Poštnina plačana v gotovini.
43283
IZHAJA VSAK T<
K IN SOBOTO.
• *
v
prilog,
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo Irt obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Liubllani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11 953
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, dne 3. januarja 193ftr^
Telefon št. 2552.
štev. 1.
Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in
industrijo.
V	torek se je vršila plenarna seja zbornice, ki jo je ob pol 9. uri dopoldne otvoril predsednik g. Ivan Jelačin ml. Ob otvoritvi je pozdravil vladnega zastopnika g. trgovinskega inšpektorja dr. F. Rateja; za ove-rovatelja zapisnika je imenoval člana gosp. Frana Kavčiča in gosp. S. Vršiča.
Pred prehodom na dnevni red je predsedujoči sporočil, da je prejel od podpredsednika zbornice gosp. Ivana Ogrina interpelacijo, ki se tiče očitkov, ki se raznašajo na raznih obrtniških zborovanjih, češ, da je obrtni odsek izvoljen nepravilno. Predsednik Jelačin je interpelacijo prečital in izjavil, da bo na interpelacijo odgovoril v prihodnji plenarni seji. Nato je g. predsednik podal obširno
predsedstveno poročilo,
kojega radi zanimivih podatkov, ki jih vsebuje, priobčujemo na drugem mestu v celoti. Svoje poročilo je končal g. predsednik s predlogom, ki je bil z burnim aplavzom sprejet, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralja Aleksandru in pozdravne brzojavke predsedniku vlade armijskemu generalu g. Peri živkoviču ter ministru trgovine in industrije g. Juriči Demetroviču. Predsednik Jelačin je nato sporočil, da je obiskal bana gospoda dr. D. Marušiča, čim je ta prevzel banske funkcije. G. ban je pokazal največje razumevanje za težnje našega gospodarstva. Obljubil je, da bo z zbornico sodeloval in jo v njenih gospodarskih težnjah podpiral. Predsednik je predlagal, da se pošljejo pozdravi plenuma tudi g. banu, kar je bilo z glasnim odobravanjem sprejeto.
Predsednik Jelačin poroča, da so bili v davčni reklamacijski odbor v Ljubljani imenovani od zbornice gospodje Rojina Anton in A. Verbič, v Mariboru pa Novak in Bureš.
Banska uprava je sporočila zbornici, da je odobrila njen računski zaključek za leto 1929.
Zbornični proračun za leto 1931.
O zborničnem proračunu za prihodnje leto je poročal zbornični predsednik gospod Ivan Jelačin, držeč se pri tem soglasnega sklepa seje finančnega odbora z dne 15. decembra 1930. Pri vseh razpravah je bilo dosledno zastopano stališče, da je izvesti načelo varčnosti po najboljši možnosti ter omejiti izdatke na najpotrebnejšo mero. Merodajen je neugoden gospodarski položaj. Oslabelo gospodarstvo težko prenaša javna bremena, ki so trajno velika. Zbornica mora drugim upravam z dobrim vzgledom pokazati potrebo štedenja z javnim denarjem. Skupna potrebščina za leto 1931. znaša 3,930.000 Pfoti skupni potrebščini leta 1930 v znesku 4,951.000. Znižba znaša dobro petino preko 1 milijon dinarjev. Za leto 1930 je bilo poskrbeti za pokritje
5,585.000,	za leto 1931 pa 4,299.000. Pri lastnem pokritju brez zbornične doklade v znesku 1,072.000 je pokriti primanjkljaj v znesku 2,858.000. V pokritje se predlaga pobiranje samo 10 odstotne doklade, ki se je tako ponovno znižala od lansko-letnih 13 odstotkov. Ob 10 odstotni dokladi je pričakovati dohodkov 3,226.000 tako, da ostane blagajniška rezerva v znesku 386.000. Doklado je enakomerno
pobirati od osnovne pridobnine in družbenega davka ter znaša ta davčna podlaga okroglo 32,000.000 Din. Za trgovske in obrtno nadaljevalne šole je predviden znesek 200.000, za trgovske namene 100.000, za tujski promet 10.000 Din, za pospeševanje obrta
250.000,	za industrijo in njene namene 100.000, za srednjo tehniško šolo
11.000 Din, za trgovska učilišča 20 tisoč Din, za ustanove onemoglim obrtnikom 10 tisoč Din.
Predsednik predlaga ob koncu svojega poročila, da se sprejme proračun v predlagani višini in s predlagano doklado.
K poročilu o zborničnem proračunu se je zglasil zbornični član gospod Rebek, ki je izjavil, da vidijo slovenski obrtniki edino v skupni in nedeljivi zbornici svoj spas in da je pri pregledu proračuna, ki daje smernice za bodoče delovanje, ugotovil, da je navzlic redukcijam izdatkov predvideno za obrtne namene poleg drugih splošnih postavk, ki tudi pridejo obrtništvu vsaj delno v korist, iznos 550 tisoč Din. To je jasen dokaz, da se naša trgovina in industrija zavedata teženj obrtnikov in trgovcev in da stremita za tem, da pospešita obrtno delovanje. Obrtnikov je okoli 20 do
24.000 v dravski banovini, od teh plačuje vsak približno 1500 Din davka na leto. Na vsakega obrtnika pride približno 15 Din komornega davka, kar znese 300.000 Din. Iz tega je razvidno, da so obrtniki v postavki proračuna TOI visoko dotirani. Zato je proti temu, da se Zbornice ločijo in razdele v posamezne odseke. Le enotno gospodarsko predstavništvo nas bo najbolje zastopalo.
V	nadaljnjem govoru se je gospod Rebek dotaknil tudi posebne postavke za giaaiio »Jugoslovanski obrtnik«, povdarjajoč, da imajo obrtniki itak dve strokovni glasili, »Obrtni Vestnik« in »Gostilničarski list«. Predlagal je, da se postavka črta, oziroma razdeli določena vsota za obe ostali glasili.
Predsednik g. Jelačin je na Re-bekova izvajanja glede postavke za strokovno glasilo »Jugoslovanski obrtnik« odgovoril, da je Zbornica izvolila eksekutivo, ki ima pravico razpolagati z denarjem. Šamo ta ekseku-tiva lahko ovrže ali spremeni sklepe.
Predlagal je, da Zbornica en blok sprejme predlog o proračunu.
Proračun je plenum sprejel soglasno.
Nato je referiral zbornični konzu-lent g. Fran žagar.
o aktualnih davčnih vprašanjih.
Uvodoma je omenjal težave, ki so nastale pri odplačevanju letošnjih davkov, ker so se samoupravne doklade letos prvič pobirale po novem davčnem zakonu, v nadaljnjem poročilu je navajal zbornične akcije glede pridobnine, glede družbenega davka, glede sestave reklamacijskih odborov, o zbiranju podatkov za skupni davek na poslovni promet in o drugih davčnih akcijah. Obširnejše je lazpravljal o porabi ljudskega dela za gradnjo novih in vzdrževanje že obstoječih samoupravnih cest, pojasnil, da se je zbornica izrekla za fakultativen kuluk, to je, da se prepusti prostemu prevdarku samouprav, da po-
(Nadaljevanje in konec na H. strani.)
Ne ovirajmo lesne trgovine!
Trgovina z lesom je bila, je in bo za Slovenijo glavni vir dohodkov. Toda tudi za vso našo kraljevino sta lesna trgovina in industrija glavni opori narodnega gospodarstva. V Jugoslaviji, ki obsega '25 milijonov hektarjev, je nad 7 milijonov hektarjev zemlje poraščenih z gozdovi. V teh gozdovih »raste letno okroglo 14 milijonov kubičnih metrov lesa. Vse to omogoča razvoj mogočne lesne industrije. Eno polovico vsega izvoza kraljevine tvori les v izdelani in napol izdelani obliki. Tako so 1. 1928 izvozili iz Jugoslavije vsega blaga 4,526.762 ton v vrednosti 6 milijard 444 milijonov 700 tisoč dinarjev, od teh je bilo gozdnih pridelkov oz. izdelkov 2,451.960 ton (54'16 %) v vrednosti 1 milijarde 815 milijonov 800 tisoč dinarjev (28-17 %), 1. 1929 je pa znašal celokupni izvoz 5,829.866 ton v vrednosti 7 milijard 921 milijonov 708 tisoč dinarjev7, od katerih odpade na gozdne produkte 2,477.796 ton (465 %) v vrednosti 2 milijardi 189 milijonov 840 tisoč dinarjev (27’6 %).
Spričo teh številk moramo priznati, da naša lesna trgovina in industrija ne napredujeti. Zlati časi naše lesne trgovine so minuli. Ze leta 1927 je nastala spomladi velika stagnacija na lesnem trgu, .posebno posebno kar se tiče izvoza v Italijo, ko se je nepričakovano dvignila lira 111 je inozemski trgovec <5aikal, da se lira stabilizira. Zaloge lesa, posebno rezanega lesa, so se bolj in bolj gromadile na skladiščih ob žagah in železniških postajah. Naša lesna trgovina je pričela iskati drugih tržišč. In danes vidimo, da je naša prej tako cvetoča lesna industrija in trgovina v popolnem zastoju. Naš izvoz lesa čimdalje bolj pada in primanjkljaj v izvozu napram lanskemu letu znaša okroglo štiristo milijonov dinarjev. In resna nevarnost je, da bo naš izvoz lesa v prihodnjem letu So bolj nazadoval. Vsled teh razmer je mnogo tvrdk likvidiralo, druge se pa bore z največjimi težkočami.
Nevarnost tega pojava za vse naše narodno gospodarstvo bomo pa tem laže razumeli, če vpoštevamo že navedeno dejstvo, da partioipira gozdarstvo in lesna industrija ter trgovina z okroglo 50 % skupnega našega izvoza. Tisoči in tisoči delavcev so zaposleni v naših gozdovih in v naši lesni industriji, število ekzistenc, ki so zaposlene v gozdarstvu in pri lesni industriji in trgovini, je ogromno. Ze to zahteva, da se naše gozdarstvo ohrani, da se ž njim racijonel-no gospodari in da merodajni činitelji kar najbolj podpirajo naše gozdarstvo, našo lesno industrijo in trgovino, nikakor pa ne ovirajo.
Vsak dan stojimo pred novimi problemi. Ruski les prihaja po dumping-cenah na tržišča, ki smo jih preje deloma mi zalagali, vsled česar doživljamo težke konkurenčne boje in težke izgube. Če hočemo vsaj nekoliko uspešno poseči v ta konkurenčni boj — kar je edino mogoče z znižanjem cen — tedaj moramo predvsem znižati produkcijske stroške. Med produkcijske stroške moramo pa prištevati seveda tudi davščine in javne dajatve sploh. Ti izdatki so pa že tako zelo narastli, da ne participirajo edinole pri donosu, ki ga nam dajeta delo in kapital, marveč ga včasih celo popolnoma absorbirata, tako da ne moremo več kriti davščin iz donosa, ampak moramo poseči direktno v substanco posestva. In že se dogaja.
da gozdarski obrati in gozdni posestniki vsled gospodarske krize ne morejo več kriti svojih obveznosti, čeprav posegajo po svojem gozdnem kapitalu.
'Predaleč bi zašli, če bi naštevali vsa davčna bremena, ki teže naše gozdarstvo, našo lesno industrijo in trgovino. Eno pa hočemo navesti iz zadnje davčne prakse.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je uvedla z uredbo z dne 16. aprila 1980 banovinsko takso na sečnjo gozdov. Ta taksa znaša 2 odstotka od prodajne cene lesa, odnosno od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za pi odajo. Za prodajno ceno, odnosno vrednost lesa, se smatra prodajna cena, odnosno vrednost lesa na pajnu. (Uradni list kralj, banske uprave dravske banovine z dne 16. apr. 1930: Uredba o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1930/31.
Ta nova davščina je zelo občutno zadela gozdne posestnike sploh, pa tudi lesne trgovce in lesne industrijalce.
Že način, kakor ga predpisuje § 12 te uredbe za ugotavljanje te davščine, je v trgovskem prometu nemogoč. Tu se zahteva, da morata vsako sečnjo gozdov prijaviti prodajalec in kupec, (preden se sečnja začne, pismeno ali ustno občinskemu uradu, v čigar okolišu je gozd, v prijavi morata navesti prodajno, odnosno tkupno ceno ter predložiti v overovljenem prepisu eventualno kupno pogodbo. Posledica tosa je, da postane vsaka kupna pogodba javna, kar je s trgovskega stališča popolnoma nevzdržno. in kar ovira vsako pravo lesno trgovino. Vsak trgovec sine upravičeno zahtevati, da se ga uradno ne sili Izdajati trgovskih tajnosti. In taka trgovska tajnost je nedvomno nabavna cena. Zupan občine, ki je slučajno sam lesni trgovec, izve na ta način za vsako kupno pogodbo in za njene detajlne pogoje ter jo seveda more porabiti za svojo kalkulacijo in v svoje konkurenčne svrhe.
Pobiranje te davščine se je po po sauneznih občinah in srezih kaj različno prakticiralo in razvilo. Najslabše je pač odrezal tisti, ki se je natančno ravnal po predpisih in predložil kupne pogodbe občinskemu uradu. Nekateri sečenj sploh napovedali niso. Natančna kontrola takih napovedanih sečenj je naravnost nemogoča, vsaj niti vsak srez nima zadostnega števila osobja, ki bi pazilo na gozdnopolicijske predpise. Ce bi hoteli popolnoma natančno izvajati to uredbo, tedaj bi morala banovinska uprava^ pač zvečati število zadevnega uradništva, kar bo zopet obremenjevalo banovinski proračun. In menda ni naloga javne finančne politike, povečava ti kader uradništva na stroške gozdnih posestnikov.
Poglejmo pa tudi, kakšen efekt je dosegla ta davščina.
V	banovinskem proračunu za leto 1930/1981 je bila taksa na sečnje gozdov proračunjena na 500.000 dinarjev. V prvih štirih mesecih (april, maj, junij in julij) tega proračunskega leta se je pa pobralo v vsej banovini 3.369-08 Din, iz česar se da sklepati, da letni donos te davščine ne bo prekoračil niti 10.000 Din. Radovedni smo, Ce bodo s tem lfriti stroški za zadevne tiskovine, kje
V soboto 10. januarja 1930
MERKURJEV PLES
v plesni dvorani in vseh prostorih Trgovskega doma
pa je šele uredništvo in drugo. Banovinska oblast sedaj zahteva, uaj se prisilijo občine, da dajo »rezkim načelstvom potrebne podatke za odmero te takse, tki se mora izvršiti na podstavi § 78 omenjene uredbe z 10 %nim pribitkom. Pa tudi srezki šumarslki referenti morajo svojo pažnjo posvečati prav posebno banovinski taksi na sečnjo gozdov. Tako izvajanje tega zakona mora tako zelo obremeniti banovinski proračun, da bodo ti stroški presegali tudi celotno proračunjeno vsoto te davščine.
Z eno besedo, izkazalo se je, da ta davščina v taki obliki, kakor je sedaj predpisana, sploh ni izvedljiva.
Vse govori o tem, da se mora pomagati lesni industriji in trgovini. S takimi davščinami, kakor je pa banovinska taksa na sečnjo gozdov, se pa pač ne podpira lesna trgovina, marveč edi nole ovira in naravnost uničuje. Spričo tega menimo, da bi dala banovina v tem oziru najlepši vzgled s tem, da ukine to davščino vsaj za toliko časa, da se lesna trgovina zopet opomore. Toda dogaja se ravno nasprotno. Namesto, da bi skušali omiliti ostrost te nove davščine, se njena ostrina še povečava.
§ 10 izrecno pravi, da te takse ne plačuje lastnik gozda, če poseka svoj les oziroma »če porablja lastnik sam kot industrijalec les iz lastnega gozda kot sirovino za dokončni industrijski izdelek^. Pravilno bi bilo tolmačiti to določbo tako, da so gozdni posestniki glede sečnje lastnega lesa sploh oproščeni te takse, tako da bi se ta davščina pobirala le tam, kjer lesni trgovec kupi od lastnika gozda drevje za posek. Toda kraljevska banovinska uprava je izdala dne 31. oktobra 1930. VII. No. 18.187, pojasnilo glede oprostitve plačila banovinske takse na sečnje gozd-dov od vsega rezanega in tesanega lesa iz lastnih gozdov v tem zmislu, da je smatrati za »dokončni industrijski izdelek le izdelke tovaren za pohištvo, tovarne kopit, parketov in slično, ne pa deške in tesani les, ki ga je smatralo že bivšo upravno sodišče na Dunaju v svoji judikaturi le kot polfabrikat.«
Nam se zdi sklicevanje na judikaturo bivšega upravnega sodišča na Dunaju kaj malo na mestu.
Če je deske in trame smatrati za poi-fabrikat ali za dokončni fabrikat, bi moralo biti sedaj v teh težkih, katastrofalnih časih, ki jih preživlja naša lesna industrija, pač vseeno. Ni treba biti bogve kako širokogruden, priznati deskam in tramom, stesanim odnosno zrezanim iz drevja lastnega gozda, davčno prostost, vsaj je nebroj drugih dajatev, davščin in stroškov, preden je les zrezan oziroma stesan, in kaj šele prodan.
Iz vsega tega sledi, da je ta banovinska davščina sedaj, v časih največje depresije v lesni trgovini, neoporhina. Način, kako se pobira je pa naravnost nevzdržljiv. Pri sestavljanju novega proračuna in nove uredbe za 1. 1931/32 bi bilo vsekako ipotrebno, da banska uprava v tem oziru svoje stališče primerno revidira, vsaj je gospod ban v svojem programatičnem govoru popolnoma pravilno naglasil pomen naše domače grude in njenega obdelovalca.
Za odpravo te takse so se izrekle tudi druge industrijske korporacije, prav posebno pa centrala industrijskih koi-poracij, ki združuje vse industrijske ,»a-noge in ki je zasedala od 6. do 15. decembra v Beogradu. Ta je sprejela resolucijo, v kateri se naproša finančni minister, naj ukine 2% banovinsko takso na sečnje v gozdovih.
Društvo gozdnih posestnikov v Ljubljani.
Položaj gospodarstva v Dravski banovini.
Predsednik Zbornice za TOI Ivo Jelačin o aktualnih problemih in stanju našega gospodarstva. - Prizadevanja Zbornice za TOI, da se težak položaj omili.
(Nadaljevanje.)
Redukcija delavstva.
Že na zadnji seji ste culi, da so zmanjšana naročila in poraba premoga pri železnicah in v industriji imela za posledico redukcijo nad 2.100 delavcev v premogovnih revirjih. K tem redukcijam so se pridružile v drugi polovici leta tudi redukcije v drugih industrijskih in obrtniških panogah, ki ne spadajo pod bratovske skladni-ce. Po izkazih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev se je v primeru z lanskoletnim stanjem stanje zavarovanega delavstva v Dravski banovini kretalo tako-le:
	btanje	Stanje	Razlika
Meseca	1. 1929	1.1930	-f 	
julija	101.534	102.275	+ 741
avgusta	102.599	102.269	— 330
septenibbra	102.000 101.663		337
oktobra	101.120	99.516	1.604
novembra	98.773	97.991	— 782
skupno manj 2.312 in to kljub razmeroma živahni gradbeni sezoni, ki je pri blagi jeseni trajala skoro do konca leta.
Pojačan pritisk inozemske roke.
Pritisk inozemskega blaga na naša tržišča postaja vedno ječji. Izkorišča cenejšo vodno pot, nadmoč inozemske produkcijske tehnike in pri vsej uvozni carini pri večini industrijskih produktov stalno zmanjšuje možnost čistega zaslužka domačega podjetnika. Statistika dohodkov carinarnic v Dravski banovini za dobo od. 1 1928 do 1929, ko se je uvozna carina, vsled tarifnih pogodb z inozemstvom vedno le zniževala in bi logično morali tudi dohodki carinarnic padati, nam kaže baš nasproten pojav — porast dohodkov, kar da sklepati med drugimi tudi na povečan uvoz finalnih produktov. Tako izkazujejo na skupnih dohodkih v letih:
1926 Din 138,190.840-44 117,182.351-58 18,944.102 06 3,642.y25 55 5,603.604-76
Carinarnica Ljubljana Maribor
Jesenice Dravograd Rakek Kotoriba Gor. Radgona 1,775.276-90
1927 Din 139,935.279 62 121,729.028-54 16,072.362-32 3,876.239 49 4,162.842-32 613.339-73 885.439-71
Carinarnica
Ljubljana
Maribor
Jesenice
Dravograd
Rakek
Kotoriba
285,338.901-1928 Din 154,200.300 140,365.435 14,817.839 • 4,443.304 3,844.864 5,099.841
29
20
KK
31
06
Gor. Radgona 662.291 18
287,274.531-73
1929
Din
153,219.464-76
138,208.017-39
25,984.34139
4,280.53851
3,616.401-35
2,804.842-12
992.025-59
Izvozniki lesa, zlasti orehovine, se opozarjajo, da se zanimate za nakup orehovega lesa sledeči dve čehoslo-vaški tvrdki: »Hubertus«, lesna industrija, Uh. Brod, ČSR in inž. F1. Jane-ček, Nusle, Češko, Zbrojovka v Brne. Obe navedeni tvrdki rabita debelejši orehov les za puškina kopita. Interesenti se naj direktno obrnejo na imenovani tvrdki.
323,433.87609	329,115.631	11
Celokupno so v tej dobi torej po rastii dohodki za 44 milijonov dinarjev, od česar odpade skoro polovica (21 milijonov) na carinarnico v Mariboru.
Potreba racionalizacije proizvodnje.
Pomen carinske novela od 6. novembra.
Čuti se, da prihaja čas, ko bo treba v našem gospodarstvu izvesti racionalizacijo v širšem obsegu, pojačati zaščito domačega dela in predelave domačih sirovin za potrebe domačega tržišča. Zakon o izpremembah in do polnitvah v carinski tarifi, ki je sto pil dne 6. novembra v veljavo, je prvi korak v tej smeri. Po tem zakonu so se uveljavile zopet polne carine na naše poljske pridelke, na žitarice, povrtnino, čebulo, krompir, fižol, slanino, mast in drva za kurjavo, ki so bile svoječasno na podlagi sklepa ministrskega sveta leta 1925 ob začasnem uveljavljenju tarife, zmanjšane na po lovico iznosa. S tem je vsaj v toliko, v kolikor niso vezani po mednarodnih trgovskih pogodbah, obremenjen primerno uvozno carino uvoz predmetov, ki jih sploh ne bi bilo treba uvažati iz inozemstva, ki pa je baš zadnja leta rapidno naraščal v velike vsote. Navesti hočem samo dva primera, ki nam dajeta jasno sliko. Pri do sedanji znižani carini dveh zlatih di narjev se je uvozilo krompirja v našo državo:
Pregled uvoza krompirja iz inozemstva v Jugoslavijo:
Leta Količina kg Vrednost Din
1926	4,584.021	4,199.540
1927	14,130.899	15,311.168
1928	17,751.874	19,410.002
1929	25,529.928	35,606.419
torej v štirih letih skupno 61.996 ton
vrednosti 74‘5 milijona dinarjev. Pri novi uvozni carini 6 Din v zlatu na 100 kg smatramo, da bo uvoz ostal omejen na potrebne količine zgodnega krompirja, dočiin bode potrebo glavnih konzumnih središč krila v bo-joče tuzemska produkcija in bo naš črnet prodal svoje pridelke lahko po boljših cenah. Tudi čebula, česen, fižol, grah, leča in ostale vrste povrtnine so se pri nizkih carinah, sicer ne tolikih množinah kot krompir, vendar letno uvažale za večmilijonske vsote. Bil je že skrajni čas, da se tudi ta uvoz nekoliko omeji. Povišana je obenem carina na mast, katere uvoz 'e tudi v zadnjih letih stalno in naglo naraščal. Tekom štirih let se je vrednost uvoza povečala za 5.4001'/« in sicer:
Uvoz masti iz inozemstva v Jugosla-
	vi jo:	
Leta	Količina kg	Vrednost Din
1926	51.110	432.938
1927	64.534	797.061
1928	306.897	4.230.644
1929	1,487.783	23,541.930
torej štirih letih skupno 1.910 ton, v vrednosti 29 milijonov dinarjev. Končno je povišana carina na drva za kurjavo, katerih uvoz je bil leta 1926 že dosegel nad 2.000 vagonov v vrednosti 4 in pol milijona dinarjev in ker se je vzdrževala naša konkurenca v Vojvodini le s pomočjo posebnih železniško-tarifnih ugodnosti, ki so aile režijskim pod stavkom železnice. Omenjam še uvedbo carine na ben-col in znižanje carine na parafin, ki je stopila dne 30. oktobra v veljavo in katera zadnja je zelo težko zadela in v neprilični dobi drobno kemično industrijo, ker je imela v tem času znatnejše zaloge blaga na skladiščih.
Pričakujemo, da bodo po brezuspešnem poteku jesenske ženevske ekonomske konference glede preferencialnih carin za uvoz žita iz držav vzhodne Evrope v industrijske države srednje in zapadne Evrope, prvi carinski noveli kmalu sledile nadaljne, da se popravijo nedostatki naše tarife in da našemu gospodarstvu one zaslombe, ki jo spričo znatno izpreme-njenih carinsko-političnih odnošajev v Evropi nujno potrebuje.
(Nadaljevanje sledii.)
Konkurzi in prisilne poravnave.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec deoember 1930. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta);
1. Otvorjeni konkurzi:
V dravski banoviui 2 (5)), v savski 9 (5), v Primorski 4 (4), Drinski 6 (16), v Dunavski 2 (13), v Moravski 1 (tl), v Vardarski 3 (5), Beograd, Zemun, Pančevo (2) 12).
2. Razglašene prisilne poraavnave izven konkurzu:
V Savski banovini 8, v Primorski 1, v Drinski 2, v Dunavski 11, Beograd, Zemun, Pančevo 1.
3. Odpravljeni konkurzi:
V Dravski banovini 4 (1), v Savski 3 (7), v Vrbaski — (1), v Primorski 1 (1), v Drinski 6 (10), v Dunavski 8 (10), v Moravski 3 (8), v Vardarski 1 (14), Beograd, Zemun, Pančevo 8 (4).
4. Odpravljene prisilne poravnavo izven konkurza:
V Dravski banovini 2, v Savski 1, v Dunavski 3, v Vardarski 1, Beograd, Zemun, Pančevo 1.
tu
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 5138 milijonov dinarjev, kovinsko kritje je izkazano s 315 milijoni Din.
Vardarska banovina bo v svrho grad-bo banskega poslopja v Skoplju, petih bolnišnic in petih srednjih šol najela posojilo v znesku 94 milijonov dinarjev.
Za tujskopronietno propagaudo izda naša država na leto okoli 10 milijonov dinarjev.
Za živalska krmila na nemških trgih
obstoji v zadnjem času po poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine veliko zanimanje in se dobijo pri zavodu naslovi importnih tvrdk v Berlinu, Leipzigu in Chemnitzu.
Mestna hranilnica v Osijeku, kuje hranilne vloge so se v par letih dvignile od o milijonov na 60 milijonov, si bo zgradila 'lastno palačo, ki bo v jeseni izročena prometu.
Imotsko polje hočejo namočiti in bodo zgradili v ta namen velike betonske re-zervoare.
Obrestna mera v Newyorku je za navadne hranilne vloge znižana na 1%.
Nemška kolesarska industrija je s pridobitvijo nekaterih outsiderjev napravila velik korak naprej do koncentracije.
Fuzija dveh velikih jeklenih koncernov v USA, od katerih eden je Betlehem Steel Coinp., je im predlog anti-trustnega zakona prepovedana.
Kreugcrjeve delnice so na borzi v Stockholmu v enem dnevu poskočile od 240 na 255 švedskih kron. To spravljajo v zvezo z nameravano novo emisijo in pa z vestjo, da bo dividenda za tekoče poslovno leto zvišana za 2% na 17%.
Namesto rži pšenico so pričeli v veliki meri pridelovati v Nemčiji in se kažejo že prvt zaključki. Tudi ječmenu se je morala rž deloma umakniti.
Vsled dotekajočega nemško-poljskega dogovora o lesu je prišlo v zadnjih dneh izredno mnogo poljskega lesa v Nemčijo in so zato cene občutno padle.
Posušene morske gobe je pričela pošiljati Jugoslavija v Holandijo; te dni je bilo na brzojavno naročilo neke velike holandske tvrdke poslanih tja 20.000 surovih in 2000 rafiniranih morskih gob. Zaslugo za to novo postavko našega izvoza ima jugoslovanski konzulat v Rotterdamu, na katerega se je bila obrnila zadruga rib in gob v Krapanju.
Obtok bankovcev v Avstriji se giblje okoli 1 milijarde šilingov in je bil 23. decembra krit z 80 7%.
Ceno bakra je Mednarodni bakreni Kartel zopet zvišal in sicer za 0‘25 cent na 10'80 dollarcents.
General Motors so prodali v mesecih jan.—nov. 1,694.000 avtomobilov, to je 750.000 manj kot v istih mesecih leta 1929. Na USA pride 35%, na inozemstvo 65%.
Obnova nemškega kartela pnevmatik
se je izjalovila. Vsled novo nastale konkurence se pričakuje v kratkem znižanje cen za ca 10%.
Začetek trgovskih pogajanj med Jugoslavijo in češkoslovaško je določen na 10. t. m. Pogajanja se bodo vršila v Pragi.
Češkoslovaške tovarne valjanih cevi so
bile v preteklem letu za 30% manj zaposlene kot v letu 1929., v zadnjih treh mesecih pa ceilo za 50% manj.
Nemška industrija sladkorja se bo na novo organizirala; namen organizacije bo ureditev domače prodaje, dvig ikon-suma, sklepanje mednarodnih pogodb i. 1 d.
Cena valjane žice v Franciji je s 1. t. m. znižana za 25 frankov pri 1 toni.
Delnice koncerna Snia Viscosa (glavnica 1 milijarda lir) so padle na četrtino svoje nominalne vrednosti. Delniško glavnico bodo najbrž znižali. Dividende letos ne bo nobene.
Francozi in Nemci so sklenili konvencijo o bromu, ki ščiti obojestranske domače trge in razdeli eksportne trge zaenkrat s 70 ozir. 30% med nemške in francoske producente, do tedaj, ko bo ek sp o rt med oba partnerja enako razdeljen.
Koncesijo tobačnega monopola v Perziji bo oddala perzijska vlada neki francoski družbi.
Nadaljevanje članka
Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
krivajo cestne stroške bodisi z rednimi sredstvi, bodisi z uporabo ljudskega dela. Ugotovil je, da je uradna anketa pri oblastni samoupravi v Ljubljani v decembru leta 1929 ob navzočnosti zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti, dalje zastopnika oblastne tehnične uprave v Ljubljani in zastopnika mariborske oblasti soglasno zaključila, da za področje bivše ljubljanske in mariborske oblasti ni pogojev za izvedbo ljudskega dela in sicer iz narodnogospodarskih, cestno upravnih in državnih interesov. V svojem nadalj-nem poročilu se je pečal z vprašanjem samoupravnih financ in obremenitvami, katere povzročajo gospodarstvu. Država bo morala samoupravne finance postaviti na drugo podstavo in jih urediti po vzgledu drugih držav tako, da bo gotove državne donose po gotovem ključu delila med prizadete samouprave, da te za pokritje svojih vedno naraščajočih potreb ne bodo navezane izključno na doklade, samostojne davščine in trošarine, želje gospodarskih krogov gredo za tem, da se poenostavijo samoupravne dajatve, da se jim postavi meja navzgor in tako prepreči prekomerna obremenitev enega in istega donosa z visokimi da jatvami v prid raznim samoupravam.
K izvajanjem g. žagarja se je oglasil g. Vrečar iz Domžal, ki je predlagal, da se Zbornica obrne na bansko upravo, ki naj izposluje, da se namesto obveznega kuluka uvede fakultativni. Predlog je bil soglasno sprejet.
Načrt zakona o socijalnem zavarovanju.
O predmetu je poročal tajnik gospod dr. P les s. Orisal je predvsem historijat vprašanja in prečital važnost novega projekta za vso produkcijo in trgovski promet. Načrt se oslanja v bistvu na zakon o delavskem zavarovanju iz leta 1922. Izdelala ga je posebna komisija, v kateri ni bilo nobenega zastopnika delodajalcev. Načrt je bil predložen zbornicam brez vsakih motivnih poročil. Načrt posveča posebno pažnjo uvedbi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Bolniški prispevek znaša po načrtu 5% je torej nižji od sedanjega, zato so se tudi skrčile dajatve. Uvedla se je karenčna doba in kvalificirano članstvo za gotove dajatve. Pri nezgodnem zavarovanju se je obdržalo kapitalno kritje. Z znižanjem odstotka prispevka za bolezen se znižajo prispevki po stanju članstva v letu 1929 za 7,580.761. Zato se pa na novo uvedejo 3% prispevki za starostno zavarovanje, ki bodo znašali ob povprečnem stanju članstva v letu 1929 v celoti 22,742.283. Temu je treba naravno dodati še prinos za bolezensko zavarovanje z skupno nad 34 milijoni in za nezgodno, ki je znašalo 1929 nad 11-5 milijona Din.
Foročevalec je podrobno obrazložil vsa nova določila, ki jih predvideva načrt. Mnogo pomenijo za gospodarje poostritve sedanjega postopanja ne glede na to, da prinašajo že itak povečana bremena.
Referent je podrobneje govoril tudi o ustroju zavarovanja, o načinu sestave samoupravnih organov ter o vplivu, ki ga bo imela ta organizacija za razvoj socijalnega zavarovanja v splošnem.
Po poročilu, ki ga je plenum soglasno odobril, je bil izvoljen odbor, ki naj izdela predloge k načrtu.
V	odbor sta bila izvoljena po dva člana iz vsakega odseka. Pozvani bodo na sodelovanje tudi zastopniki Zveze industrij cev, Zveze trogvskih gremijev in Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru.
O poslovanju Zavoda za pospeševanje obrti in o programu za 1. 1931
je poročal podpredsednik g. Ogrin. Med drugimi je poročal, da bi bilo potrebno, da ima Zavod svoj paviljon na velesejmu ter da je nujna ustanovitev posebnega zavodovega fonda,
da pride Zavod čimpreje do svojih lokalov, kjer naj bi se osredotočilo vse obrtno pospeševalno delo. želi tudi dva nova člana v nadzorstvo, kakor zahtevajo štatuti.
Na to je odgovoril g. Rebek, ki je želel, naj bi se podrobno za vse poročalo o delu Zavoda in da je zahteva po novih lokalih za Zavod odveč, ozii-oma afront proti Zvezi obrtnih zadrug.
Predsednik gosp. J e 1 a č i n je glede dveh nadzornih članov mnenja, da to ni aktuelno, ker poslovnik predsedstvo še ni pregledalo, glede prostorov se bo pa zbornično predsedstvo s posebnim ogledom še prepričalo o njih potrebi ali nepotrebi.
Ker bo izšlo poročilo tajnika gospoda dr. Pretnarja o pospeševanju obrti v posebni prilogi k zapisniku o današnji plenarni seji, je odpadlo to poročilo, nakar je g. dr. Josip Pretnar poročal
o pripravah za novi obrtni zakon. Obrtni zakon pomeni za vse panoge gospodarstva temeljni zakon, ki ureja pogoje za nastop obrti, način obratovanja, obseg obrtnih pravic itd. V naši državi imamo pet različnih obrtno-pravnih področij in je izenačenje nujno potrebno, ker je celo preselitev obrtnika v drugo pokrajino često zvezana z velikimi težkoča-mi. To nevzdržno stanje traja že dvanajsto leto.
Priprave za izenačenje obrtne zakonodaje segajo še v prva leta po ujedinjenju. Ker pa so naziranja glede temeljnih načel, ki naj bi jih vseboval ta zakon, tako različna, doslej ni bilo mogoče izvesti izenačenja. Položaj je postal še bolj kompliciran, ko se je pričelo razpravljati o sistemu zbornic in o vprašanju ali naj bodo zbornice obrtne oblasti prve stopnje. Kljub temu, da je načrt osvojil sistem in načela večkrat preizkušenega avstrijskega obrtnega reda in da je v glavnem dober, je zbornica morala staviti še mnoge izpre-minjevalne in dopolnilne predloge. Do skupne državne ankete, ki naj bi končno obravnavala o tem načrtu, ni prišlo, ker ni bilo upanja, da bi rodila pozitivne uspehe. Z gotovih strani je bila dana inicijativa za obrtniške zbore v Beogradu in drugod, kjer so vehementno toda brez stvarnih argumentov napadali ta načrt. Izkazalo se je, da stoji za tem v glavnem le akcija za ločene zbornice in za priznanje obrtne upravne oblasti zbornicam.
Letos je trgovinsko ministrstvo popravilo prvotno izdelani načrt zakona, nakar je ob koncu oktobra sklicalo v Beograd komisijo strokovnjakov in tajnikov zbornic, ki je delovala šest dni. Tu je bilo treba zastaviti v obrambo našega stališča pri mnogih vprašanjih vse sile in argumente, da se prepriča vsaj večina komisije o utemeljenosti naših zahtev. Končne odločitve je v tem zakonu v kratkem pričakovati.
Po poročilu je izjavil g. predsednik Jelačin, da gre tajniku g. dr. Pretnarju za njegov trud na konferenci za obrtni zakon v Beogradu, na kateri je v celoti uspel, topla zahvala, čemur je zbornica glasno pritrdila.
Informativna gospodarska služba za pospeševanje zunanje trgovine.
Zanimivo informativno poročilo o gornjem predmetu je podal zbornični konceptni pristav g. Jure Koce. Njegovo poročilo priobčimo po možnosti v celoti v eni prihodnjih številk našega lista.
Zbornični član g. Lenarčič se je v laskavih besedah zahvalil referentu za njegovo poročilo, povdarjajoč v svojih nadaljnjih izvajanjih veliko važnost, ki jo ima organizacija naše zunanje trgovine, zlasti informativna služba. Pozdravlja zavod za pospeše vanje zunanje trgovine in želi njegovemu delu popolni uspeh.
Samostojni predlogi. Zbornični član g. Rebek Josip je stavil predlog za izvedbo akcije proti uporabi inozemskih sistemov, delav
Občni zbor Društva sadnih trgovcev za Dravsko banovino.
V	nedeljo, 28. decembra dopoldne, se je vršil v restavraciji Nelkrep v Mariboru prvi redni občni zbor društva sadnih trgovcev dravske banovine. Zborovanje je otvoril in vodil društveni načelnik g. Rudolf Pevec, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru omenjal važnost stanovske organizacije in prizadevanja pripravljalnega odbora za zgraditev močne organizacije.
Društveni tajnik g. Kamenšek je pre-čiital nato zapisnik ustanovnega občnega zbora, g. Janko Kostanjšek pa je podal blagajniško poročilo, iz katerega sledi, da, je imelo društva 3000 Din dohodkov in 'izdatkov.
Iz poročila 'pripravljalnega odbora posnemamo, da šteje društvo 30 članov ter da je takoj po ustanovnem občnem zboru stopil v stik z vsemi merodajnimi faktorji, ki prihajajo v .poštev pri pospeševanju naše sadne trgovine. Društvo se je -moralo iboriti z velikimi ustanovnimi ležkočaimi in je le premajhna stanovska zavednost sadnih trgovcev kriva, da društvo ni številčno močnejše.
Pripravljalni odbor je radi tega uvidel potrebo popolne reorganizacije, ker sedanje stanje ne more voditi k pozitivnim uspehom.
Tajnik Zveze trgovskih gremijev g.
I.	Kaiser je nato v obširnem .referatu pokazal na stanje naše sadne trgovine tako z ozirom na pridelek sadja, kaikor tudi na trgovino s sadjem na inozemskih .tržiščih. Zlasti je poudarjal ipo-trebo po umnem sadjarstvu, po .racionalizaciji v sadjarstvu in sadni trgovini, da bo moglo naše sadje ugoditi velikim zahtevam, ki jih stavijo zunanja tržišča v pogledu kakovosti in opreme sadja. V transportnem oziru je omenil nujno potrebo po znižanju transportnih tarif in hitrejšemu prevažanju sadja. —
Govoril je nato o organizaciji zunanjega tržišča, zakonodaji, davčni obremenitvi in končno o stanovski organizaciji sadnih trgovcev v naši .banovini.
iKeir se je pokazalo, da se prostovoljna organizacija ne more ugodno razvijati, je tajnik I. Kaiser v zmislu razgovora na društv. seji, ki se je vršila pred občnim zborom, orisal sekcijski način organizacije. Organizacija sadnih trgovcev naj bi se izvedla v okviru že obstoječe gremijalne organizacije tako, da bi se pri gremijih osnovale sekcije sadnih trgovcev z osrednjo sekcijo na čelu.
Po referatu g. I. Kaiserja se je razvila živahna debata, nakar je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občni zbor Društva sadnih .trgovcev Dravske banovine sklene reorganizacijo v tem zmislu, da se osnujejo, kjer je to mogoče, gremijalne sekcije z osrednjo sekcijo na čelu. Društveni odbor pooblašča, da stopi v tej stvari v stik z Zvezo trgovskih gremijev za Slovenijo.
Z ozirom na ta sklep je odpadla volitev članov okrožnega odbora in poverjenikov ter odobritev .proračuna in se je spopolnil društveni odbor, ki ima nalogo izvesti reorganizacijo. Društveno predsedstvo je ostalo nespremenjeno, v odbor pa sta bila nanovo izvoljena gg. Rudi in Kerenčič.
Pri ^Raznoterostih« se je razpravljalo še o poučnih sestankih, šušmarjih, kavcijah, ki jih morajo plačevati sadni trgovci za železniške vagone, pomanjkanju tehtnic na .posameznih postajah in uvedbi reeksped’cije, nakar je predsednik g. Rudolf Pevec zaključil zborovanje.
Želimo, da bi privedlo to gibanje sadne trgovce v krepko in solidarno strokovno organizacijo.
Naročalte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Nove telefonske relacije.
Z odlokom gospoda ministra za gradbe štev. 71.710 od 30. novembra t. 1. je od 10. decembra t. 1. naprej otvorjcna telefonska relacija Ribnica na Dol.—Milano.
Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 3-60 zl. fr. ali 39-60 Din.
Z odlokom gospoda ministra za gradbe štev. 71.703 od 3. decembra t. 1. je od 10. decembra t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med Velenjem in Dunajem.
Pogovori se morajo usmerjati preko Ljubljane.
Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 3-45 zl. fr. ali 37-95 Din.
Z odlokom gospoda ministra za gradbe štev. 75.147 od 8. decembra t. 1. je od 20. decembra t. 1. naprej otvorjena telefonska relacija Maribor—Wies, Steiermark.
Pogovori se morajo usmerjati po vodih Maribor—Graz.
Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 1-50 zl. fr. ali 16-50 Din.
Z odlokom gospoda ministra za gradbe štev. 74.710 od 8. decembra t. 1. je od 20. decembra t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med centralo Dravograd in avstrijskimi centralami Klagenfurt, Bleiburg, Ebern-dorf, Graz in Wien.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v relacijah Dravograd—Klagenfurt in Dravograd—Graz znaša 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din, v relacijah Dravograd—Bleiburg in Dravograd— Eberndorf 1-50 zl. fr. ali 16-50 Din, v lelaciji Dravograd—Wien pa 3-45 zl. fr. ali 37-95 Din.
cev, kapitala in materij ala pri gradbi cest in železnic.
Zbornični član g. Turnšek je govoril o konsumih in predlagal, da se naj zahteva sodelovanje zbornic pri načrtu za novi zakon o gospodarskih zadrugah. Drugi njegov predlog se tiče povrnitve plačane znižane trošarine na vino.
Predsednik g. Jelačin se je zahvalil vsem zborničnim članom za sodelovanje ter zaključil sejo ob 12. uri , opoldne želeč vsem srečno novo leto.
Tečaj 2. januarja 1931.	Povpia-ie vanje Oin	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—•—	22-765
Berlin IM 		13 4525	134826
Bruselj 1 belga		—*	7"89'9
BudimpeSta 1 pengtt .	—• —	9 8877
Curih 100 fr		1094-40	1097"40
Dunaj 1 šiling		7-9452	7-9712
London 1 funt		274-13	274-93
Newyork 1 dolar ...	66-335	56-535
Pariz 100 fr		—	222 06
Praga 100 kron		167 28	168-08
Trst 100 lir		295-78	95-95
Sriiu poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 18 konj, 14 bikov, 91 volov, 248 krav in 14 telet, skupaj 386 komadov. Povprečne cene za različne živalske virste na sejmu dne 23. decembra 1930. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 9-50 Din, poldebeli voli 6—7, plemenski voli 5—6-75, biki za klanje 5-50—6, klavne krave debele 6-—6-50, plemenske krave 4-50—5‘50, krave za kllobasarje 2-75—3, mlada živina 7-50 do 9 Din. Prodanih je bilo 160 komadov, od teh za izvoz v Italijo 16 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 18—20 Din, II. vrste 16—18, meso od bikov, krav, telic 10—14, telečje meso I. vrste 24—35, II. 15—20, svinjsko meso sveže 15—26 Din.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. januarja 1931 ponudbe glede dobave kovaških ješ, brzinomerilnih trakov in kaučuk-cevi. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. januarja 1931 ponudbe glede dobave izolirnih spojk. — Prometno - komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. januarja 1931 ponudbe glede dobave grafičnih načrtov in grafikonov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
TEDEN^LiUHiANSKi-BORZi
Devizno tržišče.
Tendenca čvrsta pri vseh devizah razen Prage in Berlina.
V očigled božičnim praznikom je zaključil minuli teden na ljubljanski borzi l znatnim deviznim prometom preko sedemnajst milijonov dinarjev od čegar je dala večjo polovico Narodna banka, •med drugim je posredovala z 2.274 milj. Din v devizii London, z 1.211 mil. Din v devizi Berlin in z nekoliko manjšim zneskom v devizi Praga. Nasprotno pa je omogočila privatna ponudba večje zaključke v Londonu (3.5)07 milj. Din) v Newyorku (1.887 imiilj. Din) in v Trstu 1.512 milj. Din).
Na posameznih borznih dnevih pa je bil dosežen sledeči promet: 22. decembra Din 5,710.044-44 London — Italija, 23. decembra Din 7,074.075-26 Čarih — London, 27. decembra Din 4,322.201'18 London — Berlin in je torej torkov borzni sestanek zaključil z največjim, sobotni pa z, najmanjšim deviznim prometom pretečenega tedna.
V pogledu višine tekom iprošlega tedna v poedinih devizah doseženega skupnega prometa je razvrstitev ta-le (ivse v milijonih dinarjev):	London 6-181, Gunih 2-757, Newyork 2-337, Trst 1-512, Dunaj 1-262, Berlin 1243, Praga 1-055, Budimpešta 0-373, Amsterdam 0-320, poleg tega pa še malenkost Bruslja in Pariza.
Devizna tečajnica minulega tedna je obeležena' s počasnim dviganjem tečajev (navajamo notice od 22. in 27. t. m.) Amsterdama (22-725—22-745), 'Bruslja (7-8775—7-8905), Budimpešte (9-880— 9 8822, ob tem tečaju je beležila tudi dne 23. t. m.), London (274-— do 274-20), Newyorka (56-305—56-33), Pariza 221.76 do 221-85) in Trsta (295-23—295-40 za denar ter 295-40—295-57 za blago, dočim je notiral Berlin dne 22. in 27. t. m. 13-45, dne 23. t. m. pa 13 4475. Nasprotno je ostal docela nespremenjen tečaj Curiha, medtem ko je bil v opadanju tečaj Dunaja (7-948—7-9453, na tej bazi je bil trgovan že 23. t. m.) in Prage (167-57—167-46 ob tem tečaju je beležil tudi še v torek preteklega tedna.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna.
Pretečeni teden ni bilo v efektih nobenih zaključkov in tudi večina na tukajšnji borzi notiranih paipiTjev je beležila brez sprememb, razen Prve hr-vatske štedionice, po kateri je bilo od
*
t. m. dalje povpraševanje ob tečaju 940'—, seveda brez blaga. Srbske tobačne sreoke iz 1. 1888 so bile nudene še vedno po 50 dinarjev za komad.
Tudi v Blairovih posojilih ni došlo do zaključkov in je bilo nudeno 8% dne 77. t. m. po 91'—, na ostale borzne dneve pa po 92-—, 1% pa 80-50 dne 22. in 23. t. m., dne 27. t. m. pa 81-—.
Žitni trg.
Čeprav je bila tendenca v minulem lednu na zunanjih tržiščih za pšenico slaba, se je cena pri nas vzdržala in je ostala nespremenjena. — Dovozi so nadalje zelo islabi, kar samo pospešuje stabilnost cene in se vzdržuje mnenje, da bo pšenica na ceni še pridobila, ker zaloge niso več tako bogate kot se je še pred tednom ocenjevalo. Trenotnf kupčija radi praznikov več ali manj počiva, vendar se količine pšenice, ki pridejo na trg, lahko proda, ker so mlini v Vojvodini stalni odjemalci za pšenico.
Kupčija s koruzo v poslednjem tednu ni bila ravno živahna, ker je bil interes le za promptno robo, v kolikor je konzum to 'potreboval, medtem ko za terminske kupčije, radi zelo bogate Argentinske žetve ni bilo interesa. — Popuščanje cene za koruzo v Chicagu bo moralo imeti vsekakor upliv tudi na razvoj cene naši koruzi, čeprav je bilo naše koruze že precej izvožene.
(Za moko je interes momentano manjši, ker je konzum pred prazniki kril porabo in je pričakovati malo več zanimanja šele v drugi polovici meseca januarja.
Ostali poljski pridelki so precej zanemarjeni in je (prav tako malo ponudile, kakor tudi malo zanimanja.
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno tri vagone koruze in en vagon 'pšenice.	,__________________
POZIV ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRI JAV GLEDE DOHODKA OD POl)JETI.!, OBRATOV IN SAMOSTOJNIH POKU CEV ZA PRIREDBO PRID0BN1NK ?.N PROMETNEGA DAVKA ZA DAY< LETO 1931.
Davčna uprava za mesto v Ljiiliiptii razglaša:
Vsa podjetja, obrati (Irg.niunko industrijski in obratni) , odnosno v»e oseb?, ki se bavijo s samostalnim poklicem ;n vse osebe, ki so zavezane pridobitni p prometnemu davku, ki ga plačujojj prr,-šalno, morajo v čau od 5. januarja 14M1
Srečno Novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
‘Pavel ‘B&vlcncelj
Valjčni mlin — Domžale
do vštetega 5. februarja 1931. vložiti pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku in prometu, ki so ga dosegle od teh poslov v poslovnem letu 1930.
Prijavo je posebe vložiti za vsak objekt (obrat), kakor tudi za vsako vrsto posla, n. pr. če ima itrgovec centralo in filjalko, mora vložiti prijavo za centralo in posebe še za filijallko. Če trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijače, mora vložiti posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za točenje pijač. Če se krojač n. pr. hkrati bavi tudi s prodajo izgotovljenih oblek, mora vložiti prijavo za dohodek iz krojaškega obrta in posebe še za dohodek iz prodaje izgotovljenih oblek.
Rudarska podjetja, ki so podvržena temu davku, morajo vložiti prijavo za vsak rudnik posebe in za vsak samostojni pomožni rov.
Prijave morajo vložiti tudi one osebe, ki so po členu 46 zakona o neposrednih davkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrati težkih invalidov itd.).
Obrazec davčne prijave se dobi pri podpisani davčni upravi.
Prijavo izpolni in vloži:
1. Lastnik obrata ali podjetja odnosno oseba, na katerih račun se obrat vodi;
2. v primeru zakupa — zakupnik;
3. za nedoletne — njihovi roditelji ali varuhi;
4. za mase — njihovi zastopniki.
Prijavo lahko vloži tudi druga oseba,
če se izkaže s specialnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca.
Prijava naj se izpolni v vseh razpre-delfcih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajlirano. Ker je predmet obdačbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek za svojo lastno korist točno prijavijo, ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljanja. Enoletnim dohodkom se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vršitev podjetja, obrti ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obiteljL ail drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka.
V	interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, od nosno račun bilance zgube in dobička, korespondenco in slično, če vodijo trgovske knjige, potem potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank itd., s katerimi aamorojo verjetno dokazati točnost 'prijavljenih podatkov.
Obrtniki naj se v .prijavi izjavijo, da se hkrati bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obratu.
Prijava se mora oddati osebno ali po pošti oni občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prijave v roku, ki je določen s tem pozivom, to je v času od 5. januarja 1931. do 5. februarja 1931., plača kot kazen !>% od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadalj-
nem roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka.
Če se v davčni prijavi navedejo neresnične prijave z namenom, da bi se izognilo davku ali če se zataji objekt ali viir dohodka, 'zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142 zakona o neposrednih davkih. Če davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni .občimi a!li davčni upravi.
Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, morajo v smislu naredbe generalne direkcije neposrednih davkov od 9. junija 19i24 štev. 15.432 vložiti skupno prijavo o celotnem prometu celega pretečenega leta do 31. 1. 1930.
Vložitelju prijave se potrdi iprejem prijave. Končno se vse pridobnini zavezane moške osebe opozarjajo, da morajo po členu 6 zakona o davku na neocenjene moške osebe v svoji prijavi za ipridobni-no navesti njih starost da-li so oženjeni, neoženjeni, vdovci brez otrok odnosno ločeni in če vzdržujejo ženo in zakonske otroke.
Družabniki poedinih podjetij morajo izven tega, v kolikor so zavezani davku na neoženjene moške osebe, navesti, s katerim deležem so udeleženi na podjetju.
DAVČNA UPRAVA ZA MESTO V LJUBLJANI RAZGLAŠA:
Potujoči agenti, trgovski potniki, ki
niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po členu 42., 11. skupina, točka 1. zakona o neposrednih davkih.
Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1000 Din (čl. 52. in 59. omenjenega zakona o neposrednih davkih).
Davek se plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 1000 Din, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v znesku 500 Din (člen 148. pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih).
Če se potujoči agent ali trgovski potnik ne more izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen še enkratni iznos rednega davka.
Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157. omenjenega zakona).
Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tuzemstvu, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v členu
148.,	točka II., 5. pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih.
Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se poživljajo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti ter plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139. omenjenega zakona o neposrednih davkih.
SPEDICIJSKO PODJETiE
R. RANZINGER
LJUBLJANA
Taltfon St. 20 60
prevzema vse v to stroko spadajočo posle. Lastno skltdiiie z direktnim tirom od glav. kolodvora Carlasko skladišč«. Kastna trobilna prosta skladISca. Carinsko posredovala. Pravo* poMStva s pohištvenimi voiovl la avtomobili
\KUVERTA
DRUŽBA X o. z.
Tuornica kuvert in konfekcija
3 *■
VoKarskJ po? 1 tforlnvska e 25
: IZG
SOLIDNO =
SCTn S Trgovski list
VSEHVRST P0-F0T0GRAFI3AH-RU-RlSBRHVEHtAU VEiBflRVAK-
*= KONKURENČNE CENE =
KUlARN A SI REUIJUBIJANA
OBL N ATI NOVA ULICA ŽT. 13
MHOCSf
tovarna	™
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehniino in higijeniino našmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna t
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr.
Zahtevajte ponudbo I
"ureja"dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.