da rejci in kmetijski strokovnjaki ocenijo, koliko smo napredo- vali pri rezultatih selekcijske službe, razstava lahko popularizira te dosežke v smislu boljše prodaje ple menskih telic, skratka, razstava naj bi služila kot spod- buda za še večjo proizvodnjo mleka in mesa. Na razstavi bodo z najboljšimi živalmi sodelovali rejci iz območja KZ Celje, KZ Savinjske doline, KZ Laško, KZ Slovenske Konjice, KK Šmarje in KK Šent- jur. • \ Organizator razstave, Kmetijski kombinat Šentjur - Temeljna organizacija kooperantov, pa želi to razstavo popestriti tako, da bi postala nekakšen kmečki praz- nik, ki se v širšem smislu vključuje v prireditve ob prazniku občine Šentjur. Zato bomo pripravili zani- mivo kmečko povorko v kateri bomo prikazali kmetij- ske stroje ter kmečka dela in običaje, kmečke žene bodo pripravile razstavo in pokušino tradicionalnih in dobrih kozjanskih kulinaričnih specialitet, mladi za- družniki pa bodo poskrbeli, da obiskovalci ne bodo žejni in lačni. Želimo, da bi to razstavo obiskalo čim več obisko- valcev, ne le kmetov in vas vabimo 8. septembra. Začetek bo ob 8. uri (dogon živine, ocenjevanje), osrednja prireditev z razglasitvijo rezultatov ter po- delitvijo nagrad in priznanj, povorka ipd. pa se bo pričela ob 10. uri. Kmetijski kombinat v bitki za hrano V bitko za večjo proizvod- njo hrane se intenzivno vključuje tudi Kmetijski kombinat Šentjur, kjer se kljub težjim ekonomskim pogojem poznajo rezultati zavzetega dela in vrednote- nja kmetijstva. V kolektivu beležijo rast skoraj vseh kategorij gospo- darjenja, odpravili so večje izgube, ki so jih skrbele še v začetku leta. Najuspešneje so gospoda- rili v tozdu lastna proizvod- nja, kjer imajo 30 milijonov dini ostanka dohodka, v tr- govin 2 milijona, v klavnici in temeljni organizaciji koo- perantov pa 700 tisoč dinar- jev. V tozdu transport pa so še v izgubi za 1,7 milijona dinarjev. Razlog za to je tre- ba iskati v zmanjšanem ob- segu proizvodnje, saj plani- ranega obsega v kooperaciji z Alposom niso dosegli. V času, ko vse več govori- mo o povečani proizvodnji hrane, je spodbudno dejstvo, da močno raste proizvodnja mleka. Le-ta je za 9 odstot- kov večja kot lani. Večji je tudi privez krav in telic. Tudi prireja pitancev ni bistveno zaostala, je pa manjši odkup, ki se je v prvem polletju zmanjšal za 5 odstotkov, kar znaša 38 odstotkov letošnjih planskih količin. Pri Kmetij- skem kombinatu Šentjur ocenjujejo, da je v polletju iz tega območja »odšlo« 650 glav živine in 350 telet. Odkup pšenice poteka po predvidenem načrtu. Skupaj naj bi jo kmetje oddali 160 ton, zdaj je je v mlinih nekaj čez 100 ton, ker v hribovitih predelih žanjejo ročno. Ven- dar pa ugotavljajo, da bo za- radi suše pridelek 15 odstot- kov manjši. V Šentjurju imajo tudi pred kratkim obnovljeno in sodobno klavnico, v Gorici pri Slivnici pa kokošjo far- mo, kjer je proizvodnja jajc nad planskimi predvide- vanji. Kmetijski kombinat pa se- veda tudi veliko izvaža. Do polletja so izvozili za 21 mili- jonov dinarjev (preračunano na tečaj ZIS), zato predvide- vajo, da bodo zastavljene ci- lje izpolnili. Prioriteta kmetijstva je po- stala zares osrednje vpraša- nje. V začetku jeseni bodo dokončno uredili klavnico, kjer bodo zagotovili energijo iz lesnih odpadkov iz tovar- ne Bohor. V tozdu trgovina imajo za prvo skrb zagotavljati čim- bolj ši izbor izdelkov, ki slu- žijo kmetijski proizvodnji. Problemi seveda ostajajo: kot je na primer problem z repromaterialom, problem odkupa telet in nenormalno visoke cene za teleta. Vendar pri Kmetijskem kombinatu Šentjur stremijo za tem, da bi nenehno povečevali fizič- ni obseg proizvodnje in in- tenzivneje obdelali vse povr- šine. Predvsem pa želijo vzpostaviti čim trdnejše odnose z dobavitelji in kupci. Vsem občanom, delavcem in kmetom so namenjene čestitke ob 18. avgustu, prazniku občine Šentjur. Dobra postrežba v gostilni Zveglič V gostilni Zveglič na Planini pri Sevnici, ki jo vodi Slava Kos, gostom vedno prijazno po- strežejo. Poleg vsakodnevnih toplih malic, vam pri Zveglič ponudijo tudi domače speciali- tete, kot so vse vrste suhome- snatih izdelkov in domače belo in rdeče vino. Za goste, ki se najavijo, pa pripravijo tudi po- sebne jedi, ki jih postrežejo v posebni sobi. V ponudbo gostil- ne Zveglič pa vključujejo tudi večere na Planinskem gradu, ki je odprt vsako soboto. V gostilni Zveglič se pridru- žujejo čestitkam ob prazniku občine Šentjur. PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR NOVI TEDNIK - STRAN 15 Ll Bohor skrbijo za proizvodnjo je|ovni organizaciji Bo- gentjur je zaposlenih klavcev, in sicer 240 v uj žage in furnirnice v »jurju, ostali pa prihaja- a delo v Bohorjev tozd v tinju. ki mu je priklju- , tudi žaga v Kozjem. ,prav v kolektivu dobro podarijo in mislijo tudi na jutrišnji dan, se srečujejo z mnogimi težavami, zlasti pri proizvodnji, oziroma na- bavi hlodovine. Težišče proizvodnje v Bo- horju je bukov in hrastov ža- gan les in furnir eksot. Glav- ni poudarek pri razvoja toz- da pa je v finalizaciji proiz- vodnje in v izvozni usmeri- tvi. V Bohorju pa so znani tudi po stalni skrbi za svoje de- lavce, za njihov osebni in "družbeni standard. V tozdu imajo urejeno družbeno pre- hrano, dobro pa je poskrblje- no tudi za rekreacijo zaposle- nih. Delovna organizacija ima počitniške domove v Biogradu na moru, Medveji in Cateških Toplicah. Social- no šibkejše družine za kori- ščenje vseh teh dobrin pri- spevajo majhen znesek. Osebni dohodki delavcev so nekoliko nad povprečjem te branže, vendar še vedno nižji od republiškega povprečja. Delavci tozda žaga in fur- nirnica LI Bohor se priklju- čujejo čestitkam ob prazni- ku občine Šentjur. Cesta včeraj in danes Številnim delovnim uspehom v občini, ki jih bomo zabeležili ob prazniku občine Šentjur, dodajajo svoj delež tudi krajani vaške skupnosti Podrifnik z 830 m dolgo asaltno traso, ki krasi malo, a delovno vasico pod Rifnikom. nogo truda, dobre volje, prostovoljnih delovnih ur, zbranih sredstev vaščanov, KS, strokovne pomoči izvajalca Cestnega podjetja Celje in Baze Šentjur ter fnančna pomoč kolektivov ALPOS-a, KK Šentjur, KOP-a n Gozdnega gospodarstva, je edina pot k reali- zaciji projekta, katerega so veseli vaščani, kakor tudi širša družbena skupnost, glede na pomembnost le- tega. To je hkrati tudi naša čestitka ob 18. avgustu, prazniku občine Šentjur, vsem delovnim kolektivom in občanom. Posodobili proizvodnjo v Tolo V tovarni lahke obutve Tolo Šentjur se trudijo, da bi poslovali čimbolj uspeš- no in racionalno. V ta na- men so letos kupili tudi ne- kaj šivalnih strojev Bagat, dva sekalna stroja in sti- skalnico. Modernejši stroji in zagnanost delavcev pa pogojujeta dobre delovne Uspehe, ki jih zadnja leta dosega ta delovna organiza- cija. V šentjurskem Tolu je za- poslenih 360 ljudi, večinoma žensk. Kljub temu, da se v tej delovni sredini srečujejo s posebnostmi ženskega de- lovnega kolektiva, pa ven- darle dosegajo dobre poslov- ne rezultate. Tako načrtuje- jo, da bodo letos dosegli 400 milijonov dinarjev celotnega prihodka; devet odstotkov te vrednosti pa bo dosežene s prodajo izdelkov na konver- tibilno tržišče. Tovarna lah- ke obutve Tolo izvaža svoje izdelke - copate, sandale in cokle, predvsem na švedski in nizozemski trg, kjer so si z dolgoletnim izvažanjem kva- litetnih obutvenih kolekcij že ustvarili dobro ime. Seve- da pa ne pozabljajo na doma- či trg, svoje izdelke namreč prodajajo širom Jugoslavije. V Tolu se zavedajo, da bo- do skladen razvoj delovne organizacije dosegli le s pra- vilnim in načrtnim kadrova- njem mladih strokovno usposobljenih kadrov. Prav zato vsako leto razpišejo po- trebno število kadrovskih štipendij in izšolane, stro- kovno dobro podkovane, mlade ljudi tudi zaposlijo. V letošnjem prvem pollet- ju so poslovali z dobičkom in tudi do konca leta načrtujejo skladno proizvodnjo ter iz- polnitev zastavljenih delov- nih planov. Vendar pa se v Tolu, podobno kot tudi v šte- vilnih drugih delovnih orga- nizacijah, srečujejo s težava- mi pri zagotavljanju potreb- nih surovin. Eno najpo- membnejših komponent za izdelavo njihovih proizvo- dov predstavlja lepilo, ki pa je vezano na uvoz. Z zagotav- ljanjem deviznih sredstev, čeprav delovna organizacija tudi izvaža, pa je danes tež- ko. Nič kaj lažje ni v Tolu z nakupom zadostnih količin naravnega in umetnega us- nja. Vendar se v Tolu rešuje- jo pred morebitnimi zastoji dela zaradi pomanjkanja su- rovin tako, da sprotno in se- veda pravočasno napnejo vse sile in nekako le zagoto- vijo potrebne količine repro- materiala. Dokler bo šlo tako kot do- slej, se v Tolu ne bojijo za dobre poslovne rezultate. Uspešen prodor na tuji trg in osvojitev domačega tržišča namreč zagotavljata šentjur- ski tovarni lahke obutve To- lo, da bo še vnaprej prednja- čila na tem področju obutve- ne industrije. Delavci tovarne lahke obutve Tolo se pridružujejo čestitkam ob prazniku obči- ne Šentjur. )d tu in tam iS Planina V krajevni skupnosti Planina pri Sevnici so v nede- lo, 7. avgusta praznovali krajevni praznik. Ob tej pri- 'loinosti je krajevno gasilsko društvo dobilo novo čr- pajo. KS Gorica pri Slivnici V počastitev krajevnega praznika so v Gorici pri Slivnici podelili priznanja krajevne skupnosti in bro- lasti znak krajevne organizacije Socialistične zveze lelovnega ljudstva. Krajani pa so dobili tudi nove elefonske številke. KS Dramlje V tej krajevni skupnosti so si krajani zastavili obse- den delovni program. Posodobiti nameravajo cesto Bovše-Marija Dobje-Svetelka, postaviti nov vodni re- tervoar v Svetelki in razširiti telefonsko omrežje. fS Ponikva Krajani Ponikve so letos že uredili športno igrišče, pravkar pa končujejo z deli pri prekrivanju krajevne Miške vežice. KS Dobje pri Planini V tej krajevni skupnosti je še vedno največji pro- Mem premalo priključkov na električno omrežje, glavna naloga za vprihodnje je torej ta, da vsem gospo- ^njstvom, ki še nimajo elektrike, teh pa je nekaj več *ot 10. uredijo električne priključke. Šent jur-center * tej krajevni skupnosti so doslej sodelovali pri Zadnji vrtca in ureditvi šolske kuhinje, za vnaprej pa Pripravljajo posodobitev krajevnega kanalizacijskega >rnrežja. ^Blagovna Glavna delovna naloga v krajevni skupnosti Bla- govna je, da zaključijo z deli pri postavitvi telefon- *ega omrežja in rešijo problem pitne vode v vaški '^pnosti Primož. Seveda pa nadaljujejo tudi z deli pri tosodabljanju vaških cest. ^Sentjur-okolica klavna naloga v tej krajevni skupnosti je posodab- lokalnih cest. Dela pri urejanju krajevnih cest v ^kih skupnostih Jakob, Grobelno, Nova vas in rbno se pravkar zaključujejo, v vaški skupnosti Ka- pa se pravkar pripravljajo na izgradnjo vodnega ^^oarja na Botričnici in vodovodnega omrežja v ^l^evorje jj/^ajani te krajevne skupnosti so v letošnjem letu s ^stvi samoprispevka uredili šolsko športno igrišče, 1>it!raŠki Sorci so postavili dva hidranta, sedaj pa se (ta na gradnjo mrliške vežice in ureditev mo- * v Lopati. Cicibanova šola v novih prostorih S pričetkom gradnje no- vega vrtca na Pešnici v Šentjurju so pričeli konec meseca maja. Izvajalec del, Marles Maribor, je Šentjur- čanom obljubil, da bodo de- la v prvi fazi izgradnje kon- čana septembra. Tako bodo v Šentjurju pridobili štiri oddelke v katerih bo pote- kala 525 uma priprava na šolo. Celotna gradnja bo konča- na konec leta, Šentjurčani pa bodo z njo pridobili sedem novih oddelkov in kuhinjo. Vrtec je grajen tako, da bodo sedmi oddelek lahko kasne- je spremenili v večnamenski prostor, gradnjo pa nadalje- vali s še štirimi novimi od- delki. Novi prostori bodo šentjursko vzgojno varstve- no organizacijo razbremenili dela v prostorih stanovanj- skih blokov, kjer sedaj zača- sno gostujejo. Otrokom, ki se pripravljajo na vstop v šo- lo, pa bodo omogočili boljšo in kvalitetnejšo Cicibanovo šolo, kakor tudi imenujejo predšolske priprave. Starši namreč želijo svoje otroke voditi v Cicibanovo šolo v dopoldanskem času, saj bi si tako prihranili dodatne vož- nje, pa tudi otroci bi bili do- poldne pod strokovnim var- stvom. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 18. AVGUST 11. AVGUST V DO PAP - tozd Plastika ni vse tako, kot so želeli V mesecu juliju so poteka- li pogovori med predstavni- ki skupščine občine Šentjur in predstavniki DO PAP - Podjetje za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane. Po končanih pogovorih smo jih prosili, da nam povedo ne- kaj novega za naše bralce. Predsednik začasnega KPO DO PAP tov. Franc Florjanič je dejal: »Priprav- ljeni smo in imamo mnogo dobre volje, da nadaljujemo sodelovanje in tako storimo vse, da s skupnimi močmi prispevamo kar največ k premagovanju nerazvitosti. Trenutno zaostajamo s pro- gramom razvoja proizvodnje in glede na program gospo- darske stabilizacije ne vemo, koliko sredstev bomo lahko namenili za realizacijo načr- tov TOZD PLASTIKA.« Sonja Cvetanovič, IPO TOZD Plastika je poudarila, da je minilo še eno jubilejno leto. Ob takih priložnostih opravimo pregled dogod- kov, ki so v celoti napredek glede na preteklo leto. Mini- lo je že tretje leto, odkar ima- mo obrat Plastike v Šentjur- ju. Ne moremo se pohvaliti z novo postavljenimi proizvo- dnimi objekti v šentjurski industrijski coni. Sklop go- spodarskih razmer, kakor tu- di nekatere naše notranje slabosti, tega niso dovolje- vale. »Kljub vsem nepričakova- nim težavam smo s požrtvo- valnim delom v proizvodni enoti v Šentjurju položaj vsaj omilili. V letu 1982 je nastopila kriza v preskrbi z naftnimi proizvodi, kar je predstavljalo velik problem za planiranje proizvodnje v letu 1983. Našli smo se v veli- ki dilemi ali naj nadaljujemo s proizvodnjo plovil ali naj z njo prenehamo. Menjali smo osnovni proizvodni program in ga dopolnjevali z drugimi izdelki iz plastičnih mas. V teku letošnjega leta se je iz- kazalo, da na tržišču ni do- volj tovrstnih plovil in je za- to precejšen pritisk na našo proizvodnjo plovil, ki smo jo zaradi pritiska tržišča pospe- šili. S tem seveda ni konec vseh težav. Ena od ugotovitev je, da v primerjavi z drugimi delov- nimi organizacijami zaosta- jamo z osebnimi dohodki. Za letošnje leto lahko rečemo, da je bilo za našo delovno organizacijo krizno, vendar pa kljub vsem težavam no- bena temeljna organizacija ni poslovala z izgubo ob pol- letnem obračunu. Zavedamo se, da bomo morali biti vsi delavci PAP-a, predvsem pa strokovni delavci zelo aktiv- ni, da bomo našli najboljšo rešitev za pomoč nerazvitim področjem. Intenzivno tečejo akcije za dvig proizvodnje, storilnosti, dopolnitve samoupravnih aktov, izpopolnjevanje orga- niziranosti, kar je osnova za boljši jutri vseh delavcev PAP-a. Tako upamo, da bo- mo ob naslednjem prazniku občine Šentjur že lahko pisa- li o novih dosežkih in se bo- do izboljšave čutile tudi v tej enoti.« Ob koncu pogovora so predstavniki DO PAP ob ob- činskem prazniku v imenu delavcev DO PAP čestitali vsem prebivalcem in delav- cem z željo, da bi v prihodnje dosegli še veliko delovnih zmag. Poskusite šentjursko pizzo! SOZD Merx - DO hoteli gostinstvo - TOZD gostin- stvo in turizem Celje ima v svojem sklopu tudi šentjur- sko pivnico, slaščičarno Sladica, motel Merx in lov- sko kočo. V zadnjem času Šentjurča- ni in okoličani radi pridejo v pred kratkim adaptiran pro- stor, v katerem je Pivnica. Iz nekdanje stare kavarne je zdaj preurejena pivnica, kjer je prijetno tako v dopoldan- skem, popoldanskem ali ve- černem času. Prileže se hot- dog ob vrčku piva ah kakšni drugi pijači, ali pa pizza, ki jo v pivnici v Šentjurju še pose- bej dobro pripravijo. Komu drugemu morda bolj prija pivska klobasa in tako dovoljeno različnim som. V pivnici v Šentjurju posebej prijetno posec zelenem vrtu. Nasproti pivnice je kupna slaščičarnica Sla ob Pešnici motel in Šentjurjem še lovska kamor lahko pridete pe avtomobilom. Gostinski delavci vi svojim gostom ob prai občine Šentjur in jih hI vabijo v Šentjur. Dvajset let obrata Šentjur V celjski Žični so že pred časom prisluhnili potre- bam, da delovna mesta pri- bližajo delavcem. Zato so pred dvajsetimi leti kupili v Šentjurju prostore in v njih uredili svoj obrat. V začetku je okoli 20 zapo- slenih izdelovalo nekatere proizvode iz programa Žič- ne, in sicer pletivo male zan- ke, pocinkane trakove, palet- ne rešetke, mrežice motor- nih mask za popularnega spačka in drugo. Sčasoma se prostore razši- rili, nabavili nove stroje in danes izdelujejo zahtevne iz- delke, kot so RIMA sita za rudnike, tekoče trakove za živilsko industrijo, sita za pe- sek in drugo. Izdelali pa so tudi rotacijsko sito za Slad- kogorsko Sladki vrh. V šentjurskem obrati ne je zaposlenih okoli 4 lavcev, ki so iz Šentjui okolice. V začetku so b predvsem nekvalificirai lavci, zadnje čase pa je struktura delavcev m boljša. To pa se sevecb zna tudi na kvaliteti i kov, ki v okviru Žične < gaj o dobre poslovne tate. AVGUST 1983 PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR NOVI TEDNIK - STRAN 17 otli na vse vrste goriv v|0 CELJE TOZD tovar- i(OTLOV izdeluje kotle j0jgo vrsto let. V začetku jroizvodni program ob- gl le manjše kotle, kurje- s premogom ali lahkim ^ ki so bili razviti že la /S34. Ti kotli so bili v »izvodnji štiri desetletja so bili po kakovosti in ikcionalnosti na svetov- ravni. Jporaba tekočih in plina- i goriv je narekovala po- &en razvoj ustreznih kot- lov in opreme. Proizvodni program se je razširil in zajel kotle na vse vrste goriv od klasičnih, kot so premog, olje, plin, do odpadkov, kot so lesni itd. Prav tako so ra- zvili zahtevnejše visokotlač- ne kotle za proizvodnjo vro- če vode in pare. Kakovostni premik pomeni poslovno-te- hnično sodelovanje s firmo BUDERUS - OMNICAL. Prav tako sodelujejo na raz- vojnem planu z raziskova- lnimi institucijami pri fakul- teti za strojništvo v Ljublja- ni, v Sarajevu in drugod. Iz manjših enot za central- no ogrevanje se je ponudba razširila na kompletne ener- getske obrate, ki zagotavlja- jo potrebno energijo za topli- fikacijo naselij, tehnološke procese in za pridobivanje električne energije. Kriza s tekočimi gorivi in plinom je narekovala spre- membo proizvodnega pro- grama in usmeritev vseh sil na razvoj in proizvodnjo kot- lov na trda goriva in lesne odpadke, ter alternativne energetske vire. Tako danes proizvodni program obsega: - Termokontejnerje, ki predstavljajo energetsko ce- loto, s katero se lahko hitro in enostavno reši ogrevanje obstoječih mestnih četrti ali novih stanovanjskih naselij, ki jih gradijo po etapah. Vzporedno s kotlovskimi obrati so v programu tudi mobilne cisterne za tekoče gorivo. Celotna enota je izve- dena tako, da se lahko eno- stavno priključi na razvod. Kuriti je možno s plinom, oljem ali kombinirano. - Kotli EMO SV so toplo- vodni kotli za kurjenje s pli- nom, oljem ali kombinirano, za toplotne moči od 150 KW do 7 MW. Karakteristični za te kotle so majhni gabariti in visoka stopnja izkoristka. - Trovlečni kotli EMO TW - TPV so vročevodni ali parni visokotlačni kotli za kurjenje s plinom, oljem ali kombinirano za toplotne moči do 18 KW in kapacitete do 28 ton na uro za tlake do 20 bar in temperature do 200 °C. Karakteristika teh enot je enostavna in robust- na konstrukcija, enostavno vzdrževanje, ter dolga doba trajanja. - Program kemijske in termične priprave vode, ki vsebuje enote za mehčanje, dekarbonizacijo in popolno demineralizacijo. Za kapaci- tete do 50 m3 na uro z roč- nim, polavtomatskim ali po- polnoma avtomatskim po- služevanjem. - Kotli za zgorevanje le- snih odpadkov. Ta program vsebuje vročevodne in parne kotle za toplotne moči do 10 MW in kapacitete do 20 ton na uro za tlake do 20 bar in temperature do 200 °C. V osnovi obstajata dve varianti in to kot kotli z notranjim kuriščem za zgorevanje su- hih lesnih odpadkov in kotli za zgorevanje vseh vrst od- padkov. Za zanesljivo in kvalitetno obratovanje kotla je potreb- no osvojiti tudi vso proble- matiko od priprave goriva, skladiščenja, doziranja zgo- revanja, odvoda in čiščenja dimnih plinov. Zato ponud- ba v tem programu vsebuje vse potrebne elemente od si- losa do dimnika. - Kotli za zgorevanje pre- moga na poševni rešetki so v proizvodnem programu v gabaritih 350, 500 in 1100 KW. Kotli so konstrui- rani za kurjenje rjavega pre- moga. - Kotli za zgorevanje pre- moga in drugih gorljivih snovi v fluidni plasti. Razvi- ta je konstrukcija kotla to- plotne moči 500 KW za zgo- revanje rjavega premoga, granulacije 5-25 mm. Ta te- hnologija izgorevanja rjave- ga premoga je popolnoma nova in izhaja iz Anglije. Razvoj TOZD tovarne kotlov dela na tem programu že od leta 1976. Delavci tovarne kotlov čestitajo k prazniku občine! Almex je na tržišču vse bolj iskan trak Krajani Loke pri Žusmu so zelo ponosni na pred leti zgrajen Aerov obrat v kra- ju. Le ta sodi v sklop TOZD Kemija s sedežem v Celju. S posluhom za manj razvi- to področje šentjurske obči- ne in za zaposlovanje ljudi iz teh krajev, je Aero zgradil v Loki povsem nov obrat, kjer je na 1000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in 400 kvadratnih metrov skladišč našlo zaposlitev 52 delavcev. V glavnem so to ženske. Sprva so v obratu dodelo- vali akvarel in tempera bar- ve, pozneje pa še barve za tla in tkanine. Program so začeli kmalu širiti in tako so se loti- li izdelave računskih trakov. V zadnjem letu je ALMEX tisti trak, ki je na tržišču naj- bolj iskan. V glavnem ga uporabljajo v avtobusnem prometu za vozovnice. V letošnjem letu zastavljen plan tega obrata je 11 milijo- nov dinarjev. V naslednjem letu pa želijo še povečati izbiro računskih trakov, s či- mer bi počasi prešli na tako imenovane »čiste izdelke«, saj bodo v obratu še letos prekinili s proizvodnjo barv za tla in tkanine. Kajti potre- ba po računskih trakovih je vse večja in v bodoče bo po- trebno program še širiti, medtem ko naj bi barve spet izdelovali v Celju. S stroji za izdelovanje plastične emba- laže pa bo mogoče program v Loki še razširiti. Delovni pogoji zaposlenih v Loki pri Zusmu so kar naj- boljši, to pa je tudi eden od stimulatorjev za dobro in še boljšo proizvodnjo, ki posta- ja vse bolj specializirana. Obrat v Loki živi v sožitju s krajem in tozdom in v dveh letih je za desetkrat povečal proizvodnjo. S svojimi izdel- ki v glavnem zalaga domači trg. Kolektiv Aera, posebej pa obrat v Loki, se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom k prazniku ob- čine Šentjur. Prijazni Erjavčevi Na kratko bi vam radi predstavili Erjavčeve s Ka- lobja. Gostilno skrbno vodi Ma- rija Erjavec, ki poskrbi razen za prijaznost in redno po- nudbo tudi za to, da gostje, ki to vnaprej sporočijo, niso žejni, lačni in ne slabe volje. Rajko Erjavec pa upravlja s kopačem. Pravi, da mu ze- meljska dela niso tuja in da to lahko vsakemu po konku- renčni ceni tudi dokaže. Planinci in ostali ljubitelji nahrbtnikov, pozor! Neven- ka Erjavec jih s pomočjo enega zaposlenega naredi za okoli 200.000 din na leto. Ze- lo so kvalitetni, le nostiti jih boste morali sami! Erjavčevi s Kalobja se pridružujejo čestitkafn ob prazniku občine Šentjur. P0ZD 0R0DJE-0PREMA ŠENTJUR PRI CELJU Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Šentjur KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE ŠENTJUR PRI CELJU Čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Šentjur. S prispevki za praznik občine Šentjur so sodelovali: Mateja Podjed, Ivana Fidler, Bojan Batistič, Ernest Rečnik in Hinko Pap-urednik Utripa. Tehnično jih je uredil Bojan Knavs 18. STRAN - NOVI TEDNIK 18. AVGUST 11. AVGUST 1983 Lepo, a žalostno pod reflektorji Utrinki z 28. Skokoveoa memorlala, kjer sta nastopili mlatil ekipi Slovenije In Hrvaške, nekaj atletov Iz drugih republik In gostje Iz Avstrije ter Italije V nekoliko otožnem polet- nem večeru so na stadionu Kladivarja pripravili 28. Sko- kov memorial, atletsko prire- ditev, ki je še do lani slovela po vsem svetu po svoji kvali- teti ter odlični pripravljeno- sti. A časi so se spremenili in miting je izgubil svoj sijaj. Organizator je verjetno želel to preprečiti tako, da je mitin- gu dal nov sijaj - reflektorje. Nič hudega, žal pa prepozno. Skokovi memoriali bi morali biti pod reflektorji v prejšnjih letih, ko je bila konkurenca kvalitetna. Zdaj pa, kot da smo hoteli v noč in pod blede re- flektorje skriti tudi revščino celjske, slovenske in ne nazad- nje jugoslovanske atletike. Mladi šele prihajajo in to je tudi edina tolažba, kajti rezul- tatov še ni! Na tribuni je bilo nekaj več kot 300 gledalcev, ki so se spo- minjali Skokovih memorialov in DRUGIH celjskih atletskih prireditev iz prejšnjih let. Ob otvoritvi sta pred sodelu- jočima reprezentancama vodi- la sodniško kolono veterana France Mirnik in Pavle Božič! Medalje (tudi stabilizacij- ske!) je ob vsaki proglasitvi zmagovalca nosila Marjeti Brežnikova, sicer hčerka Bine- ta Brežnika, predsednika so- dniškega atletskega zbora AD Kladivar! Med vidnejšimi celjskimi družbeno političnimi delavci sta bila na tribuni Drago Sto- kavnik (sekretar Občinske konference SZDL Celje) in Zvone Hudej (predsednik IS občine Celje). Ah je tudi tu sta- bilizacija? Pri organizaciji so med dru- gim vestno pomagali Stane Mele, Mile Zupančič, Ciril Ilo- var, Vlado Vidmar, Viki Dom in seveda ob Štefanu Jugu ne- pogrešljivi Peter Drofenik! Štarter je bil znova veteran Adolf Urbančič, ki je prišel na miting z atletske šole v Mozir- ju. Popularni Urbi je še vedno tako »oster«, da mu domala nihče s starta ne pobegne. Ob začetku mitinga sta ob zvokih himne Marina Flajš- man in Robert Gaber dvignila na drog zastavo Da bo letošnji Skokov me- morial minil brez posebnega odziva, kaže tudi podatek o prisotnih poročevalcih sred- stev javnega obveščanja, saj so bih razen Mirka Lorencija iz Maribora prisotni samo še podpisani. TONE VRABL JOŽE KUZMA TONE TAVČAR Zmagovalec memorialne dis- cipline letošnjega Skokovega me mori al a, teka na 100 metrov, je bil na »oko« mladi, vendar že »stari- (29 let) atlet Ewald Lich- tineger iz Celovca v Avstriji. Zanj velja pravilo, da je prišel, videl in zmagal. Letos to ni bilo težko, saj je bila konkurenca od vseh mitingov doslej najslabša. Če ne bi bilo Ewalda, bi nasto- pili samo jugoslovanski in še to »drugorazredni« šprinterji. Ewald je po poklicu policist in zato mora tudi vedno biti v dobri formi, hiter in spreten. Z atletiko se je za čuda začel uk- varjati šele lani ter je v tem kratkem času tudi enkrat nasto- pil v avstrijski državni repre- zentanci proti Angliji, kjer je progo 400 metrov pretekel v po- prečnem času 48,33. V Jugosla- viji se je na tekmovanju pojavil prvič ter - zmagal. Čas je bil poprečen zanj in neustrezno konkurenco 10,91! Ko smo se po zmagi, ki je je bil izredno vesel, pogovarjali z Evvaldom, pa smo bili tudi razočarani. Zal Ewald (po čigavi krivdi?) ni vedel za pomen Skokovega memorial a in kakšno težo ima njegova zmaga v primerjavi s prejšnjimi zmagovalci v tej disciplini. Milka Skok o memorialu, ki nosi ime njenega pokojnega mo- ža Ferda Skoka: »Vsako leto ra- da pridem iz Ljubljane v Celje na tekmovanje, ki že 28 let nosi ime mojega pokojnega moža Ferda, partizana, učitelja, do- moljuba, športnika. Z največ- jim veseljem izročam pokal zmagovalcu v memorialni disci- plini, teku na 100 metrov. Zal so doslej ta pokal vedno osvajali tuji tekmovalci in skreno si že- lim, da bi vsaj enkrat ostal v Jugoslaviji oz. Sloveniji. Letošnji memorial je bil neko- liko skromnejši od prejšnjih, vendar sem vesela, da so se tako na stezi kot na tribuni pojavili mnogi mladi ljudje. To je dobro za bodoč razvoj kraljice športov atletike.« Milka Skok, žena Ferda Skoka, izroča pokal zmagovalcu v memorialni disciplini teku na 100 m avstrijskemu atletu, članu KLC iz Celovca Ewaldu Lichtinegerju, desno pred- sednik organizacijskega odbora tekmovanja Peter Drofe- nik Čeprav so prizadevni organizatorji AD Kladivar letos pripravili že 28. Skokov memorial, pa je minilo šele šesto leto, kar na tem tekmovanju prirejajo tudi memorialno tekmo na 100 metrov, kjer je Ferdo Skok (poleg teka na 200 metrov), bil v najmočnejšem obdobju svojega življenja najhitrejši. Nastopal je tudi v državni reprezentanci ter osvajal visoka mesta na domačih in tujih tekmo- vanjih ter medalje na Balkanskih igrah. Dosedanji zmagovalci memorialne discipline 100 metrov: 1978 Steve Wiliams (ZDA) - 10, 28 1979 Patric Wamister (Švica) - 10,4 1980 Frank Paschek (NDR) - 10,65 1981 Berbhart Hoff (NDR) - 10,55 1982 Sterling Hinds (Kanada) - 10,72 1983 Ewald Lichtineger (Avstrija) - 10,91! Plavalni maratoni Jožeta Tanka Sredi poletja je nadvse akti- ven tudi Jože Tanko iz Celja, zaposlen v Kovinotehni, sicer pa kot športnik član PK Nep- tun. »Znova sem nastopil na sve- tovnem prvenstvu v plaval- nem maratonu v Italiji na pro- gi Capri-Napoli v dolžini 33,5 kilometra. Startalo je 27 tek- movalcev z vsega sveta. Najhi- trejši so še ušli kasnejšim vo- dnim težavam, ostali pa smo se borili z velikimi valovi, kjer smo takorekoč plavali ure in ure na mestu. Startali smo ob 9. uri zjutraj, iz vode pa sem šel ob 20. uri zvečer tri kilometre pred ciljem kot zadnji, ki je od- stopil. Torej sem vztrajal naj- dalj. Skoraj dobesedno na me- stu sem plaval od trinajste do dvajsete ure, ko sem se povz- pel v čoln. Tok morja je bil tako močan, da ni bilo možno napredovati. Pa tudi voda je bila izredno hladna.« Maraton v Benetkah... »Ta je bil dolg 12,5 kilometra z izredno močno mednarodno udeležbo. Nastopilo je tudi več jugoslovanskih tekmovalcev. Startali smo na znani plaži Li- do, končali pa v pristanišču na trgu Sv. Marka. Med 29 tekmo- valci sem osvojil 10. mesto. Ker sem za zmagovalcem zao- stal samo 16 minut, sem »ujel« mednarodni razred za to zvrst plavanja, kar je doslej moj naj- večji uspeh. Zanimivo je, da sem vseskozi do cilja plaval na osmem mestu, ker pa sem na krajših progah prepočasen, sta me dva hitrejša tekmovalca prehitela. Voda je bila izredno topla, saj so namerili kar 27 stopinj.« Jože preplava vsak dan po pet do šest kilometrov, včasih tudi po devet. Tako je v juliju preplaval 160, v avgustu pa bo 180 kilometrov. Vse skupaj pa je odvisno od vremena in toplote vode, sicer pa se uk- varja tudi z drugimi športi, ki dopolnjujejo potrebno kondi- cijo za dolgo maratonsko pla- vanje. Načrti? »Sodelovanje na državnem prvenstvu na Hvaru 4. septem- bra na progi dolgi 16 kilome- trov, kjer bodo nastopili tek- movalci iz predvidoma petnaj- stih držav, kar bo več kot na svetovnem prvenstvu v Italiji. Želim pa tudi izpolniti dve ob- ljubi: preplavati sam ali v dvo- je (izmenično) iz Italije v Jugo- slavijo in iz Brionov do Rovi- nja. Za vse to pa potrebujem čas in tudi nekoliko pomoči, saj vsega sam le ne zmorem.« TONE VRABL Helenca in Vinko Lavrinc na državnem prvenstvu V Skopju je bilo državno pr- venstvo v streljanju s pištolami v mednarodnih disciplinah. Nasto- pila sta tudi Vinko Lavrinc in njegova štirinajstletna hčerka Helenca, člana SD »Dušan Pože- nel« iz Rečice pri Laškem. Oba sta se dobro uvrstila. Helenca je bila z malokalibrsko puško stan- dard med članicami deveta (530 krogov), Vinko pa s hitrostrelno pištolo med člani štirinajsti (552 krogov). TJ Neuspeh Kopitarja in Rozmana v Helsinkih V jugoslovanski re zentanci za nastop prvem svetovnem pn stvu v atletiki na FinsJ sta bila med deveterico letov tudi člana AD K], var Rok Kopitar in St Rozman. Oba sta nasto| prvi dan in takoj tudi j spešno končala tekme nje. Rok je izpadel v ti na 400 m ovire (tekel j skupini s svetovnim rel derjem Mosesom), St pa je odstopil na 10 kiloi trov. Tempo je bil hud Stane ga ni zdržal ter j« polovici proge odnel Rok je povedal, da je naj pil z vročino in da tudi več v takšni formi, kot kaj tednov pred svetovj prvenstvom. Soliden začetek nogometašev Kladivarja Nogometaši Kladivarja i pripravljajo za nastop v rep ški ligi. Med tednom so igi Trbovljah proti Rudarju Strelec obeh zadetkov j« Gmajner. V nedeljo popoldj so v povratni tekmi prem Rudarja z rezultatom 2:0 Strelca sta bila Kuaer in M ček. V obeh tekmah so se Ce predstavili kot homogena d v kateri bodo glavno breme kih srečanj vsekakor nosili i ci Tasič, Zukič, oba B Gmajner, Mlinar, Mijatovič,! čina, Savič, Marinček, Kn Jurkovnik in Knez. Pri klubu so tudi rešili vp nje trenerjev. Vodja stroko« teama je Ubavič (tudi tren moštva), njegov pomočnil Rumpf, medtem ko bo Bal vodil četrto selekcijo - mladi Kvartič kadete in Milovaij pionirje. Glinšek bo skrbela lekcije v osnovnih šolah tervl dopoldanske treninge vsehij cev, ki zaradi služb ne ma vaditi popoldne. Delokrog jI ko lepo razdeljen, z delom ii dnimi treningi pa bodo prižl di uspehi. Igralcev za vse seli je pa je v Celju dovolj. Sodnikov ni bilo >V nedeljo na tekmi Kladi1 Rudar ni bilo nogometnih so kov in skoraj je tekma odpa nam je zaupal podpredsel NK Kladivar, Igor De beljak dodal: »Naš klub je pravofi prijavil srečanje na Skalni 1 in zaprosil organizacijo nogo! nih sodnikov, da delegirajo merne sodnike. Nemala smo začudeni, ko do začetka teku bilo sodniške trojke. Pote vso zadevo rešil naš trener nirskega moštva Milovanovi je zelo dobro sodil srečanje! Zanimivo bi bilo izvedeti kaj ni bilo sodnikov in ali s sodniški organizaciji te dni v dopustu! Odlični kanuisti celjskega Nivoja Osem članov celjskega Ni je nastopilo na velikem tekrt nju na reki Muri, kjer se jel vilo kar 11 tekmovalcev iz os slovenskih in hrvaških klu ki so se pomerili v slalom1 spustu. V slalomu so med mlaj Sandi Jelene, med maldi^1 Živa Cankar in med pionirji Ivačič osvojili tretje mesto," tem ko je bil pionir Kostjo zmin četrti. V spustu sta z m3 Sandi Jelene med mladinci ij va Cankar med pionirkami/ pa so se uvrstili od drugeč? četrtega mesta - Matjaž ftM Pavel Verhovšek in Dušan"1 da. Med turisti v kajaku eno- je bil Matevž Kovačič drut kajaku dvosedu pa Kostja zmin in Jože Ivačič tretja. ™ no je celjski Nivo za dor^ osvojil odlično drugo ^ Zdaj se tekmovalci priprl' za nastop na progi iz Brež>c Zagreba po reki Savi. Rekordno število odgovorov v nagradni igri Nagradna igra Partizan št. 16 je kljub poletnemu vzdušju imela izreden odmev. Do roka je prispelo rekordno število 65'dopisnic z odgovori. Skupno je bilo kar 55 odgovorov pravilnih in vsi gredo v boben za zaključno žrebanje, ki bo srečnemu dobitniku prineslo ogled ZIMSKIH OLIMPIJ- SKIH IGER v SARAJEVU februaija 1984 pod pokroviteljstvom TDO TEKO iz SOZD MERX. Pravilni odgovor: Na nedavnem srečanju Partizana Jugoslavije na Zab- Ijaku v Črni gori je iz celjske regije dobil SPECIALNO DIPLOMO Partizana Jugoslavije PARTIZAN MOZIRJE. Žrebanje sta opravila gosta oddaje »Iz življenja in dela društev Partizan« Brane But in Ernest Svečak. 1. nagrada - Marjan Grabner, Trubarjeva 6, Celje 2. nagrada - Jožica Tamše, Polzela 138, 63313 Polzela 3. nagrada - Dušan Jančič, Okrogarjeva 7, Celje Nagrade, ki jih tokrat poklanja Zlatarna Celje, bomo poslali po pošti. METOD TREBIČNIK NAGRADNA IGRA PARTIZAN Št. 17 Danes, 11. avgusta 83, ob približno 18. uri, se z vlakom vračajo mladi člani Partizana Gaberje z letovanja v JDRC Puntižela pri Puli. Objavljamo skupno fotografijo, posneto v Puntiželi. In kakšna je naloga? Napišite priimek in ime kogarkoli, ki ga poznate na sliki, ga obkrožite na fotografiji in vse skupaj izrežite ter v kuverti skupno z vašim naslovom pošljite na Uredništvo NT in RC, Trg V. kongresa 3/a, Celje, najkasneje do petka, 19. avgusta 1983. Pravilno bo odgovoril vsak, ki bo spoznal vsaj enega na sliki in ga obkrožil. Nagrajuje Partizan Gaberje s 7, 5 in 3 dnevnim organiziranim letovanjem v Puntiželi poleti 1984. Tisti, ki si z žrebanjem pridobi omenjene nagrade, pribori obkroženemu na sliki tudi skupinsko fotografijo. 11. AVGUST 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 19 I Anton K. iz Celja je .jjrat »neroden«, če se .napije- Prejšnji torek se u je to pripetilo na želez- ni postaj' v Celju, kjer fazgrajal opogumljen z gjjgani. Piko na »i« bo v p, primeru pritisnil so- za prekrške. 0 pivsko prijateljstvo Itaj čudna stvar. Prejš- 1 ponedeljek zvečer so v jjolki popivali Pavel K., egov prijatelj in Ivan R. jn je bil očitno bolj pri jjarju saj je nekaj časa ačeval zapitek, toda, ko hotel več dati za pijačo, je pivsko prijateljstvo , mah ohladilo in Pavel , ter njegov prijatelj sta ttepla Ivana R. f V sredo popoldan je gel v restavracijo Pošta !šan V. in začel brez ra- 5ga pretepati Marinko (in jo še brcal, ko je oble- ja na tleh. Dekle je po- ;ušal braniti njen fant an S., ko pa je zbežal, je iipan vrgel za njim še pi- jvsko steklenico. Dušana , so miličniki prijeli in zdržali, čaka pa ga še )isk pri sodniku. f Angela P. je prejšnji itrtek malo pregloboko jgledala v kozarec, po- m pa se zvečer zgubila, ašla je v prostore Zdrav- venega doma. Ker so se igeli, ki je prišla iz go- ilne, prostori zdeli ne- im prazni pusti, je začela »ti in razgrajati. I Vojko B. je v petek rtljal iz stanovanja z učno puško. Izbral si je ar velike tarče - avtomo- so bili parkirani na farišcu. Kakšnih likih »fltodb na jeklenih ko- jičkih sicer ni bilo, a den izmed oškodovancev ' je pritožil. Miličniki so ojku zasegli puško, tako i si ne bi izbral še kakšno i>lj občutljive tarče. V petek zvečer je Viktor vinjen razbijal kozarce Turški mački in tudi ob Hhodu miličnikov ni ho- !l obrzdati razbijalskih kasti. Miličniki so ga za- • odpeljali v prostore za feznenje, kjer seveda ni- lajo kozarcev in tudi dru- tga takega inventarja, ki i lahko Viktor razbijal. ■-- Preiskujejo grozljiv umor Vlasto VrabIC Je po lastni Izjavi umoril Branko Krajšek Na zahtevo Temeljnega javnega tožilstva v Celju se je začela preiskava zoper obdolženca, 31-letnega Branka Krajška iz Celja, ker je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo de- janje umora na zahrbten na- čin iz brezobzirnega mašče- vanja (člen 46/II, točka 1 in 4 Kazenskega zakona SR Slovenije). Dosedanji potek dogod- kov oziroma okoliščine v ka- terih je Branko Krajšek v po- nedeljek, 1. avgusta zjutraj umoril svoje dekle, 25-letno dekle Vlasto Vrabič, so zna- ne le iz osumljenčevega pri- povedovanja oziroma zasli- šanja, ki so ga v celjski bol- nišnici opravili celjski krimi- nalisti. Krajšek je zatrdil, da je noč z nedelje na ponedeljek pre- spal na Vlastinem domu na Ostrožnem. Zvečer naj se ne bi prepirala, skupaj sta pribi- la tudi neko sliko na steno v spalnici. Kladivo je ostalo kar na nočni omarici. Zjutraj naj bi Krajška pre- budil neki šum. Ustrašil se je, da so se vrnili Vlastini starši (ti naj bi Vlasti branili zvezo s Krajškom je povedal osumljenec), pograbil kladi- vo in z njim večkrat udaril dekle po glavi. Ko jo je videl vso okrvavljeno, je šel še po sekiro in jo z dvema udarce- ma ubil. Po dejanju je Krajšek vzel iz garaže "\Aastin avtomobil in se odpeljal na celjski Stari grad in skočil z obzidja 50 metrov globoko. Vendar pa je padel na mehko zemljo in ostal živ. Krike sta slišala dva izlet- nika, ki sta poskrbela, da so huje ranjenega Krajška takoj prepeljali v celjsko bolniš- nico. Ker pa Vlaste dva dni ni bilo v službo v EMO, so kri- minalisti v torek zaslišali Krajška v bolnišnici. Kraj- šek je takoj priznal umor. Ko so kriminalisti odšli v stano- vanje na Ostrožnem, so tam res našli mrtvo Vlasto Vra- bič. " Obdolženec je trenutno še na zdravljenju v celjski bol- nišnici, zoper njega pa je bil odrejen tudi pripor, ki je za to kaznivo dejanje obvezen. V preiskavi zaenkrat zbira- jo podatke o motivu kaznive- ga dejanja oziroma kaj je na- peljalo Krajška, da je storil tako grozovito dejanje. Na preiskovalnem oddelku celj- skega sodišča zaenkrat še ni- so objavili vseh podatkov o tem kaznivem dejanju, ker je to v interesu preiskave. Preveč skrite devize Neki starejši občan je letos v aprilu postavil celjske kriminaliste pred precej zapleteno nalogo. Neznani nepridiprav naj bi mu odnesel večjo vsoto deviz, kriminalisti pa v stanovanju niso našli no- benih sledov za vlomil- cem. Primer so pred časom razrešili otroci, ki so se na dvorišču igrah in brskali tudi po starih, odvrženih revijah. Med Usti so našli tudi devize. Nekaj deviz se je med igro porazgubilo, nekaj jih je ostalo. Dovolj, da so kriminalisti odkrili, čiga- ve so. Tudi lastnik deviz se je kasneje spomnil, kam je tako ,varno' spra- vil svoje devizno premo- ženje. Nekateri očitno še ve- dno bolj zaupajo nogavi- cam in drugim .varnim' skrivališčem. S. S. PROMETNE NESREČE Čelno trčenje v ovinku Po lokalni cesti iz Ciornjega grada proti Nazaiju je vozila z osebnim avtomobilom 33-letna Marija Matko iz Gornjega grada. V levem preglednem ovinku bli- zu naselja Bočna je zapeljala v levo in čelno trčila v 61-letnega Rafaela Semprimožnika, ki je prav tako z osebnim avtomobi- lom pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči se je Semprimožnik huje ranil, sopotnica v njegovem avtomobilu, 51-letna Ana Firšt pa lažje. Spet pomor rib v Voglajnl Prejšnji teden so ribiči zabele- žili še en pomor rib, že šestnajsti letošnji na celjskem območju. V soboto so iz Voglajne pri Nova- kovem jezu pobrali iz vode več kot 400 kilogramov zastrupljenih rib in nekatere med njimi so te- htale tudi do 20 kilogramov. Po- ginili so krapi, podusti in plošči- či. Vzrok pomora rib še ugotav- ljajo, osumljen pa je neki kmet, ki naj bi v Voglajno zlil gnojnico. Poginili piščanci Letošnje vroče poletje je priza- dejalo precejšnjo škodo rejcem perutnine. Zaradi vročine se je na hmezadovi farmi v ojstriški vasi zadušilo 2600 piščancev. Škodo so ocenili na 250.000 di- narjev. Na perutninskih farmah v Paški vasi pri Smartnem ob Paki pa je poginilo 10.000 piščan- cev. Odvzeli varščino 500.000 dinarjev bodo prenesli v proračun Višje sodišče v Celju je potrdilo sklep o odvzemu varščine, ki jo je položil Janko Meh iz Podkraja pri Titovem Velenju, da so ga izpustili iz pripora. Janko Meh, ki je obtožen več davčnih utaj in utaj dru- gih družbenih dajatev, je na- mreč kasneje pobegnil v ZRN, kjer naj bi bil še sedaj. Prvostopenjsko sodišče je zato izdalo sklep o odvzemu varščine, pritožil pa se je ob- toženčev zagovornik, ki je menil, da Janko Meh ni po- begnil zaradi prejšnjih ob- tožb, pač pa zato, ker je javni tožilec kasneje še razširil ob- tožnico, prav tako pa so zanj ponovno odredili pripor. Višje sodišče je sicer potr- dilo mnenju zagovornika, vendar je hkrati poudarilo, da je osnovni namen varšči- ne, da zagotovi obtoženčevo- prisotnost do konca kazen- skega postopka. Sodišče je menilo, da je v tem primeru nesporno doka- zano, da je Janko Meh po- begnil, zato je sklep o odvze- mu varščine, ki ga je izdalo prvostopenjsko sodišče, pra- vilen. Varščina 500.000 di- narjev se bo tako prenesla v republiški proračun. S. S. DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur pri Celju Komisija za medsebojna delovna razmerja po sklepu zbora delovnih ljudi z dne 27. 7. 1983 razpisuje prosta dela in naloge likvidatorja računov za osnovne šole Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike v občini Šentjur, mora kandidat izpolnjevati še na- slednje pogoje: - srednja ekonomska šola ali srednja strokovna šola - 2 leti delovnih izkušenj. Dela in naloge se razpisujejo za določen čas za nadomeščanje delavke v času odsotnosti zaradi bo- lezni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev na naslov: Delovna organizacija za opravljanje poslovnih stori- tev Šentjur, Šentjur pri Celju, Titov trg 5, v 15 dneh po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. Borcu v spomin Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naro- da, so borci in krajani Frankolovega in Crešnjic, odkrili spominsko ploščo v spomin borcu Francu Turku iz Crešnjic in nje- govemu bratu. Franc Turk je padel kot borec Tomšičeve brigade na Skomarju, ko je sku- paj z ženo in sorodniki prišel v domači kraj, na pogreb svojega brata. Ko se je na pogrebu zbralo že veliko ljudi, se je nenado- ma pojavila nemška pa- trulja, z vprašanjem, za- kaj se je zbralo toliko lju- di. Franc je stopil naprej in rekel, da so mu »Sva- bi« ubili brata in da je prav zdaj njegov pogreb. Na te besede so Nemci odgovorili z rafalom, ki je pokosil pogumnega Franca. Ob odkritju spominske plošče, sta glavni govor- nik, tajnik organizacije Zveze borcev iz Franko- lovega in Crešnjic, Bo- gdan Smele in nato še Kari Stante, poudarila pomembnost NOB in ori- sala potek borbe na njiho- vem področju. Častno nalogo, da od- krije spominsko ploščo, je izvršil predstavnik Zveze borcev Ivan Sevov- nik. Program se je nada- ljeval z recitacijami, ki jih je pripravila mladinska organizacija iz Frankolo- vega in s pesmijo, ki jo je zapel moški pevski zbor iz Crešnjic. Prireditev je odlično uspela, svečanosti se je udeležilo veliko število krajanov Frankolovega in Crešnjic. ŠTEFAN DOLAR Samovoljno poslovanje ljubljanske banke v Žalcu Morda sem naredil na- pako, da takšnega pisma nisem napisal že pred ne- kaj leti, ko sem že naletel na samovoljno poslova- nje posameznikov pri Ljubljanski banki v Žal- cu. Sedaj pa mislim, da je nujno, da seznanim o sa- movoljnem poslovanju širšo javnost. 23. 7. 1983 sem nujno moral vplačati v Žalcu gospodinjski stroj z devi- zami. Napotil sem se v žalsko Ljubljansko ban- ko, toda vplačila nisem mogel izvršiti, ker hranil- na knjižica ni bila iz žal- ske banke, ampak iz Ljubljanske banke-Go- spodarska banka Ljublja- na. Po pravilih Ljubljan- ske banke bi to vplačilo lahko izvršil tudi v banki v Žalcu. Vendar je bil od- govor uslužbenke odloč- ni ne, da tega ne dovoli vodja banke, lahko pa vplačam devize, če to že- lim, dviga pa ne morem izvršiti. V posmeh vsem v tej isti banki lahko dobite tiskane kartončke z obve- stilom varčevalcem Ljub- ljanske banke. Citiram odlomek s tega kar- tončka: »Po predhodni primer- javi stanja na hranilnem računu s poslovno enoto Ljubljanske banke, ki je hranilno knjižico izdala, lahko varčevalci Ljub- ljanske banke dvigajo prihranke tudi nad dovo- ljenim zneskom v drugih poslovnih enotah vseh poslovnih bank...« Kljub opozorilu na tekst s tega kartončka, dviga ni bilo mogoče izvr- šiti. Po telefonu sem vprašal v Ljubljansko banko na Vodnikovi ulici v Celju, če je mogoče de- vizno vplačilo iz hranilne knjižice, ki je bila izdana v Ljubljani. V banki so odgovorili, da lahko in da mi lahko to storijo v Žal- cu, če pa ne vedo kako, naj se informirajo v Celju. Ponovno sem se napo- til v banko v Žalcu, toda kljub ponovni intervenci- ji nisem uspel izvršiti vplačila. Napotil sem se v Celje (dodatni prevozni stroški in izguba časa) in v nekaj minutah izvršil vplačilo v Ljubljanski banki na Vodnikovi ulici. Tovarišica v celjski Ljub- ljanski banki je to naredi- la brez besed, z dobro vo- ljo, kljub temu, da je bilo več dela, kot če bi imel prihranke v njihovi po- slovni enoti. Sprašujem se ali so pla- čine kuverte uslužbencev v žalski banki in tovariši- ce v celjski banki na kon- cu meseca enako debele. Ce so, je to velika krivica do tovarišice v Celju, ki je plačana za dobro oprav- ljeno delo, v Žalcu pa za samovoljo in nesramhost. Tovarišici v Celju gre prav vsa zahvala za dobro in vljudno opravljeno de- lo, osebju v Žalcu bi pa bila enkrat potrebna do- bra kontrola in ocena nji- hovega (ne)opravlj enega dela. MARTIN PIRNAT, Žalec Proč z nagicami »Prosim, da prinašate več novic v Novi tednik in ne objavljajte toliko slik. Sploh pa bralci ne morejo gledati nagic in vas prosim, da objavljate bolj dostojne fotografije. Divjaki v Afriki so nekdaj skakali nagi, a tudi oni so sedaj, ko so postali bolj razviti dostojno oblečeni. Ne smemo dovoliti, da bi Evropejci postali taki div- jaki kot so bili nekaj Afri- čani. Prosim, da o tem mojem opominu temelji- to premislite in ga upo- števate.« FRANC KRIŽAN, Mestinje UREDNIŠTVO: Ker je časopis name- njen širšemu krogu bral- cev, ne samo peščici lju- di, moramo pač delati ta- ko, da bo naš časopis ustrezal čim več uku- som. Verjamemo vam, da imate ženo, ob kateri vam druge ženske ne ro- jijo po glavi, toda pomi- slite na reveže, ki niso takšne sreče kot vi. In če vemo, da smo ljudje vsaj približno enaki, potem se nimamo česa sramo- vati, ali ne? Novo vodstvo v KS Slivnica V Slivnici smo že nekaj časa bili brez vodstva v KS. -Zato smo sklicali se- stanek in izvolili novo vodstvo. Med vsemi, ki so bili na razpolago, smo izvolili najboljše, Milana Pintara in Frido Virant, ki sta se že prej izkazala kot dobra delavca in or- ganizatorja. STANE KURNIK, Slivnica 20. STRAN - NOVI TEDNIK 11. AVGUST 11. AVGUST 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 21 letnica Mestne elektrarne daljevanje iz prejšnje lke ta 1917 se je podjetje ililo v nove prostore hi- ■edaj Zidanškova ulica ta 1918 je pričela obrato- tova hidro elektrarna na i v naselju Fala, tako je rami ostalo ime Fala. trama je zgradila leta daljnovod 80 kV do De- Pri Laškem, potekal je 1° Celja, Celjani so si ho- fcgotoviti boljšo in neo- dobavo električne Sije, ker je dotedanji na- Jobave bil kritično ome- Ni bilo možno širiti obrti flustrije v mestu in oko- k izvedbo te želje je ob- ^ odbor občine Celje lastil odbor za elektrifi- |° mesta, ki sta ga vodila tednik Baltazar Bebler Anton Božič. Leta 1924 )ričela z razgovorom pri elektrarne Fala v Po sporazumu je določena znatno nižja električni energiji od tnove. k/n sporazumom je bila 6bruarja leta 1926 v do- mkih urah ustavljena ^ v tovarni Westteen f prenehala dobavljati *JČno energijo mestni ■ ,®rni. Istočasno pa je bi- J*lopljena razdelilna tra- ptaja elektrarne Fala in | Pričela z dobavo elek- * energije mestu Celju. uSo prenehale centrale jj n in Cinkarna, prik- rita se elektrarni Fala. so še bili prikloplje- h\1; Teharje, Štore, Šent- [j^ojnik. ^mejeno dobavo elek- E* toka se je pričela ši- ("Ustrija kakor tudi ši- » Poraba v gospo- Podjetje je rabilo večje poslovne prostore. Ob- činski odbor mesta je odku- pil staro stavbo hotela »Kro- na« na Ljubljanski cesti, stavbo so odstranili in pozi- dali večjo z lokali in stanova- nji. V to zgradbo se je vselilo podjetje Mestna elektrarna, sedaj trgovina Elektrotehna. Tako je podjetje odprlo v novi stavbi trgovino z elek- tro materialom in servisno delavnico za vsa dela na elektro napravah. Podjetje je opravljalo inštalacije v novih gradnjah. To so bile tekstilna tovarna Bergmann in drugi, Metka, Elka, žična industri- ja, tovarna Persil, tovarna Etol, izdelovanje eteričnih olj in vonjav. Tako je v biv- šem mestnem mlinu, sedaj Kovinotehna, delovala to- varna Volta, kjer so izdelova- li bakelitni elektro material. V času med prvo in drugo svetovno vojno se je pa pri- čelo uveljavljati domače slo- vensko podjetje predvsem na območju Ljubljane z na- slovom Kranjske deželne elektrarne. To podjetje je pričelo širiti svoje usluge na območju celotne Savinjske doline in prodirati proti Ce- lju. Na tem območju je tedaj dobavljala energijo elektrar- na Fala, ki pa je bila last ino- zemske firme BBC iz Švice. Tako je podjetje Kranjskih deželnih elektrarn pridobilo energijo še iz kalorične elek- tro centrale rudnika Velenje in ga leta 1932 priključilo na svoj sistem elektro naprav. 2e leta 1935 je to podjetje zgradilo daljnovod do Trno- velj, Ljubečne in dovod v Cinkarno Celje. Ker je bilo podjetje Kranjske deželne elektrarne slovensko in je bir la dana pomoč rudarjem ru- dnika Velenje za večje izko- riščanje zmogljivosti rudni- ka, je vodstvo Mestne elek- trarne v Celju z vodstvom Kranjskih deželnih elektrarn sklenilo 29. novembra 1935 pogodbo za prevzem dobave električnega toka iz naprav Kranjskih deželnih elek- trarn. S to novo priključitvi- jo se je električna energija znatno pocenila, zato jo je občinski odbor mestne obči- ne Celje na svoji seji 22. maja 1936 sklenil znižati za 0,20 din pri 1 kWh, s tem pa se je znatno povečala poraba energije. Mesto je po odstranitvi plinske javne razsvetljave pridobilo novo električno razsvetljavo ulic in cest. Po- djetje je do druge svetovne vojne oskrbovalo svoje omrežje s štiriindvajsetimi transformatorskimi posta- jami. Po osvoboditvi leta 1945 se je podjetje preselilo v obnov- ljeno stavbo bivše Rudarske šole na Mariborski cesti. Po- djetje se je takoj vključilo v novo podjetje Državne elek- trarne Slovenije - DES do danes večkrat menjalo na- slov. Obseg dejavnosti bivše Mestne elektrarne se je znat- no povečal in spremenil na- čin poslovanja. Leta 1980 pa se je ponovno preselil v novo zgradbo, zgrajeno na mestu, kjer je stala stara cerkev, Sv. Duha. Od prvotne Mestne elektrarne je še samo nekaj njenih upokojencev, ki so svojo življenjsko energijo iz- trošili ob vzdrževanju in iz- gradnji elektrifikacije naše- ga mesta ob Savinji. Piše: KAZIMIR VIRANT 22. STRAN - NOVI TEDNIK 11. AVGUST 11. AVGUST 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 11. AVGUST Narava se večkrat poigra s svojimi sa- dovi. Pogosto so nenavadne oblike in veli- kosti. Pri Martinu Kaču v Šempetru je na njivi zrasla ogromna redkev. Je bele bar- ve, dolga je okrog 40 cm in težka nekaj manj kot tri kilograme. Korenine ima za- vite kot lovke pri hobotnici, sicer pa je zelo okusna. Stanko Satler, ki nam je red- kev prinesel, se je tudi slikal z njo. Vreme jo je močno zagodlo vsem pride- lovalcem hrane. Pridelkov je malo, pa še slabi so. Leskošek Justina z Babnega pa nam je prinesla dokaz, da izjeme vedno obstajajo. Ta črna redkev, ki je zrasla na njenem vrtu, tehta kar 2,25 kilograma. Do- volj za štiri obroke povprečne družine. Tabor pionirjev planincev Planinski društvi La- ško in Tabor v Savinjski dolini, sta med počitni- cami organizirali tabor pionirjev planincev v Logarski dolini. Tabora se je udeležilo štirinajst mladih planincev iz La- škega in pet iz Tabora. Mlade planince so nau- čili vseh osnovnih vozlov, ki se uporabljajo v pla- ninstvu, spoznali so jih s tehniko plezanja, alpinist Jože Zi/panc pa jim je po- vedal, najvažnejše stvari v zvezi s samoreševa- njem, kar so pionirji pla- ninci potem tudi praktič- no preizkusih. Tabor je v celoti uspel, saj so planinci opravili vse predvidene ture: na Strehovec, Ojstrico, Ka- mniško sedlo, Turško go- ro in v Matkov kot. Poleg že prej naštetih stvari so se na teh turah naučili še hoje po melišču in klinih ter spoznali lepote, ki jih skrivajo prelepe Savinj- ske Alpe. ANICA KUMER Bom koni'ča obuzdal Edi FSdler Iz Ivence vztraja pri sedlarstvu Zadnje čase postaja konj spet zanimiv ne le za šport- nike, ampak tudi za kmete. Iz podstrešij prihajajo stare uzde, komati, sedla... Tre- ba jih je popraviti. Ko pa novopečeni lastnik konja išče sedlarja, spozna, da v Sloveniji skoraj ni človeka, ki bi se s tem ukvarjal. Ne- kateri imajo vendarle sre- čo; prijatelji jim povedo, da živi v Ivenci obrtnik, Edi Fidler, ki po malem še po- pravlja konjsko opremo. Obrti se je začel učiti 1944. leta. Takrat so bili mojstri mnogo bolj strogi kot danes, pravi, pa tudi več so si lahko privoščili. Vajenec je trdo delal. Dopoldne v delavnici pri mojstru, popoldne pa je obiskoval vajeniško šolo. O kakšnih počitnicah seveda ni bilo govora. Pa so vajeni- ško dobo vseeno vsi prežive- li, čeprav včasih malo modri- kasti. Malo po vojni je postal mojster tudi Edi. Pa ne samo sedlarstva, hkrati se je učil tudi tapetništva. Takrat so imeli sedlarji kar precej dela. Konjev je bilo veliko, usnje se je dobilo, pa kvalitetno je bilo. Kmalu pa so začeli ko- nje izpodrivati stroji, v ihti in borbi za boljši kruh smo ko- nje skoraj iztrebili. Zato bi se Ediju precej slabo pisalo, če se ne bi ukvarjal tudi s tapet- ništvom. Po petdesetih letih je sedlarstvo tako v glavnem izumrlo. Edi je le še tu in tam popravil kakšen komat »konzervativnemu« sosedu, drugače pa sta se z ženo uk- varjala z dekorativnim tapet- ništvom. Sin pa ni hotel osta- ti v stroki, postal je učitelj. Očeta je začela še boleti hrb- tenica. Nekaj časa jima je po- magal fant, ki sta ga dobila v rejo, potem pa so ga vzeli na- zaj. Priden je bil, pravi moj-, ster, njega bi pa izučil. No, stvari so se obrnile drugače, pa sta ostala z ženo spet sa- ma. Ko se je upokojil, ni zdržal dolgo pri miru. Človek živi, dokler dela, si je mislil, potegnil iz omare staro orodje in se spet posve- til sedlarstvu. To mu je da- nes hobi, tako kot drugim ri- barjenje ali karte. »Nisem hotel preživeti življenja po gostilnah,« pravi, »zato sem začel delati stvari, ki sem jih znal. Kmalu se je razvedelo, da se spet ukvarjam s sedlar- stvom, pa so prišli najprej sosedje in prijatelji, potem pa ljudje od vsepovsod. Nikoli ne ve, kdaj ga bo spet zabolela hrbtenica,' zato nikomur ne obljubi, da bo kmalu gotov. Kdor lahko, počaka, kdor ne more, vozi s starim naprej. Včasih ima starih stvari čez glavo in si zaželi narediti kaj novega. Za lanski obrtni sejem je nare- dil opremo za konje, prosili so ga, naj naredi nekaj tudi letos. Ne ve, če mu bo uspe- lo. Ne le, da zdravje ni pravo, tudi materiala ni. Usnje pu- šča barvo, če ga že dobi, s starim pa ne more delati, ker poka po šivih. Naprej ne ve, kako bo. Do- kler bo lahko, bo še delal. Naslednika pa nima. Vajen- ca si ne more privoščiti, saj ima premalo denarja. Pravi pa, da bi rade volje komu po- kazal, kako se oprema po- pravlja in dela. Boji se, da takega k njemu ne bo. GORAN BERVAR j^bftMBBlfril 1tfifl*WIWUl II ikfffP Le cvili, škripaj guma avtomobila! Moj korak je bolj zdrav in tudi cenejši Vsi, ki ne boste poslušali svarila, boste praznih žepov in debelejši! Bodice Nič čudnega, če cene podivjajo, ko pa jih dc čajo ljudje s podivjano pametjo. Beseda ni konj, zato so se naši zgovorni go^ darstveniki znašli na psu. Kljub temu, da so ateisti, se imajo za male ( gove. Naši gospodarstveniki so poštudirali novo zv, športa, maratonsko plavanje v dolgovih. Kaj, ko bi poleg davkov na premoženje uvedli - davek na stolček. Ponavadi obljuba dela dolg - v našem gosp darstvu pa dolgovi delajo obljube. Priporočljivo bi bilo, ko bi naša trgovinska p djetja za prodajo živil zaposlila tudi arheologa velika možnost je, da bodo živila v skladiščih 4 segla muzejsko vrednost Ali odgovorni ljudje odmrznitev cen opravičuj - z nadpovprečno visoko temperaturo v juliju? MARJAN BRADA Artisti v Celju Te dni je v Celju gostova- la artistična skupina Colo- rado iz Osijeka. S strani ar- tistične skupine je priredi- tev dobro uspela, saj so bile predstave zelo dobro obi- skane, drugače pa... Prireditev sem si ogledal na samem prizorišču in se trudil, da bi se javil med pro- stovoljce, ki so jih pokhcali na oder, da na njih pokažejo svoje čarovnije. Toliko govo- ra je o tem, kako človek z močno voljo vse zmore, toda ko so na meni preizkušali ča- rovnije, je bila vse skupaj ve- lika prevara. Čarovnik Ro- berto, kot so ga klicali, je v mikrofon rekel, da me bo hipnotiziral in z mano počel vse kar ga bo volja. Začel me je gledati v oči, vendar me ni niti poskušal hipnotizirati, tevmeč mi je povedal, kaj bo počel z mano, naj se ničesar ne bojim in naj čim bolj kri- čim. Ker nisem hotel pokva- riti predstave, sem ga ub( in kričal, on pa je z zloi žago »žagal« moje telo. stavljen je bil tako, da gle ci niso mogli videti, da jf ga zložena in tisti naj! naivni so mogoče celo ve v skrivnost hipnoze. Po< no je bilo potem še z mfl mi ostalimi »čarovnijami Za mnoge je ostalo n( jasnjeno kako se ženska, klen j ena z močnimi vel mi lahko sleče, ko jo zap v skrinjo. Toda vsakdo, J malo bolj točno pogleda lahko videl, da je žensk lahkoto lahko vzela rok zanke in jo, potem ko 9 slekla, zataknila nazaj v ko. Za konec pa so priprt nekakšno senzacijo in izs lili žensko iz topa. Prajj prav bi jo naj izstrelili.'' so postavili tako, da se P nič ni videlo. Neko dekl' zlezlo noter in top so prii h. Močno je počilo in tre tek zatem je s travnika pr klo dekle, enako oble# kot dekle, ki je zlezlo v t Ampak vsi, ki smo stali P1 odrom, smo lahko videli ni »ta prava«. Prireditev je pokazal^ med ljudmi vlada veliko nimanje za takšne in p od ne »hece«. Ljudje si želij0 deti nekaj posebnega, " sakdanjega. Bojim pa se- na tej prireditvi razen reO; posameznikov, niso priŠ^ svoj račun. GORAN OB*