Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
l'p ravni št v o „Mirat4 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.
V Celovcu, 25. avgusta 1906.
Štev. 34.
Iz j a v a.
Podpisani odbor »Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« globoko obžaluje, da se je na shodu zaupnikov, dne 26. julija t. 1., sklenjeno resolucijo vzelo za povod strastnim in krivičnim napadom tako na koroške Slovence vobče, kakor na podpisani odbor, oziroma posamezne člane istega posebej. Zlasti moramo z vso odločnostjo in slovesnostjo kot popolnoma neutemeljeno in naravnost iz trte izvito zavračati sumničenje, kakor da bi se bil podpisani odbor kot aranžer shoda zaupnikov pri tej prireditvi dal voditi od kakih drugih ozirov ali namenov, nego izključno le od koristi slovenskega naroda na Koroškem.	_
Po vsej pravici se je že opetovano poudarjalo, da med shodom zaupnikov in na tem shodu sklenjeno restr^ lucijo ter kranjskimi liberalci ni nobene, prav nobene zveze. Ker se pa v »Slovencu« in »Domoljubu« vkljub temu trdovratno trdi nasprotno, izjavljajo podpisani odbor in njega posamezni člani, da se je shod zaupnikov sklical izključno le po odborovi inicijativi in da se je znana resolucija na shodu zaupnikov stavila prav tako izključno le po odborovem sklepu, na kojega ni niti oficijelno niti privatno nihče vplival, najmanj pa kak kranjski liberalec.
Samoobsebi se tudi razume, da je docela izmišljena tudi trditev, kakor da bi odbor političnega društva ali pa kak član istega stal v katerikoli dotiki s članki, ki jih objavlja »Slovenski Narod« v zadevi volilne reforme.
V Celovcu, dne 20. avgusta 1906.
Dr. Janko Brejc
tč. predsednik.
Msgr. Valentin Podgorc	Franc Grafenauer	Anton Ekar
tč. blagajnik.	tč. podpredsednik.	tč. tajnik.
Odborniki :
Gregor Einspieler, Dr. Lambert Ehrlich, Matej Prosekar, Janez Vospernik.
Poslano.
Skrbi zase, ljubi brata;
dvigni ga, odpri mu vrata.
Levstik.
»Slovenec« z dne 16. avgusta t. 1. objavlja dopis iz Koroškega pod naslovom: »III. slovenski katoliški shod in slovenski Korošci«, v katerem se dopisnik čudi in obsoja moje »Poslano« v predzadnjem »Miru«. Jasno povem: Mi koroški Slovenci to pot na katoliškem shodu v Ljubljani nimamo ničesar opraviti, če se položaj popred ne razjasni in naša pravica ne upošteva. Če se je g. dopisnik pri čitanju mojega »Poslanega« prijel za glavo, mu ne morem pomagati; a utegne se vsled svoje trme prijeti še za nekaj drugega in to takoj po katoliškem shodu. Ne pride mi na um poudarjati potrebo in umestnost katoliškega shoda; a političen položaj je tak, da mi koroški Slovenci nimamo na tem shodu nič iskati, in spoznali smo tudi po bratsko ljubeznivi pisavi katoliškega dnevnika, da bodemo na shodu samo neprijetna štafaža. Da bi se mi koroški Slovenci pregrešili zoper katoliški naš program z našim sklepom na zaupnem shodu, te vere mi g. dopisnik ne bo mogel vcepiti v srce. Ali je Kristus tudi šel na vsak judovski praznik v Jeruzalem? Kot eden izmed v »Slovencu« apostro-firanih voditeljev koroških Slovencev pa še enkrat poudarjam: da zahtevam disciplino in to tudi od onih, ki dru-
gače stojijo nad menoj. Užaljenost, globoko užaljenost nad »krono vseh krivic«, ki smo jih pretrpeli dosihmal koroški Slovenci, naj vzame katoliški shod po znaku naše odsotnosti na znanje.
Fr. Grafenauer
deželni poslanec in podpredsednik slov. kat.-pol. in gospodarskega društva.
Nekaterim časnikarjem v Ljubljani.
Začuden je svet citai v zadnjem „Dgmo-ljubu“ uvodni članek: Proč z izdajalci! Citai ni svet v tem članku kakih dokazov, ne kakega pouka, ne zdravega znanstva. Citai je druge stvari. Evo našim bralcem par kosov tečne duševne hrane, ki jo naj ljudstvo zajema iz tega vira:
„Naši liberalci so podobni staremu škrpetu na gnojišču . . . smrdljiva gnojna podlaga mu ohranja še nekaj obstanka . . . „Narodov“ gnoj še drži te ljudi pokonci. V gnojnici „Narodovih“ laži in nesramnosti se namreč vsi prisrčno radi povaljajo. V gnoju pa kmalu segnije vsaka stvar. Prišli so liberalcem na pomoč X, Y, Z, koroški voditelji, da zdaj kakor turški bašibozuki napadajo načelnika „Slovenske Ljudske Stranke", češ, da je izdal Korošce . . . Liberalni poslanci so odprli usta samo v ta namen, da bi preprečili volilno preosnovo. Brez načel, kot beračeva mavha sebični in protiljudski, leni kot sita pijavka.
Bodi tu pribito vsem, tudi koroškim zmedencem, da dr. Šušteršiča ne pustimo. Tisti koroški voditelji, ki zdaj po „Narodu“ tulijo proti dr. Šušteršiču, bodo poginili v svoji sramoti. Izdajalci naše svete katoliške in narodne reči naj bodo tam, kjer je prostor za nje. Kdor se valja v „Narodovem“ gnoju, naj se v njem zaduši! Za danes zadostuj to ! Ce ne bo zadostovalo, bomo govorili s tisto odločnostjo, ki je doma v naših vrstah . . .“
Da se čita ta članek, treba je biti človeku posebno razpoloženemu, in kadar je človek prečital, bo šel, da si omije roke. To je neka odločnost, ki ni doma v naših vrstah, neka pustna roba, ki se ne dobiva sicer povsod v Avstriji. In vendar ta roba pripada v Ljubljani brezdvomno tudi med „svete katoliške reči". Ljubljančani so jo tako pun-cirali, in ni dvojbe, da jo bo marsikak bralec domoljuba" s strahom in trepetom prečital, in ljudje bodo začeli praviti, da so Korošci krivoverci, ker ne verujejo več v volilno reformo. In kranjski bralci „Domoljuba“, upamo, da bodo goreče molili za spreobrnjenje koroških grešnikov.
Uredništvo »Domoljuba" pa je treba iskreno pohvaliti. Izborno ume svoj sveti časnikarski poklic, ume, kako je treba delati za »sveto stvar": za sveto volilno pravico, za sveto raz-delitev volilnih okrajev, za . . ..ga načelnika S. L. S.
A kaj naša hvala? Pohvalil je to uredništvo že nekdo drug:
»Spis je treba staviti zoper spis, da bo sredstvo, ki toliko škoduje, ljudem v prid in blagor.., a nastopanje pisateljev naj bo dostojno in zmerno, naj grajajo brez surovosti in naj ne napadajo oseb." (Leo XIII. »Etsi nos", 15. febr. 1882.)
»Spisovanje časnikov je tako važna stvar, da moramo pisatelje (urednike) posebno opominjati: odpravljajte razprtije s krotkostjo in potrpežljivostjo, branite sporazumnost med seboj in med ljudstvom. Sloge pa nič ne razdira tako, kakor preostre besede,nepremišljeno sumničenje,krivično obdolženje; varujte se tega z vso skrbjo! Boj za svete pravice, za katoliško vero naj ne bo strasten prepir, marveč zmeren in trezen razgovor, v katerem se zmaguje z veljavo razlogov,ne pa z brezmerno in silovito pisavo." (Leo XIII. »Cum multa", 8. dec. 1882.)
In zopet opominja Leon urednike:	»Che
tutti uniti nel medesimo sentimento, e sicuri di mantenersi cosi nella via della verità, non si
Spominjajte »e Oiril-lMetodLove clrožft>e!
propongano d’ora innanzi che uno scopo: consacrare tutte le loro forze alla difesa della religione ed alla salvezza della società minacciata" — naj imajo katoliki le en smoter pred očmi, posvetiti vse moči v bran vere in rešitev družbe, ki ji preti poguba. (4. nov. 1884. In mezzo.)
Še eno opazko:
„Domoljub“ imenuje voditelje koroških Slovencev „zaveznike liberalcev" in zato „izdajalce naše svete katoliške in narodne reči".
Korošci so dokazali, da z liberalci niso v nobeni zvezi, a ni jim treba dokazovati, ker je obče znano, daje načelnik „S. Lj. S.“ bil ves čas delovanja odseka za volilno reformo v najtesnejši zvezi z Židom dr. Adlerjem, voditeljem avstrijske internacijonalne in brezverske soci-jalne demokracije. Ta dva seve nista izdajala „svete katoliške in narodne reči".
Zato smo prisiljeni prositi pisatelja domoljuba", naj svoje proizvode ne naslavlja na Koroško, odkoder mu jih moramo sicer vračati — njemu v nepriliko.
Nekoliko odgovora.
(Iz Zilske doline.)
„Celovški intermezzo je končan" — tako piše g. dr. Šušteršič v eni zadnjih številk giovenca". To pot se pa omenjeni časnik kar nič ne drži dr. Šusteršičeve komande, kajti številka za številko je prenapolnjena z osebnimi napadi na g. dr. Brejca, kakor tudi s predbacivanji in zbadanji koroških „voditeljev" v obče. Zadnji „Mir“ je povedal naše stališče jasno in resnično. Kljub vsemu pisarjenju v „Slovencu“ ali v „Na-rodu" ostane stvar za nas veljavna; kdor hoče delati nasprotno, kriv bo posledic, pa je „Amen“. Dovolite pa gospodje pri „Slovencu“, da se — čudimo —. Mislimo in upamo, da se „čuditi“ vam na Koroškem še smemo. Čudimo se namreč vaši klasični pisavi nasproti nam koroškim „ voditeljem" in dopisovalcem ,,Mirovim" in vaši veljavi na Kranjskem ter vplivu vseh slovenskih poslancev na Dunaju. Narod, ki se junaško bije že pol stoletja za svoje narodne pravice, narod, kateri je ščit slovanskega juga, narod, kateri je danes še predstraža slovenskemu narodu sploh, slovenski narod na Koroškem je z vso pravico v svoji opravičeni ogorčenosti sklenil in enoglasno sprejel resolucijo, katera je tako razburila kranjske politike in malone vso slovensko javnost. Ko bi pač storilo slovensko časopisje svojo dolžnost glede razdelitve volilnih okrajev na Koroškem pravočasno vsaj v taki meri kot nas napada in obira zdaj — bi se pač resolucija drugače glasila.
Slovenci so nesrečne narave: Doma se bijejo med seboj, na Dunaju jih pa bijejo drugi — Nemci in Lahi! Kakšno važnost pripisuje g. dr. Šušteršič laški delegaciji v volilnem odseku ! Cel odsek se je zbal — Bartolija; izid glasovanja glede Koroške pa je bil že naprej znan. Kakšen vpliv imajo tedaj slovenski poslanci, oziroma delegati na Dunaju? Ali niso bili gospodje delegati, slovenski vsaj, dolžni opozoriti ministra Bienerta na koroški deputaciji dano besedo in obljubo?
Podlistek.
„Častna knjiga” Vrbe.
(Nekoliko odgovora. J. M.)
Začetkom letošnje sezone je zletela med svet še precej lična knjiga z naslovom:	^Zdra-
vilišče Vrba ob jezeru". S prav domoljubnim veseljem je gotovo marsikdo segel po nji, kajti pristavljeni napis ,,častna knjiga Vrbe" obeta najlepše in najzanimivejše, kar si o stari in novi Vrbi in o Vrbskem jezeru* sploh misliti moremo. In pesniško vznešeni predgovor učitelja g. Karola Krobatha, ki je, sam nadarjen pesnik, bil duša vsemu delu, nažene našo radovednost na vrhunec, tako da moramo misliti, Vrbljani so obogatili domačo književnost z res epohalnim delom. V tem predgovoru namreč beremo, da so doneski knjige, „vzeti iz svetega ognjišča od Boga podarjenega navdiha" in da naj vsa knjiga „zaneti v mnogih ogenj navdušenja in hrepenenja po Vrbi, in pisatelj zatrjuje, da so se v tej knjigi splošno našli nemški pesniki in misleci od Schleswig-Holsteina dol do oddaljenega Egipta. Za vrednost knjige pa se zahvaljujejo 39 (!) sotrudnikom. Nehote se je morala vsakemu bralcu vriniti misel: Kdor veliko obeta, malo stori. In če vzame v misel še kdo sila prozaične Vrbljane, ljudi, kojim manjka vsaka misel in čut za višje ideje, kakor so n. pr.
* Kurbad Velden am Wdrthersee. „Ehrenbuch Veldens." Herausgegeben vom Verschonerungsvereine Velden. Stane 3 krone.
Zakaj je padel tudi „eventualni“ predlog dr. Ploja, kateri si je osebno v resnici veliko prizadeval in trudil, da koroškim Slovencem privojuje vsaj en siguren mandat. Povejte nam, gg. poslanci, kje se nahaja v volilni reformi 120.000 duš broječ narod, kateri nima niti enega sigurnega mandata? Vi ste se zarili v novo volilno reformo za vsako ceno; Lahi pa ne. Zato ste tudi plačali vsaj v odseku ceno volilne reforme brezpogojno z nami koroškimi Slovenci. Zdaj se „Slovenec“ izgovarja in nas tolaži, da pride vsa volilna reforma še pred plenum in tam se še „more“ stvar predrugačiti. A če je verjeti besedam voditelja Slovanske zveze" dr. Šušteršiča, se bo za nas koroške Slovence stvar v zbornici samo zapečatila. In potem?? — In sedaj naj gremo na katoliški shod v Ljubljano?
Mi nismo prodani nemškim katoličanom, temveč Vsenemcem, nemškim nacij onalcem, proč-odrimovcem, tem avstrijskim Turčinom se nas je odstopilo, in to kot nagrado, da dobijo drugi Slovenci, kar jim gre. To pojasnjuje Slovenec" z dne 9. t. m., katera števika po vsej pravici zasluži ime: ^številka napadov". Če so glasovali v odseku tudi krščanski Nemci zoper Plojev predlog, je to dokaz, da so Nemci v prvi vrsti „narodni“ in potem šele „krščanski“. Ali mislijo gg. pri Slovencu" in okoli njega res, da je Nemcem katoliška vera glavna stvar? Seve, zdaj — danes — piše dr. Gessmann, da izgubi nemška krščanska socijalna stranka na Koroškem 4 mandate oziroma jih danes nima; a vtem grmu ne tiči zajec. Nemec je Nemec, vera je pri njem že po naravi — samo privatna potreba. Gllavna stvar na Koroškem pa je vsem Nemcem vendarle ponemčevanje Slovencev. To pa najložje dosežejo po sedanji razdelitvi volilnih okrajev v državni zbor, kateri bo tudi sledila itak že slaba, za nas pogubna razdelitev volilnih okrajev v deželni zbor. Ali ste že slišali, gospodje pri ,,Slovencu", da je zadnji kandidat Huber podpiral kot bivši deželni poslanec našega Grafenauerja v deželnem zboru v kaki narodni zadevi? Mi naše razmere in tudi Nemce poznamo. Ko bi vam jih mogli privoščiti kakih dvanajst v Ljubljano z našimi razmerami vred, pa bi jih poznali tudi vi in postali bi — mo-drejši in previdnejši vsaj v izrazih, kateri so namenjeni slovenski javnosti. Vi Nemcev danes še ne poznate v svojem bistvu; ako pa bo sprejet in potrjen volilni zakon, oziroma volilna reforma, potem, dragi bratje kranjski, štajerski in primorski, ste krivi sami svoje narodne smrti.
Volilna postava bo dovedla tudi naše potomce, da bodo prisiljeni izvrševali janičarsko hudodelstvo nad „nekdanjimi“ svojimi brati. Volilna reforma po naravnih postavah in razmerah je vsekako potrebna in dobra; a volilna reforma za vsako ceno škoduje tistim, ki jo zahtevajo, in med te naj bi spadal tudi naš slovenski narod? Če je vse počenjanje koroških voditeljev v sedanjih dneh od strani giovenca" neumno, infamno, impertinentno, liberalno inspirirano, lažnivo itd., potem dovolite gospodje pri „Slovencu“ vprašanje:	Jeli edino to
modro, resnično in prav, kar pišete vi in kar je delal vaš Napoleon? Predbaci-
vera in narodnost, ljudi, kojih duše leže po letu v prahu pred mamonom, po zimi pa prekobacujejo kozolce v zakotni politiki — tako se moraš spomniti Kristusovega izreka : Bere se li s trnj a grozdje, ali z osata smokve?
Nas seve nič ne briga, ali nosijo Vrbljani na nemški Parnas blato ali zlato, nikakor pa ne moremo in ne smemo trpeti, da bi to delali na naš račun !
K sreči je „častna" knjiga v svoji pretežni večini brezpomembno in prazno literarično kva-šenje. Pozvani so-„trudniki“ so doposlali par bolj ali manj ponesrečenih fraz in svoje ime. In za to zadnje se je šlo! Za reklamo! Resnico in znanost pa so potisnili v kot. In zaradi tega je vsak neprijetno razočaran in nezadovoljen po-položil knjigo iz rok, misleč si, tehe ne vzamem več drugič v roke.
Imenitno šalo pa si je dovolil urednik knjige, koroški pesnik g. Krobath, da je sprejel med pesmi pripoznanih pesnikov v knjigo tudi nerodno skrpano pesem v še nerodnejšem narečju, pesem str. 187, ki jo je zložil — Ernst Ulbing, vrbski župan. Tako so vtaknili vrbskega župana med pesnike, kakor Savla med preroke. V „častno“ knjigo pač ne gre izraz kakor „a lànges G’schau"! In za to se urednik še zahvaljuje g. Ulbingu, kot „mojstru meščanov", za „požrtvovalno, umno in pospeševalno pomoč".
Tudi učitelj Hugo Moro ima dve pesmici v knjigi, ki vsebujeta surovo šalo pouličnjakov, ali v kaki zvezi ste z Vrbo ali jezerom, pa ne razumemo.
vanje v „Slovencu“ od dne 9. t. m. glede volitve v deželni zbor koroški pa smatramo kot kranjski preludij k narodnemu „misererò" koroških Slovencev in kot tolažilo nemirne vesti. Mi pa bodemo vračali nemškim krščanskim socijalcem glasovanje glede Koroške — na Koroškem. Gr.
Koroške novice.
Da ne ho nesporazumljenja, naznanjamo, da Mohorjeva družba na katoliški shod pošlje deputacijo kot vseslovenska cerkvena bratovščina, da pa to ne vpliva prav nič na sklep zaupnikov radi udeležbe, ki ostane nespremenjen in za vse druge Korošce obvezen.
Nove spletke. Po vsej sili hoče napraviti „Slovenec“ razdor med koroškimi Slovenci. Kljub temu, da smo ga resno svarili pred rušenjem discipline v naših vrstah, spletkari naprej in ruje in šunta na upor proti sklepu zaupnikov. Dobra so mu vsa sredstva. Sedaj je začel vabiti na katoliški shod z izmišljenimi dopisi s Koroškega, ki so ravno toliko koroški, kakor je uvodnik zadnjega Smolnikarjevega domoljuba" vzor katoliške politike. To so popolnoma domači, pristni ljubljanski fabrikati, domoljubovi" škrpeti prav tako kakor „Slovenčevi“ „ko-roški" dopisi za udeležbo na katoliškem shodu. Še patenta vam ni treba nanje jemati, ker se vaša marka za vsakega vidno že od daleč pozna. Zato pa zavednih Korošcev vaši sirenski klici ne bodo prav nič premotili, ker Korošci dobro vedo, da jih poznate samo — sedaj, niste jih pa poznali doslej in ne boste jih poznali poslej. Vi si prepovedujete vsako umešavanje v vaše kranjske zadeve, zato pa ne zamerite, da si tudi mi prepovedujemo vsako — razdiranje tega na Koroškem, česar vi — niste naredili.
„Naša organizacija" pride na katoliški shod kljub sklepom celovškega zaupnega shoda — tako se bahajo in renomirajo gospodje okrog giovenca". Nismo vedeli doslej, da na Koroškem razun koroške slovenske organizacije obstoji še neka druga organizacija, ki ni koroška, temveč jo gospodje Ljubljančani smatrajo za „svojo“. Zato smo silno radovedni, kdo izmed Korošcev se šteje v tisto organizacijo, ki se za soglasne sklepe koroških zaupnikov ne zmeni, temveč rajši slepo sledi iz Ljubljane prihajajoči komandi. Pokazal bo to katoliški shod! Ne bo škodovalo, če se bomo tudi med seboj bolj natanko spoznali!
Zakaj nisem poročal „Slovencu“. Slovenec" z dne 14. t. m. piše v notici „Boj liberalnim spletkam" sledeče: „Član našega uredništva je takoj, ko je čital to „Narodovo“ vest, pisal g. Ekarju in ga prosil o tem podatkov in poročil — dobil pa ni odgovora ..." — Gre se tu za vest, ki jo je priobčil „Slov. Narod" na dan celovškega shoda o morebitnih sklepih zaupnega shoda. — Prejel sem v resnici dan po shodu, dne 27. julija, sledeče pismo:	„Ljubljana, dne
26. julija 1906. Dragi! Ravnokar čitam v „Na-rodu", da se koroški Slovenci ne udeleže katoli-
Sploh so zmetali v knjigo čudne zmesi od vseh vetrov. N. pr. H. Haugo iz Dunaja opeva gorsko cvetlico, ki krog Vrbe še raste ne. J. Heer iz Švice poživlja Alpince k nemški vzajemnosti. G. Kienzl iz Gradca objavlja pesemco za otroke. O. Kernstock se spominja svojega prijatelja, ki je enkrat bival na — Otoku. H. Fraungruber poje, kam bi rajši šel, na kako planino, ali na kako jezero. Slovencem osebno sovražni g. Frido Gordon, apotekar v Sovodju (Gmiind), kateri blati nas Slovence rad v siidmarkinih koledarjih, opisuje svojo pot na Kepo. Pesnica Elvira Greiner je vzela ljudsko (slovensko) pravljico, da je nastalo jezero v Borštu iz solz ženina, kojemu je bila vzeta nevesta, ter jo pripoveduje kot moderno novelo.-j- Marx, znani domači nemški pesnik, opevlja — Visoko Ojstrico. Dr. Burkhard iz Dunaja opisuje, kako je enkrat po naključju moral pomagati planinskemu pastirju kravo gnati, in sicer na — Solnograškem ! Urednik knjige, g. Krobath, opisuje znanega komponista Košata. K. Bienenstein iz Maribora poje, da je srečen v gozdu, če sije luna. Grof Orsini-Rosenberg-Lotar priobčuje „noveleto od Vrbskega jezera", v kateri opisuje ženina, ki je snubil hčer, pa bi ga mati tudi rada vzela. Sloveči štajerski pesnik Rosegger pozdravlja mater koroško, ki na svojih prsih doji svoje otroke s svojim (?) vinom. Kako ti članki pridejo v zlato knjigo Vrbe, in kakšno zvezo imajo z Vrbo, ve sam Bog. Lahko ali vsaj z isto pravico bi se blesteli v zlati knjigi bosanske Gornje Tuzle.
Članki pa, ki se res tičejo Vrbe, so pa tako v odlomkih, površno spisani, brez vsake velike
škega shoda. Pa vendar še niste tako zelo pod vplivom „Slov. Naroda". Prosim Te, poročaj takoj! Za ono brzojavko pošlji račun, da se Ti izplača. Dr. Oblak piše v „Narod“, Ti pa piši „Slovencu". Ne drži se kislo! Tvoj Štefe." — G. Štefe je gotovo pisal to pismo, preden je dobil iz Celovca brzojavko o sklepih shoda zaupnikov, katera se je odposlala takoj po zaključku shoda. Te brzojavke nisem odposlal jaz, da, še celo nagovarjal sem dotičnika, da naj ne poroča ničesar nikamor, ker je mnenje vodstva, da naj javnost izve sklepe zaupnega shoda edino le iz „Mira“, ki izide že v petek, torej dan po shodu! Zato tudi nisem poročal „Slovencu“, dasiravno sem bil dosedaj njegov redni dopisnik in nisem nikdar in nikoli poročal kakemu drugemu slovenskemu listu in se je „Slovenčevo" uredništvo vedno obračalo name za poročila, dasiravno sem znan „Slo-venčevemu" uredništvu kot tako „strasten liberalec", da sem bil nameščen v Celovcu po priporočilu „Slovenčevega" uredništva! To je moje pojasnilo. A. Ekar.
Za koroške Slovence! Prejeli smo sledeče pismo, katero objavljamo v celoti:	„Kaluga (na
Ruskem), dne 15. avgusta 1906. Slavna redakcija „Mira“! Pod vplivom tužnih razmer slovenskih, koroških posebno, in Vaše neumorne energije in primerne delavnosti pošiljam Vam, kar največ morem pri tukajšnji podivjanosti, stoosemin-štirideset kron, katere blagovoljno razdelite tako: Šentjakobski šoli 20 kron; društvu „Drava“ kot mojo ustanovnino 30 kron; ostanek moje ustanovnine podpornemu dijaškemu društvu v Celovcu 80 kron; delavskemu društvu 10 kron ; «Učiteljskemu domu" 5 kron; velikovški šoli na rane od nemške «kulture" recte svinjarije 3 krone; skupaj 148 kron. Srčen pozdrav! Fr. Bož. Štiftar." — Najprisrčnejša zahvala vrlemu rodoljubu, štajerskemu rojaku, ki se celo v razburkani Rusiji tako redno spominja zatiranih koroških Slovencev. Bog ga živi!
Za pobita okna «Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu so ob šolskem sklepu darovali: Jožef Katnik p. d. Vičar, posestnik v Bistrici na Žili, 2 K; Janez St ruki p. d. Venda, posestnik v Tibičah na Dholici, 1 K; Janez Lederer, posestnik v Št. Jakobu v Rožu, 3 K. Vkup 6 K. Hvala lepa ! Živeli nasledniki!
Borovlje. Že smo mislili, da so Borovlje čisto nemške in da so Slovenci, kar jih je še bilo, že propadli zaradi pritiska z nasprotne strani. In Nemci so se že veselili, da so zmagali in zopet ponemčurili en slovenski kraj ; toda motili so se. Čujte, kaj se je pripetilo dne 12. t. m. pri Justu. Ker je bila tam plesna zabava, smo se veselili v pozno noč. Kar zakliče neki nemčurček, kakor da bi bil znorel, „heil“. A s tem pa nismo bili zadovoljni, in začeli smo jim z veselimi «živijo"-klici odgovarjati, kar jih je silno jezilo, da so žalosti začeli peti «Die Wacht am Rhein", a mi narodnjaki smo začeli «Hej Slovenci". Celi vrt se je napolnil z živijo-klici, tako da so ti uskoki slovenskega naroda, med njimi seveda tudi Trnjakov Jozej, osramočeni utihnili. Mi smo se pa veselili, ker se je pokazalo, da Borovlje še niso nemške, da je še vedno nekaj Slovencev, kateri ljubijo svoj
vrednosti, da se kar na prvi hip vidi, da so spisani v par uricah na naročilo vrbskega — olepševalnega društva (!), kojega večina udov še ljudske šole ni docela zvršila. Sotrudnikom se je zdela cela reč — mali špas. Izvzeti pa moramo res zanimivi poučni članek: Langer Leo: «Schcin-geistiges Leben in Karnten". Pravim zanimiv ! Pa pravičen nam Slovencem ni in nas sploh prezira. Spisan je z reklamnega stališča, ki namreč hoče raztrobiti po celem svetu, Gorotan je nemška dežela in Slovenca v njej ni, in če je sploh kateri, tako je tisti kak neumni kmet ali hlapec.
Zanimiv in resen članek, kateri ima res stik z Vrbo ali jezerom, je nadalje: Dr. Primus Lessiak: «Krajevna imena v okolici vrbskega jezera." Ker pa v tem članku nam neprijatelj dela kaj svojevoljno z našim blagom, z našimi imeni, ter jih baše vse na nemškega konja, bomo mu odgovorili v posebnem članku, v. Albkron opisuje cvetano krog vrbskega jezera.
Dekan Fr. Franziszi opisuje nošo, šege in navade krog jezera. Vrbljanom pa naj bo tu povedano, da so ti podatki iz peresa č. g. Štef. Singerja, župnika v Logivasi. In ravno ta članek je pravi biser «častne knjige" Vrbe.
Zgodovinskega pa je žal prav malo. In ravno temeljito zgodovinsko razpravo o usodi Vrbe in nje okolice pogreša vsak v taki knjigi. Nekatere trditve so pa naravnost smešne in neresnične, kar bomo še osvetili.
Drugo, kar pogrešamo v tej zbirki, pa so krasne ljudske pravljice, ki še dandanes živijo med preprostim ljudstvom. Seveda gospodom se je šlo le za reklamo in nemštvo, in v svoji na-
materin jezik. Le tako naprej, in zmaga bo vedno naša!	Slovenski mladeniči v Borovljah.
Borovlje. V «Arbeiterwille" se je pred štirinajstimi dnevi iz Borovelj brala neka notica, ki bi naj menda bila «odgovor" na «Mirovo" poročilo, kako je «Vorort Ferlach" pred kratkim nekega delavca odpravil vkopelj. Pisanje seveda ta «odgovor" tako, kakor je to že pri poročevalcu iz Borovelj navada, da je z velikim ropotom celi škaf priimkov: «Schmierflnk, Kuttenmann, jesuitischer Leisetreter, Biedermann, devet milijonov itd. razlil na glavo domnevnega podljubeljskega dopisnika. Ni naš namen, da bi preiskovali, če je dotični delavec res tak, kakor ga slikajo v Borovljah, za zdaj izjavimo samo to, da bi tudi mi dopisniku lista «Arbeiterwille" lahko zavili, da je abecedar, lump, cigan, potepuh in zavij alee, ki nikdar ne piše resnice, pa nočemo. Take olikanosti radostnega srca prepuščamo njemu. Naj le kriči in zmerja, kakor hoče, pameten človek tudi izpod takega kričanja lahko izvleče resnico.
Podljubelj. Na praznik Marijinega vnebovzetja je priredilo naše delavsko, pevsko in tambu-raško društvo že dolgo nameravan izlet v divno romantični Poden. Ljudstva je prihitelo toliko skupaj, da je gostilničarju nazadnje zmanjkalo vsega. Govorila sta tovariš podpredsednik Čemer o «novi železnici in nje vplivu na kmeta in delavca", in konzulent Arnuš o volilni reformi in celovški resoluciji; v drugem govoru pajeopominjal društvenike na dolžnosti, ki jih vežejo na društvo. Po dovršenem sporedu pa so se društveni tamburaši in pevci kosali med seboj za prednost — seveda na veselje in radost poslušalcev, katerim so s tem pripravili par prijetnih trenutkov.
Sreje pri Lipi. (Ustanovni shod.) Dne 12. t. m. je bil v Srejah pri Hriberniku ustanovni shod tamburaškega izobraževalnega društva «Sloga" iz Podravelj. Javna hvala gre g. bogoslovcu Janezu Schillerju, ki je največ pripomogel k tej napravi, posebno pa, ker se glede dobrega napredka stvari ni oziral na može, katerim so osebni oziri vse kaj več nego narodna stvar.
Skoči dol. Kaj ne, g. urednik, od nas pa že dolgo nič niste slišali. Pa ne mislite, da se pri nas nič posebnega ne zgodi. O to ni res! Glejte, pri nas imamo nekoga, ki ima ptiče pod klobukom. Res, prav tako je. Saj to si moramo misliti, ker se ne odkrije, ko zvoni «Zdravo Marijo", čeravno je dobil svoj čas krstni list in bi moral glede na svojo službo in svoj stan dajati lep zgled. No pa zdravi ! Če bo spet kaj, se že oglasim.
Skočidol. Dne 12. t. m. je bil za naš okraj čuden dan. Duhovi so se ločili! Nekateri so hiteli v Sreje na zborovanje, k zibelki novega društva; druge pa je vleklo na otok baškega jezera, kjer so kumovali novorojencu «nebodigatreba". «Siidmarkgruppe" se imenuje nestvor, katerega so skovali gotovi možakarji na omenjenem otoku, v kvar in škodo našemu življu. No, naj ga imajo, naj delajo proti nam, saj mi ne spimo. Isti dan smo ustanovili slovensko društvo «Sloga" v obrambo nam in našim potomcem. Rojaki, kmetje! Poglejte okrog sebe in sami preudarite, kaj se godi okrog vas. Na eni strani zborujejo ljudje, ki živijo od žuljev vaših rok, ki pa delajo
dutosti nočejo med ljudstvo in stvari na kvar se niso obračali do tistih, ki bi v resnici mogli dati bogate podatke o zlatem narodnem blagu. Kako imenitno zbirko narodnih pravljic, tičočih se vrbskega jezera in okolice, ima n. pr. č. g. J. Peter-man na Otoku.
Pogrešamo dalje opis in statistiko Vrbe same, popis tamošnjega ljudstva itd.
Kako vsa drugačna, zanimiva in poučna je n. pr. slična knjiga: «Das Gailthal", ki je bila izdana za časa otvoritve zilske železnice.
Za danes toliko. Prihodnjič pa moramo zavrniti naravnost nesramno zavijanje zgodovinskih dejstev in žaljivih opazk na račun Slovencev.
H koncu le še dodamo najnovejšo posebnost iz Vrbe. Ravno v tej knjigi stoji črno na belem str. 250, da je dobila Vrba z velikimi stroški sezidan vodovod iz planinskih virov (Hochquellen-wasserleitung). — Sapralot! 30 kilometrov daleč, dol izpod Kepe! In stalo je 3 milijone mark! — To je pa že prav židovska reklama! In takega medveda so natvezli bralcem v nemškem in francoskem jeziku! Kdo ne pozna vrbskega vodovoda črez Brdinovec? Poldrug kilometer daleč imajo napeljano vodo iz navadnega studenca, in stalo je par tisočakov. Reberca, vstani in povej Vrbljanom: pojd se les učit! Par reberških kmetov si je napravilo vodovod iz višjega vira.
Kmalu — tako farbajo dalje — bo vpeljana v Vrbi električna razsvetljava in sezidan električni tramvaj v Podrožčico. Kmalu ....
(Konec sledi.)
na to, da bi se vzela vam vera in narodnost. Na drugi strani pa se zbirajo možje, vaši bratje in sotrpini, ki hočejo pretečo nevarnost odvrniti, ki vam hočejo pomagati, rešiti. Pristopite k njim, pomagajte jim in rešite sebe in svoje otroke. Društvo «Sloga" naj vas veže skupaj, naj vas navdušuje, naj vas krepi v boju za najdražje vaše svetinje, vero in narodnost.
„Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud nam Bog blagoslovi. L‘
Podravlje. Pri nas je nekdo, ki se silno jezi nad našimi tamburaši; posebno pa mu ne ugajajo naše nedolžne igre in gledališke predstave, ter jih skuša na vse kriplje preprečiti. Kdo je to, vam povem morda pozneje, ako se ne bo v kratkem poboljšal. Našim vrlim igralcem in igralkam pa kličem: «Le krepko naprej!" Zdaj v okrilju novega društva lahko nastopate, ne da bi se vam moglo zabraniti. Na neumne čenčanje naših nasprotnikov pa ne poslušajte, ampak vkljub njim delajte vrlo v blagor svojega naroda!
Loče v Zilski dolini. (Požar.) Dne 20. t. m. opolnoči je začelo pri Devcu goreti. Pogoreli ste dve hiši s skednji ter tudi dva konja, šest goved in štiri svinje. Ljudje so hvala Bogu rešili svoje življenje. Vkljub hrabremu delu sosednih gasilnih družb se ogenj ni mogel tako hitro udušiti, in vsled tega znaša skupna škoda blizu 65.000 K. Zavarovana sta bila pogorelca le malenkostno v primeri s škodo. Ubogi narodni kmet Deve je silno podpore potreben.
Šmihel pri Pliberku. V naših krajih se mudi in poučuje podjunsko narečje g. Ivan Grafenauer, profesor iz Kranja, ki se je že večkrat izkazal kot spretnega jezikoslovca. Hvaležni smo g. profesorju za ta trud in želimo, da bi to delo dokončal z dobrim uspehom in pozneje o našem narečju, ki je gotovo zanimivo, spisal kako razpravo.^
Šmihel pri Pliberku. Dobili smo nov poštni voz, ki pa nima, kakor dosedanji, slovenskega napisa. In kar je še imenitnejše: voz je poslikan s črno, rdečo in rumeno barvo — s pravo frank-furtarico, in sicer tako, da more človek te barve takoj na prvi pogled zapaziti. Ali je tak voz s samonemškim napisom in z nemškimi barvami za naš slovenski Šmihel pripustljiv? Nikoli ne! Odločno zahtevamo, da se voz primerno preslika in preskrbi tudi s slovenskim napisom.
Otvoritev planinske koče na Kamniškem sedlu (1879 m). Dne 12. t. m. se je otvorila nova planinska koča na Kamniškem sedlu ob obilni udeležbi vrlih planink in planincev. Naj večja je bila udeležba iz Kamnika in Ljubljane, počastilo nas je lepo število vrlih Čehinj in Čehov, v pičlem številu so bili zastopani bližnji Savinčani, pogrešali pa smo celjske rodoljube. Ob 10. uri je imel g. frančiškan o. Engelbert Pollak prepoved in sv. mašo na verandi ter je blagoslovil novi planinski dom. Načelnik kamniške podružnice «Slov. plan. društva", g. notar E. Orožen, je v otvoritvenem govoru srčno pozdravil došle turistinje in turiste, podal črtice o gradnji koče in zahvalil dobrotnike, ki so omogočili to veliko stavbo. Načelnik osrednjega društva, gosp. prof. Fr. Orožen, je razložil bajeslovni pomen Savinskih planin, podal zgodovinske črtice o teh planinah iz turške in francoske dobe in častital kamniški podružnici na tej veličastni stavbi. S tem je bila oficijelna slavnost končana in pričela se je neprisiljena veselica ob lepem petju kamniškega pevskega društva «Lira", ki je tudi pelo pri sv. maši. Prav trdno usidrana in s pločevino krita koča je 13 metrov dolga in 8 metrov široka, ter ima na južni strani odprto prostorno verando. Iz verande je vhod v kuhinjo, ki ima prav lepo štedilno ognjišče. Na levi strani proti Brani je prostorna moška spalnica (8 postelj), naravnost iz kuhinje prideš v damsko sobo (4 postelje). Na desno od kuhinje proti Planjavi je jedilnica, ki ima prostora za 20 ljudi. Iz jedilnice drže stopnice v hladno klet, druge stopnice pa na podstrešje, kjer je sobica (2 postelji), skupno ležišče (6 postelj), sobica za oskrbnika in ležišča za vodnike. V pritličju je dvoje stranišč. Velike zasluge za to stavbo imajo: kamniška meščanska korporacija, ki je dala stavbeni les, in osrednje društvo, ki je podarilo večino notranje oprave. Mnogo daril je dobila kamniška podružnica «Slov. planinskega društva" od kamniških meščanov in ljubljanskih prijateljev.
Da je navadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogostoma driska posledica uživanju zrnate kave, ni tako splošno znano kakor nje škodljivi vpliv na vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko pro-vzroča žal tako pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nečete odreči docela, na pol s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo;
tako dobite vonjivo, okusno in zdravju hasnivo pijačo. Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Kathrei-nerjeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem redilna in krvotvorna.
Bauernbundarski shod v Svetnivasi.
„Kaj pa je tebe treba bilo,“ bi si človek mislil, ko prečita ta naslov, ali, naj ga je bilo treba, ali ne, vršil se je vendarle. Y slovenskem Rožu shod bauernbundovcev, to je skoraj ne-umljivo, ali res je pa, kajti tudi v slovenskem Rožu je še toliko slovenskih poturic, da je kaj takega mogoče. In ravno sedaj, ko je nesrečna železnica izpeljana samo do Bistrice, ko je ta del našega Roža za par mesecev na milost in nemilost predan nemškemu narodu, ravno sedaj je bila prilika, da naj bi se pokazalo svetu — nemštvo — slovenskega Roža. Priznati moramo res našim nasprotnikom, da znajo uporabiti vsako priliko, ki jim nudi kako ugodnost.
Same kapacitete v senci frankfurtaric.
Pri „Kramarju“ v Svetnivasi je bil dne 15. avgusta shod napovedan. Poleg vseh fužinskih uradnikov iz Bistrice in cele vrste enakih iz Borovelj se je zbralo tudi kakih 15 do 20 kmetov iz okolice, ki prisegajo na bauernbundov evangelij. Nastopila je tudi cela požarna hramba v uniformi, to se pravi v bluzah in čepicah. Navzočih je bilo tudi kakih 20 slovensko mislečih mož, kateri so pa vzbudili v prirediteljih tak strah, da je bilo treba dolgega posvetovanja, komu naj se dà pristop v zborovalno dvorano. Končno, ko je primarširala požarna hramba in zavzela svoje prostore okrog in okrog sobe, takrat je bil vstop prost tudi drugim. Vstopivšemu v dvorano, se je odprl „krasen“ pogled na zgornji konec — pod cesarjem Josipom II. so sedeli ob dolgi mizi — same kapacitete — kar sedem poslancev: dr. Lemiš, Oraš, dr. Metnic, Breitegger, Kirschner, Kirchmaier, Wieser. Dvorana je bila okrašena s frankfurtaricami. Pripomnimo naj tudi, da je celo gostilničar Hudrič (!) pri kolodvoru izobesil dve taki cunji.
Predsedstvo. — Wieser govori.
Predsednik bauernbunda pozdravi navzoče in predlaga za predsednika — Košičevega Pepeja. Kdor je bil zato, je vzdignil roko, ali rok ni bilo mnogo; ko se je predlagalo nasprotno glasovanje, je bilo tudi lepo število rok v zraku, da smo se kar čudili, kako je gospod Pepe mogel potem reči, da je bil „nahezu einstimmig“ izvoljen. Državni poslanec Wieser nato začne. Tožil je o velikanskih potrebah in premajhnih dohodkih. Povedal je, koliko je deželni zbor dal za — nemški del dežele, povedati pa je pozabil, da spodnji del ni dobil skoraj ničesar. Končno se je spustil na ,,ta črne", češ, ti so oni, ki delajo samo zgago in katere bi naj čim prej odnesel ta ali oni, potem bi bila dežela srečna.
„Fajerlber antreten“ ali nemška surovost.
Ko je Wieser dogovoril, pozval je predsednik one, ki bi imeli kaj pripomniti, da se oglase. Za besedo se oglasi gosp. Ekar iz Celovca ter začne: „Dragi slovenski kmetje! — —“ Da ste videli in čuli polom, ki je nastal vsled teh slovenskih besed. Kakor bi jih bil gad pičil, so začeli rjoveti in vpiti: „ause mit di bindišen, hir birt nit bindiš gšprohen.“ Vse je bilo po koncu — vpliv treh slovenskih besed! In g. Krasnik je vstal ter zaupil nad g. Ekarjem: „D a s i s t e i n S c h \v i n d 1 e r“ —■ gotovo besede, ki so značilne za osebo, ki jih je izgovorila. Gl. Ekar ni smel govoriti. Pri naših ljudeh ogorčenje, pri onih divja strast. Ker je gosp. iur. Wieser zahteval, da govori g. Ekar, je zavpil predsednik Krasnik: „Fajerber antreten“, in pri-drvili so se ljudje, katerih geslo je: „Gott zur Ehr’, dem Nàchsten zur Wehr“, ter pograbili g. Wieserja in še nekoga, ter jih vlekli iz dvorane. Nemčurska surovost je prikipela do vrhunca, ko je neki Bistričan v lovski obleki planil po koncu, prevrnil par stolov ter g. Wieserja sunil s pestjo v hrbet, obkladajoč Slovence s psovko — „Gsindel“. Nemška kultura je tu pokazala svoj najdivnejši, svet osrečujoči cvet. Fej! Stokrat fej!
Oraševa modrost. — Breitegger. — „Heil beiden Nationen.“
Ko se je po tolikem trudu upehani „fajer-ber“ in „slavno“ občinstvo s predsednikom vred
nekoliko oddahnilo, je nastopil državni in deževni poslanec Oraš. Mož je hotel povedati nekaj o državnem zboru. Iz svojega „delovanja" je samo omenil, da ni nikdar videl ministrskega predsednika Hohenlohe-ja, ker takrat ni bil na Dunaju. Povedal je tudi, da je padel Taaffe (!!) zaradi volilne reforme in za njim Gautsch. Ker hoče govoriti o volilni reformi, ga ustavi dr. Lemiš, češ, da bo on govoril o tej stvari. Potem pripoveduje o klubih v državnem zboru, to se pravi, bere z listkov, ki jih ima pred seboj. O slovenskih liberalcih je rekel: „Ti gredo vedno z nami, sicer so pa hudi nacijo-nalci!“ Končno je začel glodati „klerikalno“ kost ter je poudarjal, da bomo le tedaj „prišli naprej", če se bomo izogibali „ta črnih". Slovenci in Nemci morajo „comholten“, potem bo vse dobro.
Deželni poslanec Breitegger govori o lovski postavi ter pravi, da bi bil Weissov načrt naj večja nesreča za kmete, ker bi potem vse hodilo na lov, doma bi pa nihče ne delal. Ko si je privoščil poleg Weissa še druge nemške krščanske poslance in končno tudi Grafenauerja, je — nehal.
Vzdignil se je nato deželni poslanec dr. Metnic ter je v samega cukra in medu tekočih besedah obžaloval „neljubi dogodek", katerega smo mi prej po pravici imenovali višek nem-čurske surovosti. Rekel je, da se g. Ekarju samo zato ni dovolilo govoriti slovenski, ker bi ga poslanec Wieser ne bil dobro razumel in ker drugi gospodje ne razumejo slovenski in ker je bauernbundov poslovni jezik nemški. (Kaj pa ima potem iskati med Slovenci ? Op. stavca.) In g. Ekar zna gotovo dobro nemški! — Saj so Slovenci in Nemci na Koroškem že stoletja mirno živeli med seboj, šele tuji hujskači so proizzvali sedanji boj. Kaj je treba, da se pri sodnijah zahteva slovenskega uradovanja, če tega nemški advokati ne razumejo! Večina slovenskih strank zna nemško, če pa stranka ne zna nemško, se pa dovoli tolmača (aha!). Čemu torej slovenske obravnave! In čemu slovenske šole? Pred leti je prišlo k meni (dr. Metnicu) okrog 20 kmetov iz Št. Jakoba v Rožu (?), ki so me prosili, da naj posredujem za utrakvistično šolo. Ravno tako so tudi v Šmihelu in Globasnici sami kmetje bili proti slovenski šoli, katero jim je deželni šolski svet radovoljno dal. Slovensko ljudstvo je dobro in želi živeti z Nemci v miru, le klerikalni hujskači (že zopet!) so krivi boja med Slovenci in Nemci. Govornik želi miru med obema narodnostima ter zaključi govor z besedami: „Ich schliesse mit einem Heil auf beide Nationen, Slovenen und Deutsche!" — In „občinstvo“ je tulilo svoj „heil“. — Koliko je resnice v Metnic-ovih besedah, ve vsak zavedni slovenski Korošec, ter nam torej ni treba posebej razmazati njegovega „cukra in medu" na kruh za splošno uporabo.
Volilna reforma. — Borovški okraj rešitelj
nemštva v slovenskem volilnem okraju. — „Ehrensache.“
Previdnost je lepa čednost in dr. Lemiš je bil na Veliki Šmaren poosebljena previdnost. Tu ni bilo nič one gostobesednosti, s katero je v volilnem odseku ,,pegljal“ koroške Slovence, ampak vse kratko in skrajno previdno, le udarec po „ta črnih" je bil navadnega, vsakdanjega kalibra. — Borovčiči so se pritožili, da so priklopljeni „slovenskemu“ volilnemu okraju. Ta pritožba ne velja, kajti morali bi si šteti v čast, da so bili ravno oni izbrani v to, da rešijo ta volilni okraj iz „črne“ (slovenske) in „rdeče“ (soc. dem.) nevarnosti za „ta bele" (nemške nacijonalce). Zato se je boroveljski okraj pri dej al onim slovenskim volilnim okrajem. Ta volilni okraj ravno vsled tega ne bo izgubljen za „ta bele" in naša „Ehrensache“ mora biti, da dosežemo v tem volilnem okraju vsaj ožjo volitev. (Seveda, ker pri ožji volitvi glasujejo potem soci j alni demo-kratje za nemškega nacijonalca, in vladni „slovenski“ volilni okraj jeza Slovence izgubljen!) Treba pa je dobre priprave, neumornega dela. Za zgled naj bodo so-cijalni demokratje in „ta črni", ki porabijo vsa sredstva v dosego svojega namena. Nasprotniki so nevarni. Vse se je zarotilo proti nam. „Kaj mislite, da bi se dr. Šušteršič in dr. Ploj tako zelo trudila, ko bi ne bilo vse naperjeno proti nam." Torej vse na delo, da rešimo ta okraj naši stranki. Heil! Heil!
Ljudski shod se je nato zaključil in bauern-bund je imel svoje društveno zborovanje, h kateremu so imeli samo člani pristop.
Vseh udeležencev na shodu je bilo kakih 80, torej ni bilo ravno sile, ali misliti nam pa dà vendar predrznost, da se upa prirediti tak shod v slovenski občini, v slovenskem Rožu! Je, je gnilobe v naših vrstah, mlačnosti
in brezbrižnosti, kateri moramo napovedati brezobziren boj. Naj bi se bilo le še nekaj več naših mož udeležilo tega shoda, bi se bilo drugače zborovalo, ali naše ljudstvo si pač pusti pljuvati v lice, ne da bi kaj reklo, da, niti umakne se ne pljunkom.
Slovensko ljudstvo slovenskega Roža !
Bauernbundarski shod dne 15. avgusta 1906 v Svetni vasi mora biti zadnji tak shod v slovenskem Rožu! Ne s surovo silo, ne z naročenimi „fajerberi“, temveč z mnogobrojno udeležbo, z odločnim, dostojnim nastopom se mora preprečiti vsak tak napad na slovenski značaj našega Roža! Pokažite, da ste res gospodarji na lastnih tleh, ne pa podlaga tujčevi peti. Na dan, slovenski Rož, pokaži svojo moč, sicer si vreden, da pogineš v svoji lastni lenobi!
Vellkovški okrajni glavar in slovenščina.
Že v zadnjem listu smo poročali, kako zatira okrajno glavarstvo v Velikovcu slovenščino. Danes priobčujemo dotični odlok.
______Št. 18281,
Izkazi za ljudsko gibanje.
Velikovec, dne 18. julija 1906.
Častitemu župnijskemu uradu v Vovbrah!
C. k. okrajno glavarstvo ni v stanu ustreči prošnji visokočastitega župnijskega urada z dne 10./7. 1906, št. 122, za posredovanje tiskovin za izkaze ljudskega gibanja v slovenskem jeziku, in to iz sledečih razlogov:
Župnijski predstojniki so kot vodje matrik organi državne uprave in se morajo pri sestavljanju dotičnih dokazov posluževati onih tiskovin, katere jim da politična oblast na razpolago.
Ne more torej zlasti ne posamezni voditelj matrik po svoji volji tirjati drugih tiskovin kakor take, ki jih pošilja politična oblast.
Izkazi ljudskega gibanja, oziroma dokazi iz matrik, tvorijo prvotni materijal važnih, državnih statističnih podatkov, kar morejo le tedaj doseči, če se sestavljajo enotno in enako po vseh matričnih postajah v deželi in zato pred vsem na enakih tiskovinah v celi deželi.
(Do tukaj sem je vse litografirano, odslej pa s črnilom pisano.)
C. k. okrajno glavarstvo ne more zadržati, med tem ko odklanja uvodno omenjeno prošnjo, pripombe, da se v tej zadevi, kakor se popolnoma dozdeva, gre za namen visokočastitega gospoda župnijskega upravitelja uporabiti uradno vodstvo v matričnih zadevah — torej državno funkcijo — kot sredstvo za narodno propagando, kateremu namenu je c. kr. okrajno glavarstvo prisiljeno upirati se iz postavnih razlogov.
C. kr. okrajni glavar K1 e b e 1 1. r.
Ker se je upal provizor prositi pri okrajnem glavarstvu za slovenske tiskovine, zato ta ukaz. Gosp. okrajni glavar Klebel bi torej rad diktiral župnijskim uradom. Da državno sodišče smatra župnijske urade popolnoma neodvisnim glede uradnega jezika, njemu menda ni znano, njemu, ki je glava vseh organov v velikovškem okraju. On je tisti, kateri določuje jezik v deželi, in gorje vsakemu, ki bi za drugi deželni jezik tirjal kake pravice, vsaj kaj takega še misliti ne smeš, da so v velikovškem okraju tudi Slovenci. Po našem mnenju je glavna stvar vendar le, da so matrični izpisi pravilno sestavljeni, ne pa, da so na enakih nemških tiskovinah zapisani. Ali to je pa imenitno, kar se g. okrajnemu glavarju na koncu njegovega dopisa dozdeva, in popolnoma le dozdeva, da g. provizor vovbrški dela z državno funkcijo nacijonalno propagando. Hvala Bogu, da se to samo še „dozdeva", ker od dozdevanja do resničnosti je še velik korak. Gosp. okrajni glavar, naj Vam nacijonalna propaganda pod vovbrskim gradom ne dela nemirnega spanja, kakor tudi nas Vaši jezikovni dekreti ne bodo prav nič motili na potu — do pravice!
Društveno gibanje.
Vabilo. Ob priliki sestanka slov. visokošolcev in dijakov v Št. Jakobu v Rožu priredi „slov. kat. izobraž. društvo Kot" dne 26. avgusta ob štirih popoldne v št. Jakobskem »Narodnem domu" shod z govori, petjem, tamburanjem in igro.
Pevsko društvo „I)rava" v Glinjah napravi v nedeljo, dne 26. avgusta, izlet k Martincu v Medgorje. Odhod iz Glinj po sv. maši okolu desetih dopoldne. K temu izletu se vabijo vsi
prijatelji slovenskega petja in društva „Drava“. V slučaju slabega vremena izlet izostane. Odbor.
Borovlje. Delavsko tamburaško društvo „Strel“ priredi v nedeljo dne 2. septembra v gostilni g. P. Mišica p. d. „pri Tončku“ na Dobravi pri Borovljah vrtni koncert. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina znaša 20 krajcarjev. Po koncerta je ples. Pri slabem vremenu se koncert preloži na nedoločen čas. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Sveče. Dne 2. septembra se vrši shod delavskega društva za Podsinjovas in Bistrico, in sicer to pot v Svečah v prostorih Adamove gostilne. Na sporedu sta razun petja dva govora. G. O san a, ki zadnjič radi neljube pomote ni prišel, to pot pohiti v Kož^ Svečani, Bistričani, in vi iz Pod-sinjevasi in Št. Janža, prihitite na shod in dajte tako odgovor na svetnoveški Bauernbundtag.
Nova podružnica „Slovenskega planinskega društva" se je ustanovila v Pazinu in se imenuje „Istrsko planinsko društvo", podružnica Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Tozadevna pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo z razpisom z dne 3. avgusta 1906, št. 1235.
I z j a v a I
Da se pojasni stališče slov. akad. ferijalnega društva „Gorotan“ napram drugim enakim društvom in napram javnosti, je sklenil III. občni zbor dne 5. avgusta 1906 objaviti sledečo izjavo: „Slov. akad. ferijalno društvo „Gorotan“ je popolnoma neodvisno ferijalno društvo, ustanovljeno z namenom, da širi narodno izobrazbo in samozavest med slovenskim ljudstvom in da goji družabno življenje med slovenskim dijaštvom v počitnicah.	Odbor.
Tisoči priznanj potrjujejo
da najboljše in naj cenejše dobavlja
cerkvene paramente in oprave
neprekosno že 95 let stara tvrdka
Josip Neškudla
c. in kr. dvorni dobavitelj in tvornièar
Jabloné nad Orlici,v štev. 86, pošta istotam Češko.
Prosi se natančnega naslova.
Ilustrovani ceniki, proračuni, izberki poštnine prosto
Književnost in umetnost.
Prepovedi. I. Tomo Zupan. V Ljubljani. 1905. Zalagatelj Tomo Zupan. Natisnil Drag. Hribar. Z odobritvijo kn. škof. ordinarijata v Ljubljani. V mali osmerki 282 strani z uvodom, zaznamkom vsebine in s popravki. Broširan komad stane 2 K; elegantno vezan 3 K 20 vin. Dobivajo se v katoliški bukvami v Ljubljani.
Slovenci, spominjajte se Velovške šole!
Vozni red za progo Celovec-Bistrica in nazaj,
veljaven od 23. julija 1906 naprej.
		Dopoldne		Popoldne		
Celovec |	doh.	6-43	10-06	1-55	3-25	7-03
	odh.	7’—	10-25	2-15	3-35	7-20
Vetrinj	11	7-07	1032	2-22	3-42	7-27
Žihpolje	11	7-24	10-49	2-39	3-59	7-44
Svetnavas	11	7-40	11-05	2-55	4-15	8--
Bistrica	doh.	7.54	11-19	3-09	4-29	8-14
Bistrica	odh.	8-00	11-30	4-30	5-56	8-22
Svetnavas	11	8-23	11-43	4-47	6-13	8-35
Žihpolje	n	8-42	12-02	5-06	6-32	8-54
Vetrinj	n	8-54	1214	5-18	6-44	9-06
Celovec	doh.	9-—	12-20	5-24	6-50	9-12
Današnja številka obsega 6 strani.
(Internat)
čč. šolskih sester v .Narodni šoli'
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dne 15. oktobra 1.1. Plačila 20 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Ustnica uredništva.
Dopisnikom, katerih, dopise nismo mogli objaviti v ti evštilki, naznanjamo, da pridejo prihodnjič na vrsto.
Bombaževa predilnica
v južni Nemčiji išče nekaj
delavskih družin.
Plačuje se visoke plače. Na razpolago so lepa stanovanja z vrtovi za sočivje. Dovoli se predujem za potovanje. Ponudbe pod S. T. 4532 na naslov Rudolf Mosse, Augsburg.
Ravnokar je izšla nova izdaja:
življenje in
v premišljevanjih in molitvah.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil
f Štefan Kociančič
profesor bogoslovja v Gorici.
Druga izdaja.
Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Cena: Dva dela, mehko vezana K 8'—, za ude K 5'40; trdo vezana z usnjatim hrbtom K IP—-, za ude K 7-80, po pošti franko 1 K več.
V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšel:
Anton Janežičev
nemško-slovenski slovar
(Deutsch-slovenisches Hand-Worterbuch).
Četrti, predelani in pomnoženi natis priredil Anton Bartel.
1905.
Dohiti je tudi
Anton Janežičev
slovensko-nemški slovar.
Tretji, predelani in pomnoženi natis priredil France Hubad.
ena vsakemu: mehko vezan K 6’—, trdo vezan usnjatim hrbtom K 7‘20 (po pošti 30 vin. več).
liepa prilika!
Na prodaj je krasno posestvo tik okrajne ceste I. razreda, v bližini mesta in železnične postaje ter svetovnoslovečih toplic na Spod. Štajerskem. Posestvo meri 15 oralov, obstoječe iz vinograda, njiv, sadnega in zelenjadnega vrta, travnika, gozda in dveh hiš. — Gosposka hiša (slična vili) ima 3 sobe, pokrito verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in dve kleti. Druga hiša: z eno soho,predsobo, kuhinjo in kletjo. Obe hiši sta zidani in z opeko kriti ter v dobrem stanu. Dobra pitna, in zraven velika tekoča voda. Vse posestvo je skupaj. Prikladno je posebno radi zdravega podnebja in drugih ugodnosti za pen-zijoniste ali bolehne osebe. — V kratkem se ravno tu gradi nova železnica. Plačilni pogoji so za kupca zelo ugodni. Naslov: Ivan Kušar, Jurovce pri Ptuju (Spod. Štajarsko).
Kupiti se želi grašcinica ali vila
z lepim vrtom ali s parkom na deželi bodisi na Kranjskem, Štajarskem ali Koroškem. — Pismene ponudbe z opisom in ceno pošljejo naj se na upravništvo „Mira“ pod št. 1864.
Več učencev
sprejme v nk pri dobri oskrbi
Gašper Krasnik,
kleparski mojster v Celovcu, na starem trgu št. 10.
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo, pg" Edino pravi je '‘901 Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s 'patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3-60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
flCH dienI
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
:	:«!sooo«30< jctooooc«! :
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 — v Mediatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
sprejema:
1.	zavarovanj» vsakovrstnili poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poveije-nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! — „Svoji k svojim!"
:	3ox<#:tf*xccc«:3ic»: «ocjocc»: :

Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrngo
„CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavarnje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po naj nižjih cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Iz proste Yolje se proda mala kmetija,
ki ima šest oralov rodnega, skoro povsem sladkega travnika z nabiralniki za poljubno napeljavo vode, in pol orala gozda. Hiša je nanovo popravljena, od ene strani z enim nadstropjem, s štirimi sobami, hramom in z obokanim hlevom za štiri govedi. Pripravna je za kako mlekarno, ker je blizu mesta, oddaljena kakih 20 minut od Velikovca pri Dravi. Voda za hišno porabo priteka sama po žlebu. Več pove Tomaž Novak, p. d. Ravnik, nad Dravo pri Velikovcu.
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom «Herkules44 za ročno obrat.
Hidravlične stiskalnice
za velik pritisek in velike učinke.
Milni za sadje in grozdje. Obfralniki.
Povsem urejene inoštarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. ^ Sušilnice za sadje in zelenjad, sadni lupilniki in rezalniki. Samodelujoče patentovane nosne in vozne brizgalnice za vino-grade, sadje, drevje, hmelj, grenkuljico ,,Sypkonia“. Pluge za vinograde
izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
Ph. Majfartli & Comp.
tovarne poljedelskih, strojev, livarne in parne kovarne.
Dunaj, II./l, Taborstrasse št. 71.
Odlikovani z nad 560 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
Sfcžf* Obširni ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. ->TC.
Tovaglia za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki	vodovodi,	ki
sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, katerim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenike pošilja, zastonj.
Rastlinski liker in rastlinska grenčica
ii
JELEN”
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka
..— :	11	------te vrste, - 	: - : .........
Edini izdelovatelj:
Anton Jelenec v Idriji,
imetelj rastlinske destilacije JELEN“.
m
Podružnica L Akcijski kapital K 2,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.	ljubljanske kreditne ban MT Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.	ke v Celovcu Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.
		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.