44978

lovenski narodni varnostni
iškem Primorju

VEŽBANJE PEHOTE
IN BORBENI POUK

Prevod in izvleček nemškega pravila
HDv 130/2a

Ljubljana-Trst 1944

Slovenski domobranci in Slovenski narodni varnostni
zbor na Jadranskem Primorju

VEŽBANJE PEHOTE
IN BORBENI POUK

Prevod in izvleček nemškega pravila
HDv 130/2a

Ljubljana-Tršt 1944

Moto:

» . . . Kaj nam mar je smrt  . . . «

Opozorilo!

1. Vsak člen tega predpisa o vežbanju sloven¬
skih pehotnih oddelkov ima svojo tekočo številko.

številka pred pomišljajem zaznamuje člen slo¬
venskega pravila, številka za pomišljajem pa od¬
govarjajoči člen nemškega pravila HDv 130/2 a.

2. Uvezane prazne liste uporabljaj samo za
zapisovanje beležk (povelj, odredb, navodil itd.),
ki so stalne vrednosti in so v neposredni zvezi
z vežbanjem.

A. POUK POSAMEZNIKA

Osnovni stav

1. Dobra drža vojaka je merilo vrednosti njegove
vojaške izobrazbe in telesnega razvoja. Vojakovo držo
je treba izboljševati ob vsaki priliki.

2-2. Stav »Mirno!« brez puške. Na povelje: »Mirno!«
— »Stillgestanden!«, zavzame vojak osnovni stav mirno:
neprisiljeno se zravna, tako da je teža telesa enako¬
merno razdeljena na cela stopala, pete so sestavljene,
prsti razmaknjeni toliko, da stopala tvorijo kot nekaj
manjši od 90°, kolena so zategnjena, trebuh vleknjen,
prša izbočena, ramena v isti višini, ne dvignjena, ampak
nekoliko potisnjena nazaj, roke so prirodno stegnjene
ob telesu in se dotikajo z zapestjem in s prsti bedra.
Prsti so sklonjeni. Sredinec leži na šivu hlač, palca sta
iztegnjena ob kazalcih. Vrat je neprisiljeno zravnan,
glava prirodno pokonci, usita zaprta, brada naprej, po¬
gled naravnost. Mišičevje je neprisiljeno napeto. Krče¬
vita napetost povzroči neprirodno držo.

3 -3. Stav »mirno«, s »puško k nogi«, na povelje
»Puško k nogi!« — »Gevvehr ab!«

Vojak stoji v stavu »Mirno« po toč. 2. Puška stoji
navpično, jermen spredaj, prednji rob kopita se ravna s
prsti desne noge. Desna roka drži puško; palec je za
cevjo, ostali prsti sklenjeni in rahlo poviti okrog puške.

4-4. Če pade naglasno povelje, če pokliče nadrejeni

5

ali če pade povelje »Pozor!« — Achtung!«, čeprav ni
bilo prej ukazano »Mirno«, se vojak postavi sam v stav
»Mirno« po toč. 2 ali 3. Komolca sta v isti višini.

5- 5. »Na mestu voljno!« — »Riihrt euch!«.

Leva noga se postavi v levo in naprej za pol koraka,
vojak se lahko sprosti in popravi, ne sme pa brez dovo¬
ljenja govoriti.

Prijemi

6- 6. Pri prijemih s puško se premikajo samo roke,
telo pa ostane v pokončni drži. Posamezne kretnje pri
prijemih je treba izvršiti kratko in strumno, toda brez
prehitevanja. Prepovedano je udarjanje s kopitom in
lovljenje puške z obema rokama. Jermen na puški je
tako dolg, da se laket neovirano giba med njim in puško,
če se jermen drži na sredini s pestjo.

7- 11. »Puško na ramo!« — »Das Gevvehr iiber!«

Desna roka prinese puško navpično pred sredino

telesa. Cev je obrnjena v desno, prednje okovje v višini
vratu. Leva roka prime puško tik pod desno roko, tako
da jermen ostane med rokami in telesom. Obe roki sta
malo upognjeni v laktih. Puška je oddaljena od telesa
toliko, da pritegneš jermen neovirano k telesu.

Nato prime desna roka za sredino jermena, s palcem
od znotraj in ga strumno potegne do pred prsi. Potem
vrže leva roka puško na desno ramo. Puška visi na¬
vpično na rami ter se opira na desno laket. Desna pod¬
laket je stegnjena med puško in sredino jermena. Desna
pest je na prsih, s palcem postavljenim pokončno za
jermenom. Desna nadlaket pritiska puško k telesu. —
Leva roka zavzame brez presledka po najkrajši poti
osnovno lego.

6

8- 12. »Puško k nogi!« — »Gevvehr ab!«

Desna roka zasuče puško pred sredino telesa, leva
pa jo ulovi v težišču. Prednje okovje je v višini vratu.

Desna roka prime puško nad levo roko in jo prenese
v stav »Puško k nogi!« desno okrog telesa s tem, da jo
istočasno požene na ven. Leva roka gre istočasno v
osnovno lego.

9- 13. Na povelje »Pozdrav na desno!« — »Augen
rechts!«, »Pozdrav na levo!« — »Die Augen links!« se
upre pogled v predstojnika, ki mu vojak sledi s pogle¬
dom in glavo. Glava se vrne v premo lego na povelje
»Mirno!«.

10- 14. Obešanje puške. Če je jermen na puški dolg
po predpisih, se puška v sproščenem stavu obeša na
desno ramo, na hrbet ali okoli vratu.

Urno izvajanje tega prijema ni mogoče zahtevati.

11- 15. Na povelje »Obesi puško!« — »Gevvehr um-
hangen!«, obesiš puško preko desne rame po toč. 7.

12- 16. Na povelje »Puško na vrat!« — »Gevvehr um
den Hals!«, obesiš puško na vrat, tako da je cev obr¬
njena v desno stran in puška leži na desni polovici prs.

Na povelje »Puško na hrbet!« — »Gevvehr auf den
Riicken!«, obesiš puško najprej na vrat, potem se še
desna rama in roka vtakneta med jermen in puško, ki
jo poženeš na hrbet. Kopito je usmerjeno na desno na¬
vzdol.

Konjeniki, kolesarji in motociklisti obešajo puško na
vrat s cevjo obrnjeno na levo, pri obešanju na hrbet pa
vtaknejo med jermen in puško levo ramo, tako da kopito
gleda v levo navzdol.

13- 17. Snemanje puške se izvrši na povelje »Snemi
puško!« — »Gevvehr abnehmen!«

7

Premikanje

14. Razlikujemo premikanje »Voljnim korakom«,
premikanje »V korak« in »Marš strumnim korakom«.

15- 19. »Voljnim korakom - marš!« — »Ohne Tritt -
Marsch!«

Izkoračiš z levo nogo. Dolžina koraka zavisi od tal
in velikosti posameznega vojaka. Ohraniti je treba po¬
končno držo telesa in glave.

16- 20. »V korak - Marsch!« — »Im Gleichschritt -
Marsch!«

Izkoračiš z levo nogo. Dolžina koraka je 80 cm.
Hitrost znaša 114 korakov na minuto. Zahtevati pokončno
držo telesa in glave.

17- 21. Marš strumnim korakom zahteva napor moči.
Povzdiguje pa vojaško izoblikovanost moštva in po¬
spešuje povezanost edinice. Uporabljati ga je samo na
kratkih razdaljah, pri stražah, pri izkazovanju časti pri
pozdravih in pri svečanih prireditvah (paradah), kakor
tudi zaradi preizkušanja povezanosti edinice.

Na povelje »Strumnim korakom - marš!« — »Abtei-
lung - Marsch!«, izkoračiš z levo nogo, v kolenu rahlo
upognjeno, s prsti privitimi navzdol in obrnjenimi ne¬
koliko na ven. Nega hiti naprej, ne da bi koleno dvignil
ter obstane popolnoma stegnjena na tleh v razdalji 80 cm.
Desna noga napravi potem isti gib kot leva. Hitrost
znaša 114 korakov na minuto. Napačno bi bilo dvigati
nogo več kot je potrebno za dosego pravilne dolžine
koraka ali pa s silo udarjati ofo tla. Zahteva se pokončna
in strumna drža, ne da bi vojak krčevito napenjal in
dvigal glavo.

18- 22. Za prehod iz premikanja »Voljnim korakom«

8

ali »Strumnim korakom« v premikanje »V korak«, se
povelje »V korak!« — »Im Gleichschritt!«

V marš »Strumnim korakom« se preide na povelje

»Pozor!« — »Achtung!«

Prehod v premikanje »Voljnim korakom« se izvrši
na povelje »Voljnim korakom! — »Ohne Tritt!«.

19- 23. »Četa stoj!« — »Abteilung halt!«

Pri premikanju »V korak« ali »Strumnim korakom«
mora izvršni del povelja »Stoj!« pasti na desno nogo.

Vojak stopi po izvršnem delu povelja še en kratek
korak ter hitro' prinese zaostalo' nogo v lego mirno.

24. Če je puška obešena čez ramo* tedaj se pri pre¬
mikanju »»Voljnim korakom!« in »V korak!« leva roka
neprisiljeno premika (maha), pri maršu »Strumnim ko¬
rakom!« pa ostane roka mirno (ne maha), toda ni na¬
slonjena na telo, marveč visi navzdol.

20- 25. Pri premikanju »Voljnim korakom!« in »V
korak!«, maha vojak z obema rokama menjaje, kakor
koli že ima puško obešeno na vrat ali na hrbet.

Pri maršu »Strumnim korakom!« ne maha z rokami,
temveč visita roki mirno in navpično navzdol ter se ne
dotikata beder.

Obrati

a) Na mestu

21- 26. Vse obrate je treba izvršiti hitro, po obratu
pa brezpogojno obstati mirno.

Pri obratih s »Puško k nogi«, je treba položaj puške
obdržati. Zato se puška pri obratu pritisne k telesu,
obenem pa se s palcem cev ostro potisne naprej.

Prijem odloženega orožja in pribora je treba zapo-

9

vedati preld izvršitvijo obrata s poveljem »Vzemi pribor!«
— »Gerat aufnehmen!«.

22- 27. »Na levo (desno)!« — »Links (rechts) um!«

Desno nogo nekoliko skrčimo, peto privzdignemo s
tal in z njo damo zalet za obrat 90°. Levo nogo, na kateri
sloni teža telesa, zavrtimo okoli pete, pri tem pa prste
rahlo privzdignemo. Desno nogo potem pritegnemo po
najkrajši poti k levi. Rame in posebno boki zavzamejo
istočasno novo smer. Na desno se obrnemo tudi okoli
leve noge.

23- 28. »Na levo krog!« — »Ganze Abteilung kehrt!«

Obrat se izvrši za 180° v levo stran. Gibi so isti kot
pri povelju »Na levo!« po toč. 22.

b) V premikanju

24- 29. »Na levo (desno)!« — »Links (rechts) um!«

Izvršni del povelja pade na levo (desno) nogo. Vo¬
jak se z istočasnim obratom bokov in ramen obrne na
levi (desni) peti, desna (leva) noga koraka naprej, pri
tem pa ostane korak predpisane dolžine v zapovedani
smeri.

25- 30. Obrati v maršu »Strumnim korakom!« se
izvršujejo samo ob igranju vojaške godbe ali trobentačev.

Ležeči stav

26- 31. Na povelje: »Lezi!« — »Hinlegen!«, izkorači
vojak z levo nogo korak naprej in poklekne na desno
koleno. Istočasno prime puško z levo roko v težišču, cev
nekoliko dvigne in leže. Pri tem se zaporedoma opira na
levo koleno, desno roko in končno na levi laket. Vsi gibi
telesa potekajo hitro in povezano. Puška se naslanja na

10

podlaket leve roke. Cev je usmerjena nekoliko navzgor
in v levo. Grlo cevi in deli zapirača se ne smejo dotikati
tal. Glava je dvignjena, pogled usmerjen naprej.

Ležeči stav z 1. s., 1. Mm in municijskimi zabojčki
izvršimo na podoben način. Vojak se v ležečem stavu
drži sproščeno.

27- 32. »Vstani!« — »Auf!«

Vojak položi puško s težiščem v levo roko, cev je
nekoliko usmerjena navzgor, opre Se na desno roko in
istočasno pritegne desno nogo čim bliže k telesu, ne da bi
pri tem dvignil gornji del telesa. Nato se odžene z desno
roko od tal, istočasno pa pritegne levo nogo' k desni,
prime puško z desno roko in jo postavi k desnemu sto¬
palu. Vojak se sprosti.

Polnjenje, zavarovanje in izpraznjenje puške

28- 33. Nabijanje in zavarovanje je treba uriti v
stoječi in ležeči drži, podnevi in ponoči. V ležečem stavu
nabijanje načelno vršimo samo v bojnih redih in vrstah,
izpraznujemo pa samo v stoječem stavu.

Pri vsakem premikanju — skoku — v borbi, mora
borec sam zaklopiti puško, ne da bi čakal povelja. Samo
pri jurišu in naskoku sme ostati puška pripravljena za
sprožitev.

Da dosežemo čim večjo hitrost ognja, je potrebno
cesto uriti nabijanje; posebno v ležeči drži.

29- 34. Polnjenje in izpraznjenje vršimo v stavu »Na
mestu voljno!«. Strelec lahko opazuje posamezne gibe, ki
si slede hitro in neprisiljeno drug za drugim. Prepovedano
je izvrševati prijeme kakor pri ekserciru.

Pri vajh za nabijanje rabimo eksercirne naboje.

11

30- 36. »Napolni in zaklopi puško!« — »Laden und
sichern!«

Vojak v stoječem stavu »Na mestu voljno« prinese
puško hitro v levo roko poševno prdd prša, grlo cevi je
usmerjeno pol na levo in navzgor. Levi laket nasloni na
levi bok. Palec in kazalec desne roke primeta ročico za-
pirača. Zapirač se obrne na levo in istočasno odpre v eni
potezi.

Desna roka prime zlog nabojev v nabojnici, ga po¬
stavi v zarezo na vložišče, s štirimi prsti prime za skla¬
dišče in s pritiskom palca na naboje napolni skladišče.
Potem prime ročico zapirača kakor pri odpiranju, porine
zapirač naprej in ga obrne v eni potezi na desno. Pri tem
zapirač prime in porine zgornji naboj v cev.

Za zavarovanje prime s palcem in kazalcem krilce
zaklopke in ga obme na desno.

Za tem vrne puško v prejšnji položaj »K nogi!«,
nabojnico pa zapre.

31- 37. Strelec v ležeči legi polni na način, ki mu je
najbolj ugoden, toda pri tem se ne sme dvigniti.

32- 38. »Izprazni puško!« — »Entladcn!«

Strelec prime puško kot pri polnenju, pri tem pa
leva roka prime tako, da je palec na levi; ostali štirje
prsti pa na desni strani skladišča. Z desno roko odklopi
zaklopko v levo, odpre zapirač in ga potegne nazaj.
Odpre nabojnico, prime ročico zapirača in zaporedoma
izvleče naboj za nabojem ter jih položi v nabojnico. Pri
odpiranju in zapiranju ni treba obračati zapirača na
desno. Ko zapremo zapirač zadnjič, moramo pritisniti
sprožilec z levo roko, da je po izpraznjenju puška spro¬
žena. Potem puško postavimo v stav »K noigi!«.

12

Postavljanje kobilice

33- 40. Leva roka prime puško v težišču, jo obrne na
desno in malo približa obrazu. Z levim palcem in kazal¬
cem desne roke postavimo sedlo na kobilici na določeno
daljavo, potem pa postavimo puško v prejšnji položaj.
Postavljanje sedla na kobilici je treba uriti posebno v
ležečem stavu.

Nameščanje in snemanje noža

34- 41. Nož na puško nameščamo samo v stavu »Na
mestu voljno!«. Strelec opazuje posamezne gibe.

35- 42. V ležečem stavu in na maršu strelec namešča
in snema nož na najugodnejši način. V stoječem stavu
prinese vojak puško z desno roko pred sredino telesa s
cevjo bliže telesu.

36- 43. »Nož na puško!« — »Seitengewehr pflanzt
auf!«

Leva roka izvleče nož iz nožnice in ga namesti na
puško. Paziti je treba, da zob utrjevalnega gumba na
nožu prime zarezo na sprednjem okovju cevi.

37- 44. »Nož v nožnico!« — »Seitengewehr an Ort!«

Palec desne roke pritisne na gumb noža, leva roka

pa prime nož in ga potisne v nožnico.

Pozdravljanje

a) Splošno

38- 45. V splošnem vršimo pozdravljanje po pravilu
službe II. del. Izredna strumnost pri pozdravljanju po¬
kaže in dokazuje dober duh in vojaško izobrazbo edinice.

39- 46. Vsi pozdravi so kratki in odločni s strumno

13

držo telesa. Pozdrav se začne 6 korakov pred in neha
2. koraka za starešino pri mimohodu. Starešino sprem¬
ljamo s pogledom in istočasnim premikanjem glave v
levo ali desno do ramen.

b) Brez p p š k e , brez čepice, na mestu
in v hoji

40. Vojak se strumno zadrži in pozdravlja s stavom
mirno in pogledom na mestu in pogledom ter strumnim
korakom v hoji. Na mestu je vedno s čelom proti sta¬
rešini.

41- 48. Prav tako postopa vojak, če v rokah kaj nosi,
bodisi da je pokrit ali pa ne.

c) S čepico na glavi v hoji in na mestu

42- 49. V hoji in na mestu izvršimo pozdrav z desno
roko dvignjeno na rob čepice in s pogledom. Vojak se
strumno zadrži in hitro dvigne roko na rob čepice, tako
da v zapestju naredi top kot, prste pa drži kakor v stavu
mirno. Kazalec in sredinec se dotikata spodnjega roba
čepice nad desnim sencem. Desni laket je približno v
višini desne rame. Leva roka ostane neprisiljeno izteg¬
njena ob tlesu. Pozidrav se neha z istočasno vrnitvijo
glave, pogleda in desne roke v normalno lego.

43- 50. Na mestu se poleg navedenega vojak še obrne
s čelom proti starešini.

Predno se dajo obvestila ali začne pogovor s stare¬
šino, se preneha s pozdravom in zavaame stav »Mimo!«,
kadar pa zapustimo starešino, s katerim smo pogovor
končali, ponovno pozdravimo.

14

d) Pozdravljanje s puško

44- 53. Pozdravljanje s puško v hoji vršimo s strum¬
nim korakom in premo držo. Na mestu pa vršimo s sta-
vom mirno in obračanjem proti starešini.

45- 54. V hoji s puško »K nogi!« nosimo puško na¬
vpično in ne mahamo z rokami.

Z »obešeno puško« nosimo puško navpično po toč. 7
in z levo roko ne mahamo.

S »puško na hrbtu« ne mahamo z rokami.

46- 55. Na mestu pri »obešeni puški« in pri »puški
na hrbtu« ostane puška na svojem mestu.

Pri drugačni noši pa puško snamemo »K nogi!«.

47- 56. Pozdravljanje z L. s. in brzostrelko vršimo
podobno kakor s puško.

Pouk na lahki strojnici

48- 57. Z L. s. so potrebni 3 vojaki.

L. s. v stavu »Mirno!« stoji navpično poleg desne
noge, ročica zapirača gleda nazaj. Kopito je poravnano
s prsti. Desna roka drži L. s. za sprednji del hladilnika.
Nabojni zabojčki stojijo za dolžino zaboja pred prsti
noge.

49- 59. Pribor se v sproščenem stavu tovori in snema
istočasno z obešanjem ali snemanjem pušk (»Obesi pu¬
ško!« — »Gewehr umhangen!« — »Puško na hrbet!« —
»Gewehr auf den Riicken!« — »Puško na vrat!« — »Ge-
vvehr um den Hals!« — »Snemi puško!« — »Gevvehr ab-
nehmen!«). Če je treba izvrševati pokrete ali obrate s
»Puško k nogi«, je predhodno dati povelje »Vzemi pri¬
bor!«, po izvršitvi pa povelje »Snemi pribor!«. Ni treba
zahtevati vežbalnega izvrševanja tega posla. Jermen na
puški mora biti dolg.

15

50- 60. »Obesi strojnico (»Strojnico na vrat!«, »Stroj¬
nico na hrbet!«).

Strelec prime jermen z desno roko ter obesi L. s. z
obema rokama na desno ramo in jo popravi. Pomočnik
in dodajalec izkoračita z levo nogo korak naprej, poklek¬
neta na desno koleno, primeta nabojne zabojčke ali za¬
takneta nosilne jermene. Potem vstaneta, se poravnata in
se postavita sproščeno.

51- 61. »Stoj!« in »Na mestu voljno!«.

Vojaki vzamejo razmak in ravnanje, na kar sledi
povelje »Snemi puško!« ali »Snemi pribor!«. L. s. sna¬
memo z obema rokama in postavimo po točki 48. Pomoč¬
nik in dddajalec poklekneta in odložita nabojne zabojčke,
potem vstaneta in se postavita »Na mestu voljno!«.

Premikanje z lahko strojnico

52- 62. 1. Na maršu se L. s. nosi obešena na desno
ramo, desna roka je na jermenu ali na ročaju.

2. V stavu »Na mestu voljno« nosimo L. s.:

a) obešeno na desno ali levo ramo, jermen je spredaj;

b) obešeno pred desno ramo, jermen je zadaj;

e) preko desne rame, naslonjeno kopito je spredaj.

Prepovedana je noša L. s. s kopitom nazaj preko
desne rame.

Polnjenje

53- 63. Polnjenje vadimo v bojnih legah na položajih
in pri okolnostih podobnim borbenim.

54. Samo polnjenje posameznih L. s. je odvisno od
sistema in modela orožja ter je popisano pri pravilih o
popisu oborožitve.

16

Ves postopek pri praznenju, pregledu, izmenjavi po¬
sameznih delov itd. je tudi predviden v pravilih o popisu
oborožitve.

55. »Od-krij se!« — Miitzen (Helm) - ab!«

Vojak dvigne levo roko, prime čepico zgoraj za spred¬
nji del, jo sname z glave in hitro nese ob bedro, tako da
je roka iztegnjena, odprtina čepice obrnjena proti bedru,
a sprednji del obrnjen navzgor. Tako snema vojak če¬
pico, kadar je z orožjem ali brez njega.

56. »Po-krij se!« — »Miitzen (Helm) - auf!«

Vojak dvigne čepico z levo roko, se pokrije in spusti

roko ob bddro. Čo stoje vojaki s puško ob nogi, pa morajo
pozdraviti, se pred tem poveljuje »Puško na ramo!«.

BORBENI POUK POSAMEZNIKA
1. Splošne odredba

57-141. Borbeni pouk s posameznikom mora vsake¬
mu poedincu dati osnove za razumno, uspešno in koristno
delovanje v borbi. Od marljivega borbenega pouka posa¬
meznika zavisi borbena vrednost edinic. Vsak posameznik
(starešina in vojak) mora biti prepričan, da se more naj¬
koristnejše delo z najmanj žrtvami doseči samo takrat,
kadar vsi poedinci istočasno napno vso svojo moč za
dosego skupnega smotra. Razen prepričanja o potrebi
skupnega, složnega dela, mora biti tudi vsak posameznik
tako discipliniran, da se prostovoljno usposablja v vseh
borbenih dolžnostih.

Smoter borbenega pouka posameznika je torej, da se
vsak vojak vzgoji in nauči samostojno, z razumom in s
trdno voljo vršiti vse svoje dolžnosti v borbi tudi takrat,
kadar ni pod nadzorstvom svojih starešin.

2

17

2. Pouk strelca

58. Vojaka je potrebno najprej poučiti v osnovnih
pojmih strelskega pouka, o uporabi in o učinku bombe,
o učinku pehotnega streljanja; o premikanju v različnih
hitrostih in načinih, po različnem zemljišču, podnevi in
ponoči, o vzdrževanju odrejene mu smeri, o orientaciji na
zemljišču, o izkoriščevanju sveta za prikrito premikanje
in premagovanje različnih zaprek. Navaditi mu je oči na
hitro zapažanje in razločevanje ciljev, posebno v ležečem
stavu, podnevi in ponoči; ocenjati oddaljenost, bližinsko
in srednjo, dalje hitro nameščati merilne naprave; oce¬
njati in izkoriščati zemljiščna zaklonišča pred sovražni¬
kovim. opazovanjem in njegovim ognjem.

59. Pri izvajanju napada je novincu potrebno dati
preprost zgled (primer) z nalogo, ki jo mora z napadom
izvršiti. Sovražnika naj predstavlja majhen oddelek izku¬
šenih mož, vodja naj dobi točna navodila, da bi pouk
tekel po učiteljevem načrtu. Potem je treba novinca vo¬
diti skozi vse važnejše momente, ki bi se v nameravanem
napadu mogli pojaviti, in paziti na: njegovo premikanje
glede na kakovost zemljišča, oddaljenost od sovražnika in
moč njegovega ognja in na izkoriščevanje zemljišča kot
strelske postojanke za odpiranje ognja in kot zaklonišča
prdd izstrelki in vidnostjo, na njegovo pazljivost do sta¬
rešine, do sovražnika in do svojega soseda, na njegove
ocene oddaljenosti in nameščanje merilne naprave, na
streljanje, vzdrževanje smeri in izbiro tarče.

Postopoma pripelje starešina novinca do naskoka in
uporabe noža in bombe, do prepoditve sovražnika s po¬
stojanke, do zavzetja iste, njene hitre ureditve in prega¬
njanja sovražnika z ognjem, ki se tudi v premikanju

18

nadaljuje, da se izkoristi zmaga. S pogostim ponavlja¬
njem tega pouka se vojaku razvije napadalni duh.

60. V obrambi je potrebno voditi vojaka skozi vse
momente in podčrtati važnost dobrega opazovanja sovraž¬
nika, priprave in izkoriščevanje zemljišča kot strelnega
položaja in kot kritja pred izstrelki in vidnostjo, važnost
točnosti streljanja, naskok v usodnem trenutku in pre¬
hod v napad (protinapad) z uporabo noža in bombe. Tudi
tu je potrebno razvijati napadalnega duha in prepričanje,
da je vsaka obramba le začasna ter da je potrebno pre¬
žati na prikladen trenutek, ko se obramba naposled konča
s protinapadom.

a) Izraba sveta

61. Strelec mora znati pravilno oceniti kakovost zem¬
ljišča in ga izkoristiti za prikrito premikanje, za držanje
zveze, za uporabo svojega orožja in vpliv obdajajočih ga
predmetov na učinkovitost ognja. Borec mora izkoristiti
zemljišče za čim bolj prikrite premike, Ida se s tem iz¬
makne opazovanju sovražnika in njegovemu ognju. Pri
tem mora upoštevati barvo sveta okoli sebe in v ozadju,
kakor tudi svetlobo in senco. Posebno je važna izraba
sveta pri pohodu na strelski položaj, ko se mora strelec
kot mačka nenadno pojaviti pred sovražnikom in nanj
streljati.

62. Pri izrabi sveta velja načelo: učinkovitost
ognja ima prednost pred kritjem,  t. j. do¬
bra uporaba orožja je najboljše kritje in najboljša ob¬
ramba. Da pa more borec to doseči, mora vedeti za vse
oblike in značaje zemljišča, v katerega bi prodrl v svojem
napredovanju. Znati mora pravilno presojati vpliv valo-
vitosti sveta na uporabo orožja, učinkovitost ognja in

2 *

19

preglednost. Zato mora biti strelec dobro izurjen v pra¬
vilnem izkoriščanju tudi najmanjše vdrtine — vzpetine
in najmanjše zaslombe za spretno prikrivanje in uspešno
streljanje, ker se bomo samo na ta način obvarovali pred
učinkovitostjo sovražnikovih izstrelkov.

63. Pri vsem tem mora biti borec previden pri izko¬
riščanju zemljišča. Tako je n. pr. napačno iskati kritje
in zaščito za posamezno stoječimi ;drevesi ali grmi, ker
vzbujajo s svojo osamljenostjo veliko pozornost in zato
kaj hitro privabijo nase sovražnikov ogenj. Pri pravilnem
izkoriščanju sveta bomo hitro našli kritje proti orožju
s položno krivuljo izstrelka, teže nam bo pa zemljišče
nudilo kritje pred orožjem s krivim letom krogle.

b) Napredovanje

64. Premikanje pri napredovanju se vrši v različnih
hitrostih in v različnih stavih telesa, kakor pač zahteva
trenutna situacija; ako je strelec bliže sovražniku, mo¬
rajo biti premiki hitrejši, posebno kadar tečemo čez tol¬
čene prostore.

65-147. V območju učinkovitega sovražnikovega ognja
napreduje strelec samo skokoma ali s plazenjem. Veli¬
kost skokov zavisi od naloge, ki jo ima strelec, od zem¬
ljišča, od oddaljenosti od sovražnika in moči njegovega
ognja. Čim bolj odkrit je svet, čim bliže smo sovraž¬
niku in čim močnejši je njegov ogenj, tem krajši in
hitrejši so skoki in obratno.

66. Lazenje uporabljamo na onih mestih, kjer se
zaradi močnega sovražnikovega ognja ne moremo pre¬
mikati v zravnanem stavu in v slučajih, kadar se ho¬
čemo priplaziti sovražniku neopaženo v bližino.

20

67. Glede na držo telesa pri plazenju imamo tri na¬
čine plazenja:

visoko plazenje:  strelec hodi po kolenih in
rokah; puška je obešena za vrat;

srednje plazenje:  borec ima puško v obeh
rokah, držeč jo z desno roko za vrat kopita, z levo pa
za cev tako; da se komolci rok naslanjajo na zemljo;
plazenje se vrši na podoben način kot v prvem primeru,
le da je telo vedno stisnjeno k zemlji, premikanje pa se
vrši po kolenih in komolcih;

nizko plazenje:  napredovanje se vrši podobno
kot pri drugem načinu, le da :se strelec premika samo
s komolci in prsti noig.

68-149. Sledeči borbeni položaj mora borec že vna¬
prej preceniti in določiti. Položaj mora dovoljevati strel¬
cu, da nenadno oidpre ogenj svojega orožja. Pred izvr¬
šitvijo skoka se mora strelec, ko je še v kritju, pripra¬
viti na skok. Da bi sovražnika prevaral, je često dober
tale način skoka: borec skoči malo naprej od svojega
prejšnjega položaja na nepričakovano mesto ali pa skoči
tudi v stran od svojega novega borbenega položaja, a se
pozneje priplazi do novo izbranega kritja. Pri napredo¬
vanju mora imeti strelec v mislih sledeče: za hiter skok
naprej je treba izkoristiti vsak strel na sovražnika, vsa¬
ko, tudi najmanjšo motnjo sovražnikovega opazovanja in
presledek v njegovem streljanju.

c) Pohod na položaj

69. Premik se vrši v skokih od postojanke do po¬
stojanke in to po oceni posameznega strelca ali na po¬
velje desetarja. Pred premikom na sledečo postojanko
se strelec še v kritju na prejšnjem položaju pripravi:

21

zaklopi puško, pobere opremo in izbere najugodnejšo
smer do sledečega položaja. Sovražnik ne sme opaziti
njegovih priprav za premik, ker bi ga skušal v tem pre¬
prečiti; zato mora biti premik nenaden, ker to tudi deluje
na sovražnika. Strelec mora biti izurjen v hitrem in
spretnem premagovanju umetnih in naravnih ovir, ka¬
kor tudi v hitri spremembi smeri.

70. Ni potrebno, da bi borec streljal pri vsakem
ustavljanju, posebno še, če je tarča majhna in na veliki
oddaljenosti, ker bi ta postopek imel za posledico samo
nesmotrno razmetavanje streliva. Kadar je strelec po¬
učen, da začne streljati samo na osnovi zrele cenitve,
bo vedno imel iniciativo, a to je zelo važno, zlasti kadar
je upravljanje ognja težko ali celo nemogoče.

71. Podčrtati je zlasti veliko važnost poševnega, boč¬
nega, hrbtnega in križnega ognja in je treba v vseh teh
načinih vaditi vojake.

72. Strelec mora stremeti, da vestno zasede tak bor¬
beni položaj, da bo lahko streljal z njega. Kadar pa ne
strelja ali pa opazuje, oistane v dobrem kritju in ne nudi
po nepotrebnem tarče sovražniku. Izogibati se je treba
zemljišča, ki ne nudi dobrega kritja. Zato mora strelec
spreminjati svoj položaj glede na svet in se po potrebi
tudi vkopati. Kupi kamenja so za kritje nevarni zaradi
odbojnega učinka drobcev.

73. Borbeni položaj moramo vedno izpopolniti s prso-
branom in maskirati z vsem onim, kar nam nudi oko-
liščno zemljišče, upoštevajoč pri tem barvo trave in ozad¬
ja, tako da nas sovražnik ne more opaziti.

74. Izogibati se je pohoda na položaj po grebenu,
ker se vsak cilj odraža na njegovo ozadje (na nebo).

22

I

d) Prsobrani in prikrivanja

75. Vsak borec mora biti sposoben za zgraidnjo kritja
(zaklona). Ozki in globoki strelski jarki najbolje ščitijo
strelca pred sovražnikovim topniškim ognje, bombami
in minami.

76. Vkopavanje se vrši predvsem takrat, ko nastopi
odmor ali pa zastoj v borbi. Pri tem je treba vedeti, da
se opazovanje tudi med vkopavanjem ne sme prekiniti.
Z izgraditvijo nastavka za naslonitev orožja povečamo
učinkovitost lastnega ognja.

77. Prikrivanje (maskiranje) je umetnost skrivanja
pred sovražnikovim opazovanjem. To dosežemo s prila¬
goditvijo kritja okoliščnemu svetu. Izraba naravnih sred¬
stev za prikrivanje je najenostavnejša in zagotavlja naj¬
večji uspeh. Če pa zemljišče ne nudi nikake ali pa samo
malenkostno zaščito, uporabimo umetna sredstva. Vse
ukrepe za prikrivanje moramo izvesti pravočasno. Za¬
radi prikrivanja pa ne sme biti omejena lastna vidljivost
in učinkovitost ognja. Tudi najbolje prikrita edinica se
kaj kmalu izda sovražniku po neprevidnem vedenju po¬
sameznih vojakov.

3. Borba na nož in metanje ročnih bomb

78- 212. Ker je borba na nož odločilna za uspeh na¬
pada, jo mora vsak borec natančno izvežbati in obvla¬
dati. Strelec mora biti vzgojen za brezobziren nastop
v borbi moža proti možu s ciljem, da uniči sovražnika.

79- 213. Slovenski varnostni stražar in domobranec
morata biti prežeta samozavesti, da bosta premagala vsa^
kega sovražnika, četudi bi bil številnejši.

80- 215. Hitri ogenj v premiku.  Kadar pri-

23

čakujemo nenadno srečanje s sovražnikom, n. pr. pri
napredovanju skozi goščavo, vasi, v megli, ponoči in pri
naskoku, se mora strelec temeljito pripraviti za borbo
na nož.

81. Napredovanje se vrši korakoma ali pa v teku
z odklopljeno in stalno na strel pripravljeno puško in
z nasajenim nožem. Če se sovražnik pojavi nenadno v
največji bližini, tedaj naj strelec hitro obstoji, pomeri in
sproži, takoj na to pa naskakuje naprej. Pri tem polni
puško v premikanju, ne da bi gledal na orožje.

82-216. Za bočni strel je treba pripraviti puško v
sledeči borbeni stav: cev je obrnjena proti levi, kopito
je naslonjeno ob desni, desna roka drži vrat kopita, leva
pa za odebeljeni del puške; desni komolec je prislonjen
na kopito.

83. Če strelec zadene na sovražnika v bližini (10—5
metrov), tedaj obstoji in odda strel z boka. Pri tem se
mora držati kolikor mogoče nizko. Takoj po strelu na¬
skoči naprej in krepko sune z obema rokama z nasajeno
puško v sovražnikova prša.

Met bombe

84-217. Spretno metanje ročnih bomb je osnova za
njihovo koristno in pravilno uporabo. Točnost metanja
ročnih bomb znatno pomaga k uspehu v borbi, izziva
strah in nered pri svražniku ter dviguje samozavest pri
lastni ediniei.

85. Metanje bomb se vrši lahko iz stoječega, kleče¬
čega in ležečega stava z mesta in v premikanju, posa¬
mezno ali skupno. Pri metanju bomb je potrebno držati
se tehle načel: bombe se morajo metati pravilno in pra-

24

vočasno; metalec mora biti vedno zavarovan, hladen, pri¬
seben in hraber.

86. Vaja za metanje bomb iz stoječega stava z me¬
sta se vrši:

Na povelje »Bombo!« vzame vojak bombo iz tor¬
bice ali žepa, jo prime z desno roko tako, da je vžigal¬
nik med palcem in kazalcem, a varovalka obrnjena v
levo. Bombo z ročajem primemo vedno za ročaj.

Na povelje »Vrzi!« se vojak razkorači in malo upo¬
gne kolena; leva noga je naprej, z levo roko iztrga varo¬
valko in z bombo pomeri proti cilju, potem pa spusti roko
ob bedra.

Na povelje »Dva!« prenese vojak težo telesa na des¬
no nogo, leva roka ostane iztegnjena proti cilju, a z desno
opiše lok nad glavo.

Na povelje »Tri!« se vojak nagne naprej, z desno
roko v laku najd glavo vrže bombo in skoči v kritje.
Če je vojak levičar, so roke in nege zamenjane.

87. Met bombe je po možnosti treba izvršiti iz kritja.,
obenem opazovati sovražnika. Ob času eksplozije bombe
je treba zavzeti popolno kritje. Pri borbi v gozdu ima
nizki ,met bombe med drevesnimi debli čestokrat naj¬
boljši učinek.

88- 218. Iz ležečega stava je met mogoč samo na naj¬
krajšo razdaljo. Izvrši pa se na sledeči način: metalec
bombe, ki se nahaja v ležečem stavu, se ob metu obrne
v levo stran in z desnico s strani vrže bombo v loku
čez glavo.

89- 220. Za met v teku vzame metalec bombo v eno
roko; z drugo pa drži puško tik pod jermenom. Zaži-
galno varovalko potegne med naskokom in vrže bombo.
Nekaj korakov naprej se vrže na tla in se pripravi na

25

naskok. Takoj po eksploziji naskoči, držeč puško pri¬
pravljeno za bočni strel.

90. Če je potrebno, da več strelcev bombe istočasno
vrže, tedaj desetar ukaže istočasni vžig bomb z žvižgom
ali pa na povelje »Bombe«, na kar vrže vsak metalec
bombo samostojno.

Obramba pred sovražnikovimi bombami

91- 223. Strelec mora opazovati let in padec sovraž¬
nikovih bomb. Na ravnem svetu zavzame kritje; če pa
to ni mogoče, mora kar najhitreje sovražnikovo bombo
zgrabiti in jo vreči v nizkem letu nazaj proti sovražniku.

92- 225. Če pade sovražnikova bomba v jarek, skoči
vojak za najbližji ovinek; če pa pade izven jarka, se vrže
plosko na tla.

93- 226. Če pade ročna bomba izven lijaka, se vojak
pritisne k onemu robu lijaka, ki je zavarovan pred gra¬
nato. Če pade ročna bomba prav v lijak, se strelec hitro
zavali v sosedni lijak.

94- 228. Streljanje z brzostrelko  v k r e -
t a n j u. Pri borbi na nož se z brzostrelko strelja v pre¬
mikanju na najmanjše razdalje, in sicer z boka. Pri tem
leva roka zgrabi za ročaj okvira, desna pa drži za jeziček.

4. Opazovanje in pokazovanje ciljev

95. V borbi lahko zagledaš nasprotnika samo z zelo
izurjenim očesom. Zato moramo sposobnost opazovanja
povečati s trajnimi vajami, ki naj se smotrno povežejo
z vajami v cenitvi razdalj, in sicer za vse v poštev pri¬
hajajoče razdalje in v vseh stavih, predvsem v ležečem.

96. Pokazovanje cilja mora biti kratko in tako, da
je možna hitra spoznava. Izključen mora biti vsak dvom.

26

Pri določitvi glavne smeri je 'dobro navesti tudi viden in
markanten pomožni cilj, M nam služi kot točka za poka-
zovanje pravih ciljev.

97. Če vojak ne more zagledati cilja, mora to javiti
starešini-vodji. Pri pokazovanju ciljev, ki so težko vidni
in v veliki razdalji, naj se uporablja kot pripomoček
križ v daljnogledu, tako da navedemo, koliko črt v dalj¬
nogledu je oddaljen glavni cilj od pomožnega v vodo¬
ravni smeri in koliko črt leži pod ali nad njim.

98. Pomožno sredstvo pri označevanju ciljev je tudi
širina prstov in posebno palca. Pri iztegnjeni roki po¬
kriva navpično stoječ palec okoli 40/ooo.

5. Pouk vojaka v bojni patroli

99. V bližini sovražnika ali pred pričetkom napada
odredi vsaka edinica (desetina, vod, četa) na valovitem
in pokritem zemljišču, v mraku ali megli potrebno šte¬
vilo bojnih patrol-izvidnic, ki jo varujejo pred presene¬
čenjem.

Prav tako napoti vod (ali četa), kadar se razvije
v strelsko vrsto za borbo, bojne patrole na krila in boke,
da ne bi bili nenadno napadeni od treh strani.

100. Oddaljenost bojnih patrol od edinic zavisi od
oblike zemljišča, dobe dneva, atmosferskih prilik in od¬
daljenosti od sovražnika. Patrole morajo s svojim po¬
gledom obvladati celo čelo svoje edinice. Čelna patrola
se nahaja na takšni oddaljenosti, da edinica, katero ščiti,
ne more biti iznenadena z močnim sovražnim ognjem —
200 !d!o 300 m, a krilna patrola naj bo na 200—500 m
in nekoliko pomaknjena naprej.

101. Razpored vojakov v patroli ni stalen. V čelnih
patrolah je bolj širok, da se zajame čim večji pas sveta,

27

v krilnih in bočnih patrolah pa bolj globok, da se dobro
zaščiti krilo in bok borbenega razporeda edinice.

102. Delovanje vojakov v patrolah sestoji v glav¬
nem iz veščega, opreznega in hitrega približevanja do
ugodnih opazovalnih točk; v neopaženem prebijanju skozi
visoko travo, goščavo in vasi; v urjenju ušesa in oči v
cenitvi različnih šumov in dojmov ter različnega izgleda
predmetov; v javljanju z najpreprostejšimi znaki (v
skrajni sili s strelom) ob pojavu sovražnika, njegove
moči in posebno ugodne smeri za približevanje.

Načelo tega delovanja je: »Videti, a ne biti zapa-
žen, slišati, a ne biti slišan.«

103. Kadar čelna patrola naleti na odpor, obstane
v bojni- pripravljenosti, javlja edinici potrebne podatke
in čaka njenega prihoda, pazeč, da ne ovira njenega
ognja. Ob prihodu edinice se uvrsti patrola v njen raz¬
pored. Krilne patrole ostanejo na svojih mestih in šči¬
tijo krila ali pa skušajo nadkriliti sovražnika.

104. Vaje v tem pouku je treba vršiti vedno le
praktično. Pri tem je potrebno podčrtati važnost točnih
sporočil, ki jih patrole pošiljajo, ker če so poročila ne¬
točna, je vse delovanje edinice, zasnovano na teh poro¬
čilih, zgrešeno. Pri tem se bo vsakdo prepričal, da ima
dobro ali slabo delovanje vsakega vojaka lahko daljno¬
sežne posledice za vso edinico, pa se bo trudil, da bo
vedno dajal čim točnejša in popolnejša poročila.

6. Pouk zveznika

105. Med borbo na valovitem in nepreglednem svetu,
v mraku, ponoči, v megli, ko so desetine ali vodi bolj
oddaljeni od svojih sosedov in predpostavljenih in zveza
s pogledom ni mogoča, tedaj je za vzdrževanje zveze

28

med posameznimi edinicami in bojnimi .patrolami z edi-
nicami odrediti po 1 do 2 vojaka, ki se imenujejo zvezniki.

106. Pomen vzdrževanja zveze po zveznikih je treba
pokazati praktično in pri tem podčrtavati posledico slabe
ali nezadostne zveze. Vsak posamezen vojak mora biti v
tej službi izurjen. Za javljanje se uporabljajo najnavad-
nejši dogovorjeni znaki z roko, s čepico, puško, z robcem
itd. Vsi ti znaki morajo biti že poprej določeni in vsi
vojaki morajo biti izvežbani v njih.

7. Pouk opazovalca

107-171. V pomoč poveljnikom se vedno odredi po
nekoliko izurjenih vojakov, katerih dolžnost je, da stalno
opazujejo sovražnika, njegove premike, delovanje in po¬
jave njegovega orožja ter znake lastnih in sosednih edi-
nic in patrol. To so opazovalci bojnega polja in se na¬
hajajo vedno in neposredno pri starešini, kateremu so
prideljeni; če pa so od njega oddaljeni, morajo z njim
vzdrževati zvezo s pogledom, z glasom ali znaki.

108. Vaje z opazovalci se prično s poukom posa¬
meznika in se nadaljujejo pozneje tudi v skupinskih
vajah. Kot zadosten znak, da je pouk v tem pravcu rodil
uspeh, je to, če zna vojak sam sestaviti kratko poro¬
čilo in ga javiti ustno ali z znaki. V borbi se zahteva, da
opazovalec bojnega polja vztraja na svojem mestu tudi
pri močnem sovražnikovem ognju.

109-172. Opazovalci morajo imeti dober vid in sta¬
len, nemoten razgled po bojnem polju. Opazovanje vršijo,
če le mogoče, s kake vzvišene točke (n. pr. z drevja),
sami pa ostanejo vedno dobro prikriti (maskirani). Sluh
naj se dopolnjuje z vidom. Za boljše slišanje naj se če¬
lada sname. Orientacijo na zemljišču olajša najenostav-

29

nejša skica s črtežem dotičnega dela, katerega opazova¬
lec opazuje. Pri tem je priporočljiva skica s pomemb¬
nimi (repernimi) točkami. Če le mogoče, naj opazovalec
dobi daljnogled, katerega mora naravnati na daljavo in
na ostrino oči. Važne ugotovitve o sovražniku, o lastni
edinici in sosednih oddelkih mora takoj javiti nadrejenim.

8. Vedenje v temi

110. Vojak se mora tudi v # temi znajti na nepozna¬
nem svetu, premikati se brezšumno in biti sposoben za
borbo. Spoznati mora posebnost nočnih vtisov in doj-
mov, ker so ponoči vsi predmeti dozdevno večji kot po¬
dnevi in se poedinosti izgubijo; predmeti dobijo zato
nenavadne oblike.

111. Luč je izdajalec edinice. Prižgane cigare, ciga¬
rete/ pipe in prižiganje vžigalic in baterij se vidi na ve¬
liko razdaljo; pri tem je pa zelo težko določiti razdaljo
do določenega izvora luči, ker nas svetloba ponoči zelo
vara. Nočna tišina omogoča doznavo šumov na veliko
razdaljo, razdaljo d’o izvora šuma pa navadno podcenju¬
jemo.

112. Pri opazovanju je za vojaka bolje, če stoji
mesec za njim, ker je opazovanje proti mesecu oteženo.
V ležečem stavu se mnogokrat laže in bolje opazuje kot
kleče ali pa stoje. Z ušesom na tleh se -sliši bolje in na
večje daljave kot pa sicer. Sovražnikovemu opazovanju
se ognemo na ta način, da izberemo temno ozadje in iz¬
rabimo sence.

113. Za vedenje v temi veljajo sledeča načela: pred
nočnimi akcijami je treba dobro pritrditi vso opremo,
da nobena stvar ne ropoče; vse premike — tudi izven
potov — moramo vršiti brezšumno; najti je treba zna-

30

nih točk na zemljišču; vedno je treba paziti na svojega
predhodnika in posnemati vse njegove borbene gibe (na-
saditev noža in podobno); brez povelja ne prižigati ni-
kafkih luči; znati je treba pravilno uporabljati kompas
(busolo); znati ponoči pripraviti puško in strojno puško
za borbo.; ne streljati brez povelja.

114. Če sovražnik uporablja svetlobne (fosforne)
krogle in rakete (s padali), se vojak vrže bliskovito na
tla; če nas pa svetloba preseneti, tedlaj je treba nevidno
obstati.

115. Vedenje v megli.  Naravna megla vpliva
na borbo podobno kot tema, čeprav je razgled v megli
boljši kot ponoči. Pri tem je pa treba vedno računati
z nenadnim dvigom megle.

Streljanje v megli sledi samo na predhodno, povelje.
Strelec, ki se bori sam, začne streljati šele tedaj, ko
nasprotnika vidi v megli. Pri nenadnem srečanju z na¬
sprotnikom v megli ima besedo hladno orožje in bomba.
Odločitev pade v borbi na nož.

9. Pouk sla

116. Za hitro prenašanje poročil in zapovedi ter po¬
velj odredimo vojake, ki se imenujejo sli (kurirji in or-
donanci). V tej službi ni izuriti samo izbranih vojakov,
ampak vsakega posameznika, in sicer v hitri orientaciji
na vsakem zemljišču, v spretnem izkoriščanju skritih
poti za premikanje, v urnem preskakovanju odkritih mest,
v točnem prenašanju sprejetih povelj in poročil.

117. Pomen te službe je predvsem važen v borbi, ker
nejasno oddane zapovedi ali poročila in zamujeni prihod
sla lahko povzroči zelo težke posledice. Zaradi borbenih

31

okolnosti, katerim so bojni sli prepuščeni, je treba nji¬
hova uspešna dela smatrati kot smela dejanja.

118. Dober uspeli v pouku je dosežen tedaj, ko sel
sprejeto povelje prenese v odrejenem času in ga ustno
in točno v celoti ponovi.

119. Pri vseh obvestilih se mora obveščevalec jasno
in razločno izražati. Razlikovati je treba: kaj je sam
videl, kaj je videl ali navedel kdo dragi in kaj se samo
domneva. Navesti je treba vir, iz katerega prihaja novica
— poročilo. Domneve je treba utemeljiti. Napačna in
pretirana obvestila otežujejo vodstvu pravilno presojo
položaja in zahtevajo dostikrat nepotrebne žrtve.

120. Obveščevanje se vrši ustno in pismeno; ustno
sporočilo pride večinoma najhitreje do prejemnika, vse¬
buje pa večkrat nevarnost pomote in se zato uporablja
samo v sledečih primerih:

a) če je sel popolnoma zanesljiv in tudi spričo borbe
in pod njenim vtisom vedno preudaren vojak;

b) če je vest tako kratka, da si jo sel more brez
težav zapomniti;

c) če zna sel vest brez napake ponoviti.

121- 190. Preproste skice so prav dobri nadomestki
za dolga sporočila. Skice so za prejemnika več vredne
kot panoramski posnetki; ti slednji pridejo v poštev le
v primerih, če gleda prejemnik na zemljišče, prav tako
•kot odpošiljatelj. Risanje skice pa ne sme bistveno za¬
drževati odpošiljanja poročil.

122- 192. Vsaka vest o sovražniku mora vsebovati:
pojasnilo v sledečih štirih vprašanjih:

a) točen čas opazovanja;

b) kaj je bilo ugotovljeno (n. pr. ena strojnica, 8
vojakov itd.);


c) v kakšnem položaju je sovražnik (n. pr.: na me¬
stu, napreduje, opazuje itd.);

č) kje je sovražnik (kraj mora biti natančno na¬
značen).

123- 194. Sel mora biti hraber, vztrajen, zanesljiv in
iznajdljiv. .Mora pa vedeti sledeče:

a) komu mora oddati poročilo;

b) kje najde prejemnika. Pot, po kateri pride do
njega. Kaj naj stori, če prejemnika ne dobi na navede¬
nem mestu;

c) vsebino poročila;

č) kaj je njegova naloga po oddaji poročila.

124- 195. Po dodelitvi sporočila mora sel sam nepo-
zvan ponoviti vest. Nejasnosti je treba pojasniti. Če
razmere dovoljujejo, je treba sla peljati na kurirsko pot.
Če je položaj ogrožen, se morajo sli odpošiljati paroma.
V primeru nevarnosti, da bi sel padel v sovražnikove
roke, mora sporočilo pravočasno uničiti (sežgati, strgati
ali pojesti). Sel ne sme izdati mesta odpošiljanja in ne
namena tega mesta.

125- 201. Sel mora na svoji poti izkoristiti vsa sred¬
stva, ki bi pospešila predajo poročila (kolo, motor).
Sporočilo mora oddati takoj po prihodu v kraj prejem¬
nika. Preden nastopi pot nazaj, vpraša sel, če mora od¬
nesti s seboj kaka povelja ali sporočila. Po povratku s
poti javi odpošiljatelju o izvršitvi naročila.

10. Vedenje ranjencev, razpršencev, donašalcev
jedi in ujetnikov

126- 207. Prenašanje ranjencev je naloga bolničarjev
in pomožnih bolničarjev (nosilcev ranjencev). Bolničarji
nosijo na desni roki bel trak z rdečim križem. Pomožni

3

33

bolničarji nudijo prvo pomoč ranjencem v četi, pri manj¬
ših edinicah v vodu ali pa v desetini.

127. Prenašanje ranjencev v ozadje po
drugih vojakih je dovoljeno samo v po¬
sameznih izrednih primerih in na pove¬
lje častnika.

128. Ranjenci, ki so sposobni za hojo, poiščejo sami
obvezovališče, po možnosti tudi pomagajo pri prenaša¬
nju težkih ranjencev. Razen pet nabojev oddajo vso mu-
nicijo strelcem, ki so še v borbi. Ročno orožje vzamejo
s seboj. Fred odhodom se javijo pri poveljniku čete.

129- 208. Razpršenci se javljajo poveljniku najbližje
edinice, se pri njej udeleže borbe, o čemer dobe pozneje
pismeno potrdilo. Vsak, kdor se vrne v svojo edinico
brez navedenega potrdila ah pa se brez tehtnega raz¬
loga zaloti v zaledju, odgovarja zaradi strahopetnosti.

130- 209. Za dostavo hrane, streliva in drugega ma¬
teriala smejo zapustiti edinico samo odrejeni vojaki. Če
sledi med tem časom sovražnikov napad, se morajo vr¬
niti čim hitreje v svojo četo. Ko zapuste borbeno sku¬
pino, morajo vzeti s seboj orožje.

131- 210. Če ima vojak kljub najmočnejšemu odporu
nesrečo, da pade v sovražnikove roke, ga veže dolžnost
tudi v ujetništvu na službo domovini in narodu. Pri
zajetju mora vse zapiske (povelja, sporočila, zemljevide,
skice, pisma in beležke) neopazno uničiti ali zakopati,
orožje pa onesposobiti.

132. Pri zasliševanju navede ujetnik samo čin, ime,
rojstni kraj, datum in bivališče. Na nobeno drugo- vpra¬
šanje ne odgovarja, ker bi vsak odgovor pomenil ogro¬
žanje življenja mnogih tovarišev in izdajo domovine, kar
je zločin, ki se po končani vojni kaznuje z najtežjimi

34

kaznimi. Tudi na grožnje in slabo ravnanje mora ohra¬
niti dostojanstveno vedenje. Prijazen sprejem (n. pr.
ponujanje tobaka, dobra hrana in oskrba itd.) ne smejo
prevarati domobranca.

133-211. V ujetništvu mora biti vojak previden pri
občevanju z neznanimi ujetniki (vohuni). V zaprtih pro¬
storih mora biti izredno previden v govorjenju, ker ne
ve, če kdo ne prisluškuje.

B. POUK Z DESETINO

134-229. Desetino tvori 'desetar z 9 borci.

135-230. Razdelitev, oprema in dolžnosti desetine:

36

Strnjena razvrstitev (oblike)

136- 231. Oblike strnjene razvrstitve so:

a) vrsta (sl. 1) die »Linie zu einem Gliede«;

b) red (sl. 2) die »Reihe«;

c) pohodni red (sl. 3) die »Marschordnung«.

137- 232. Na mestu se razvrstimo v navedene oblike
na sledeča povelja:

»V vrsto —« »In Linie zu einem Gliede« (ali »V
red —« »In Reihe« ali »V pohodni red —« »In Marsch¬
ordnung —«) »Zbor!« (ali »Zbor — marš marš!«) »An-
getreten« (»Angetreten — Marsch Marsch!«).

37

-^oooooooč£)4

SL-0

4

138. Na izvršeno povelje »zbor« zavzamemo zapo¬
vedano obliko in se po kratkem ravnanju postavimo
»Mirno!«. Ta povelja veljajo tudi za vod in četo.

139-233. V vrsti se soseda dotikata rahlo s komolci.
Razmak v redu in pohodnem redu je 80 cm, merjen od
prs do hrbta. Iztegnjena roka naj se skoraj dotika pred¬
nikovega nahrbtnika.

38

140. S. p. obesimo že preti razvrstitvijo preko des¬
nega ramena. Torbe za okvirje obesimo za opasač.

141- 234. Ravnamo in stikamo se, če ni nasprotnega
povelja, v desno. Ravnanje je dobro, če vojak — sam v
pravilnem stavu — z obrnjeno glavo proti krilu ravna¬
nja, vidi z desnim (levim) očesom samo soseda, z dru¬
gim očesom pa vso vrsto.

142- 235. Na povelje »Na mestu voljno« v mestu po¬
pravimo ravnanje, razmak, stik, smer, držo puške in
pribora.

143- 236. V popravo ravnanja moremo izjemoma po¬
veljevati :

»Na desno — na levo ravnaj se!« — »Richt Euch!«
»Nach rechts (links) Richt Euch!«. Povelje »Mirno!«
prekine ravnanje.

Pohod, tek in obrati

144- 237. »Edinica (desetina, vod, četa) voljnim ko¬
rakom v korak marš!« — »Abteilung (in Gleichschritt,
ohne Tritt) - Marsch!«

»Edinica (desetina, vod, četa) stoj!« — »Abteilung
Halt!«

Ravnanje ohranimo z enakomerno dolžino koraka
in s pravilnim stikom. Od časa do časa pogledamo, ne
da bi obrnili glave, proti krilu ravnanja. Pritisku, ki
prihaja s krila ravnanja, popustimo.

145- 238. Pohod iz ležečega stava izvršimo na povelje:

»Voljnim korakom marš!« — »Ohne Tritt - Marsch!«

Na pripravljeno povelje hitro vstanemo. Puško no¬
simo, kakor smo jo nosili, preden smo legli. Odloženo
opremo dvignemo.

39

146- 239. Tek v strnjeni razvrstitvi sledi na povelje:

»Tek marš marš!« — Laufschritt - Marsch!«

Med tekom ne smemo izgubiti povezanosti edinice.
Puško in opremo nosimo kakor pred tekom. Tek prekine
povelje:

»Edinica stoj!« ali »Edinica v korak!« — Abteilung
- Halt!« »Im Schritt!«

147- 240. Pohodne olajšave so na povelje:

»Voljnim korakom!« — »Riihrt Euch!«

a) starešina ni vezan na določeno mesto,

b) če ni drugače zapovedano, smemo govoriti, peti,
jesti, piti in kaditi,

c) puško nosimo na najprikladnejši način,

d) vendar nosi vsa četa orožje na enak način.

148- 241. Če mora edinica medtem, ko velja povelje
»voljnim korakom«, mimo kakega starešine, opozori naj¬
bližji častnik ali podčastnik edinico s klicem na to (na
primer: Pozor! Gospod polkovnik na desni!). Klic je
treba predajati k začelju. Nekaj korakov pred starešino
se zravnamo, mu neprisiljeno pogledamo v oči in pri tem
mahamo z rokami. Način nošenja orožja in pohodne olaj¬
šave ostanejo. Častniki v edinici pozdravijo, vodja edi¬
nice raportira.

Pohodne olajšave prekine povelje »Pozor!« —
»Marschordnung!«

149- 242. Povelja za okrete:

a) V premikanju:

za ofcret na desno: »Desno krilo naprej marš!
(marš marš!)« — »Rechts sclivvenkt Marsch! (Marsch!
Marsch!)«

40

za okret v levo: »Levo krilo naprej marš! (marš
marš!)« — »Links schwenkt Marsch! (Marsch! Marsch!)«

b) v mestu:

»Desno (levo) krilo voljnim korakom (v korak) na¬
prej marš!« — »...  ohne Tritt (im Gleichschritt) -
Marsch! (Marsch! Marsch!)«

Ravnamo se po zunanjem krilu. Vojak na zunanjem
krilu obdrži predpisano dolžino koraka in igleda proti
osi okreta. Ostali vojaki skrajšajo korak toliko, kolikor
so bližje osi. Vojak na notranjem krilu se počasi obrača
na mestu. Če stoji poleg vojaka starešina, se ta ravna
po vojaku. .Stik vzdržimo proti notranjemu krilu.

Okret prekine povelje:

»Edinica stoj!« — »Halt!« ali »Premo! Naprej!« —
»Gerade - aus!«

Na premo korakamo- s kratkimi koraki naprej v novi
smeri. Ravnamo se po prvotnem krilu (navadno po des¬
nem). Na povelje »naprej« iizkoračimo s predpisano dol¬
žino koraka. Okrete v redu in pohodnem redu izvrše
poedinci odnosno poedini redi na istem prostoru. Pri
pohodnem redu opiše notranje krilo majhen lok. Ob osi
obrata se razmak zmanjša.

Spremembe oblik

150-243. Razvrstitve in pohode vršimo v voljnem
koraku ali. pa v teku. Po izvršeni razvrstitvi odnosno
prestrojitvi korakamo voljnim korakom naprej. Ni treba
vežbati prehodov iz reda in pohodnega reda v vrsto v
desno in obratnih prehodov v levo.

41

42

151- 244. »Lezi!« — »Nieder!«

V redu se vržejo borci poševno v desno tako, da
leži gornje telo poleg nog prednika. V pohodnem redu
se vržeta desna in srednja vrsta pol v desno, srednja
vrsta, leži v vrzelih desne vrste, leva vrsta se vrže pol
v levo. Ne smemo zahtevati enakomernosti.

Nevezane razvrstitve (oblike)

152- 246. Kjer se ne moremo zaradi situacije, zem¬
ljišča ali sovražnikove dejavnosti premikati v strnjenih
razvrstitvah, preidemo na nevezane.

(Glej tudi pravila za prehod iz strnjenih v nevezane
razvrstitve, ki veljajo za vod in četo, tč. 264-276 in
336-346.)

153- 247. Temeljne oblike nevezane razvrstitve za
desetino so:

43

a) borbeni red (sl. 4) — Schiitzenreihe,

b) strelska vrsta (sl. 5) — Schiitzenkette.

154-248. Če razmere zahtevajo, se smemo poslužiti

vsake druge oblike, bodisi za vso desetino, bodisi le za

en del. Brezpogojno pa moramo pri tem ohraniti pove¬
zanost desetine.

155-249. Iz strelske vrste in borbenega reda se po¬
rajajo po globini in širini prav različne oblike, ki nam
jih pač vsiljujejo zemljišče in ovire, ki jih moramo pre-

44

magati ali obiti, ali pa potreba, da desetine v ozadju
hitro približamo čelu edinice.

156.-250. Borbeni red rabimo pri na¬
stop  u. Omogoča nam, da se čim bolj prilagodimo zem¬
ljišču in da izkoristimo kritja, ki nam jih nudi zem-

*

O


4

?

0 --

i ■

'61

"bi

Os'

Oh’

O?

\

'o?

' Oj

'4?

.o

5  ,


P-

Sl. 5

ljišče. Otežkoči sovražniku opazovanje, nam pa olajša
vodstvo. Za borbo je pripraven le, če strelja samo 1. s.

157-251. Strelsko vrsto rabimo, kadar
hočemo, da bo streljala vsa desetina.
Tvorimo jo na povelje »V strelce!« — »Ganze Gruppe -
Stellung!«. Strelci s puško zavzamejo položaj primeren
zemljišču levo in desno od 1. s. Pri tem se pa pod no¬
benim pogojem ne smemo strniti okoli 1. s.

Če mora biti desetina pripravljena, da pri nastopu

45

trenutno poseže v borbo, smemo nastopati že predčasno
v strelski vrsti. Uporabljamo jo tudi — toda le za¬
časno — za prehod preko zemljišča, opazovanega po
sovražniku in za izpad iz kritja. Ker pa strelska vrsta
otežkoča izkoriščanje zemljišča in onemogoča dobro po¬
vezanost desetine, je ne uporabljamo za daljša pre¬
mikanja.

158- 252. Dokler ni drugega povelja, naj bo pri strel¬
ski vrsti razmak povprečno 5 korakov, presledki pri bor¬
benem redh pa tudi 5 korakov. Seveda zahtevajo situa¬
cija, zemljišče, noč in megla često večje ah manjše raz¬
make in presledke. Da oslabimo moč sovraž¬
nikovega ognja, moramo- pri nastopih
rabiti obl apne j še oblike.  V kolikor pa je po¬
ložaj težji, n. pr. pri vdorih, čim bolj nepregledno je
bojišče, čim manj je edinica še izvežbana v borbi, tem
bolj strnejo desetarji svojo desetino.

159- 253. Razvrstitev izvrši desetina z ozirom na
borca 1. Z ozirom na njega zavzame desetina razmak
oziroma presledek. Če mu ni bilo zapovedano, po kateri
poti naj gre, oziroma katere smeri naj se drži, sledi bo¬
rec 1 desetarju.

160- 254. Pri razvrstitvi v borbeni red v premikanju
se zadnji borci ustavijo ali pa zmanjšajo korak (sl. 4).

Da oblikujejo strelsko vrsto iz reda, se razvrsti
prednja polovica borcev s puško v desno; zadlnja polo¬
vica v levo od borca 1 (sl. 5).

Če želimo razvrstitev v eno ali drugo stran, mo¬
ramo to izrecno povedati.

Pri razvrstitvi iz pohodnega reda zavzemajo borci
mesta, kakor so označena na sl. 4. in 5.

46

161- 255. Primeri za povelja k razvrstitvi:

a) v nastopanju:

»Smer rob gozda - borbeni red!« — »Riohtung Wald-
ecke! Schiitzenreihe!«

»Smer zvonik! 10 korakov razmaka! V strelce! Marš
marš!« — »Richtung Kirchturm! 10 Schritt Zwischen-
raum! Schiitzenkette! Marsch! Marsch!«

b) Iz stoječega položaja v nastopanju:

»Ob gričevju v borbeni red z 2 koraka presledka -
za menoj!« — »Entlang der Buschreihe mit 2 Schritt
Abstand folgen!«

>»K zavzetju položaja pred nami! V strelce!«

c) Na mestu:

»Front po meni! 10 korakov presledka - borbeni
red!«

»Za živo mejo - v strelce!« — »Hinter dieser Hecke
- Schiitzenkette!«

162- 256. Desetar ni vezan na kako določeno mesto.
Praviloma se nahaja pred svojo desetino. Da bi opa¬
zoval sovražnika, pregledal zemljišče ali držal stik s
sosednimi edinicami, se sme začasno odstraniti od svoje
desetine.

Če je sovražnikov ogenj uspešen, se vedno nahaja
med svojimi borci.

163- 257. Na začelju borbenega reda je namestnik
desetarja. On skrbi za to, da nihče ne zaostane.

164- 258. V nevezanih razvrstitvah smemo nositi
orožje, kakor nam je prikladneje, nikakor pa ne 1. s. In
puške obešene.

47

V sovražnikovi bližini mora biti orožje pripravljeno
za streljanje. Ni treba zahtevati enakomernosti. Jermen
je vedno dolg.

165- 259. V nevarnih situacijah smemo govoriti le o
opazovanju sovražnika, zemljišča in soseda — če je to
sploh potrebno. Sicer pa — predvsem ponoči in v megli
(gozdu) — morajo borci molčati. Tišina v takih okoli¬
ščinah kaže disciplino edinice.

Premikanja

166- 260. Vsak borec odgovarja za to, da je pred za¬
četkom premikanja njegovo orožje zaklopijeno, da so
nabojnice in municijski zabojčki zaprti.

167- 261. Samo za »streljanje med premikanjem«
sme biti 1. s. nabita in zaklopljena,

168- 262. Nastop v nevezano razvrstitev izvršimo na
povelje »Marš!« 0»marš marš!«) ali na znamenje. Kratka
premikanja v stran izvršimo na povelja ali na znak.
Premikanja nazaj izvršimo na povelje »Na levo krog -
marš« in jih prekinemo s »Stoj! - Na levo krog!«. Vse
starešine ostanejo na strani, obrnjeni k sovražniku.

169- 263. Nastopanje v nevezani razvrstitvi pre¬
kinemo na povelja »Stoj!« ali »Lezi!« ali »Polno kritje!«
ali »Na položaj!«.

Na povelje »Stoj!« se borci ustavijo, puško pri-
neso v držo »K nogi!« in odlože opremo. Na povelje
»Lezi!« borec leže na mestu. Na povelje »Polno kritje!«
si poišče borec v svoji bližini primeren prostor, kjer
leže po možnosti krit pred sovražnikovim ognjem in po¬
gledom. Pri tem mora vsak borec skrbeti za zvezo z de¬
setarjem, za opazovanje zemljišča in za povezanost de¬
setine. More se tudi pojaviti potreba za vkopavanje.

48

Zbor

!

170-264. Desetina se zbere v red in zavzame prvotno
razvrstitev. Pred zborom v vod ali četo moramo izvršiti
pohodni red.

171-265. Pri zboru v mestu gredo borci po najbližji
poti na zapovedan prostor. V premikanju se zberejo v
obliki pahljače za predidočim desetarjem. Orožje nosimo
kakor desetar.

172-267. Zbor izvršimo na povelje »Zbor!« ali na
znak.

i

49'

BORBENI POUK
Borba s strelnim orožjem

173- 268. Cilj borbe s strelnim orožjem
je premagan j e in uničenje sovražnika.
Borbo s strelnim orožjerh vodimo v okviru desetine. De¬
setar često zapove samo L. s. naj strelja; on vodi stre¬
ljanje L. s.

174- 269. Često dober strelec z navadno puško prej
izpolni nalogo nego ogenj L. s. Iz skritega strelnega po¬
ložaja streljamo predvsem na izvidnice, na sle in sovraž¬
nikove starešine.

175- 270. Če nas prisilita sovražni ogenj ali pa po¬
treba, da si pomagamo naprej, vsi borci kaj kmalu po¬
sežejo v borbo s strelnim orožjem. S svojim ognjem se
tako rekoč prebijemo do nasprotnika. Pri slovenskih
domobrancih mora v napadu priti do popolne veljave
premoč v dobrem in učinkovitem streljanju.

176- 271. L. s. in borci se praviloma ne spuščajo v
dolge borbe s strelnim orožjem. Zmagal bo oni, ki v naj¬
krajšem času izstreli v svojega nasprotnika največ učin¬
kovitih strelov. Načeloma moramo s svojim streljanjem
sovražnika presenetiti. Zaradi tega bomo začeli s stre¬
ljanjem iz kritja ali prikritega položaja. Seveda bomo
morali večkrat začeti s streljanjem vsled naglice, ki jo
zahtevajo razmere, ali vsled ravnega in odprtega zem¬
ljišča, ne da bi izgubili dragocenega časa s pripravami.
Borbo s strelnim orožjem vodimo tako dolgo, . dokler

50


namen ni dosežen, n. pr. pomagati napadajočim sosedom.
Pri tem pa veljaj vedno in povsod načelo:

»Prvo je uspeh (učinek), potem šele
k r i t j e!«

Ko borci prenehajo s streljanjem, se krijejo, sami
poskočijo naprej, prežijo v prikritem položaju, da se
sovražnik pojavi, ali se vkopljejo'. Nekrito ležanje za¬
hteva nepotrebnih žrtev.

177- 272. Borci menjajo položaj, če jih sli k temu
sovražnikov ogenj, ali pa če hočejo ukaniti nasprotnika.
Nov položaj morajo doseči neopaženo'.

Vsak odmor med streljanjem izkoristimo s tem, da
pregledamo in očistimo orožje in municijo, da pripra¬
vimo pasove L. s. in da izgradimo, svoj položaj. Desetar
določi borca, ki tudi v odmoru med streljanjem opazuje
bojišče.

Izbor cilja in poraba municije

178- 273. O izbiri cilja določa borbena naloga. Pred¬
vsem se moramo boriti proti cilju, ki najbolj ovira iz¬
vršitev borbene naloge. Prikrite clje opazimo navadno le,
kadar streljajo. Zaradi tega m o r a jo dese¬
tarji in borci stremeti za tem, da odkri¬
jejo ravno take cilje  (po zvoku, :s tem da dobro
presodijo zemljišče). Če ni mogoče teh cljev odkriti, bo
pač desetar 'primoran, da zapove desetini streljanje proti
predelom zemljišča, v katerih so ti cilji skriti, (da na
primer pomaga sosedom pri vdoru ali jim pomaga pri
prodiranju).

179- 274. Borec strelja — v okviru svoje edinice —
pri širokih ciljih oni del cilja, ki mu leži nasproti. Če je
izbira cilja prepuščena borcu, si ta sam poišče svoj cilj.

4 *

51

180- 275. Desetar naj zapove, koliko municije smejo
borci porabiti, če more presoditi, s koliko municijo se
bo mogla naloga izvršiti.

181- 276. Desetar nadzoruje uporabo municije in
skrbi za pravilno uporabo in za njeno nadoknado. Ve¬
deti mora, s koliko municijo desetina razpolaga, kdaj in
koliko municije sme edinica pričakovati.

Tarčna točka

182- 279. Borec sam si izbere tarčno točko. Pri stre¬
ljanju z L. s. in s puško na majhne cilje je najugodnejša
tarčna točka tik pod ciljem in pri velikih ciljih sredina
cilja.

183- 280. Pri izbiri tarčne točke proti ciljem, ki se
premikajo v levo ali desno, moramo upoštevati hitrost
premikanja in trajanje letenja krogle. To dosežemo s
tem, da merimo pred cilj in spremljamo premikanje cilja.

Če žene stranski veter krogle mimo ozkih ciljev, se
temu izognemo, da merimo nekoliko od cilja vstran proti
vetru. Pri naraščajoči oddaljenosti se odklon poveča.

184- 281. Disciplina in vzgoja za borbo s strelnim
orožjem sta prva pogoja za uspeh. Disciplino držimoi tudi
v najtežjih trenutkih borbe s strelnim orožjem in tudi
po velikih naporih, če se vedno ravnamo po smernicah,
ki veljajo za uporabo orožja in za naše vedenje v borbi.

K temu spadajo:

a) izkoriščanje zemljišča v povečanje učinkovitosti
streljanja in v lastno kritje,

b) skrbno nameščanje kobilice,

c) skrbna izbira tarčne točke in pazljivost pri
sprožitvi,

52

č) preudarna razdelitev streljanja in premišljena
uporaba municije,

d) neprekinjeno opazovanje starešin in nasprotnika.

Dokler ni še padlo povelje za streljanje, sme borec
v desetini streljati le, če se mu nenadoma v neposredni
bližini pojavi cilj, proti kateremu se mora vsled danih
razmer takoj boriti in če ni desetar vsled posebnih vzro¬
kov prepovedal streljanja. Borec izven desetine prične
streljati po lastnem preudarku.

185- 282. Dokler sovražnik uspešno strelja na nas,
bo desetarju le težko voditi streljanje cele desetine.

Borci streljajo torej v okviru svoje
desetine večinoma samostojno.  Vsi borci
pa morajo zaradi tega poznati bojno nalogo in vedeti,
kako jo misli desetar izvesti. Desetar sme ogenj svoje
desetine osredotočiti na en cilj. On nadzoruje streljanje
svoje desetine. Praviloma zapove desetar, kdaj začne
desetina streljati. Udeležujejo se streljanja, če mu nje¬
gove dolžnosti to dopuste ali če to zahtevajo razmere.
Cesto vpliva na svoje borce le s svojim osebnim pri¬
merom.

186- 283. Način otvoritve streljanja moramo prila¬
goditi razmeram in zemljišču. Če se prične borba s 'stre¬
ljanjem — bodisi samo L. s. ali cele desetine — iz kritja,
naj desetar, če je le mogoče, pred začetkom streljanja
pokaže borcem cilj. On zapove postavitev vizirja, ki ga
moramo namestiti še v kritju. Na povelje »Na položaj! -
pali!« — »Stellung! Feuer frei!« zavzame L. s. ali vsa
desetina v višini desetarja položaj, namestimo orožje
predse in pričnemo takoj s streljanjem.

187- 284. Če naj pričnemo borbo iz prikritega
položaja,  naj zapove desetar najprej zavzetje polo-

53

žaja in potem pokaže cilj. V tem primeru moramo za¬
četi z istočasnim, streljanjem na dani znak (na primer s
piščalko).

188- 285. Če pa moramo s streljanjem  pričeti
hitro ali pa na odprtem zemljišču  vpričo so¬
vražnika, si večinoma izberejo vizir borci sami. Pri stre¬
ljanju na cilje, ki zahtevajo posebno pažnjo, ki so zelo
važni, katere je težko zadeti, strelja desetar z L. s.

189- 286. Primer, ko začne streljati samo
L. s. Desetar pokaže borcu 1 neopazno cilj, na primer:
»Naravnost od bele hiše z zelenimi okni, desno 25 /ooo:
strojnica! 600!« Če L. s. še ni pripravljena na streljanje,
jo medtem borec 2 pripravi.

190- 287. Primer, ko začne streljati vsa
desetina.  »Povej naprej! - vsa desetina!« »Poludesno
na robu gozda strelci na drevesih, ki jih je mogoče raz¬
poznati. Vsa desetina vizir 350!«. »L. s. 200 strelov -
s košenjem!« »Na položaj - pali!«

191- 288. Primer, ko začne s streljanjem
prvo L. s., potem borci:  »L. s.! Naravnost! Dim¬
nik! Desno od njega v njivi strelci! 400! Na položaj -
pali!«

Če se med streljanjem L. s. pokaže po¬
treba po streljanju borcev:  »Borci! Vizir 400!
Isti cilj! Na položaj! Marš marš! Pali!«

192- 789. Primer, ko mora hitro pričeti
s streljanjem vsa desetina:  »Vsa desetina!
Na položaj! Marš marš! Pali!«.

193- 290. Primer, ko začne s streljanjem
posamezen dober strelec:  »Naravnost zvonik!
V desnem zgornjem oknu sovražni opazovalec! Kaplar J.
odstrelite ga s puško! Vizir 350!«

54

_x 194-291. Ko zapove desetar: »Ustavi ogenj!«
s — Stopfen!«  in praviloma takoj nato »Polno
kritje!« — »Volle Deckunig!«, prekinemo s stre-
i Ijanjem, zapustimo položaj in gremo v kritje. L. s. mo¬
ramo izprazniti in pripraviti za takojšnjo strelno pri¬
pravljenost.

Če smo porabili množino municije, zapovedano za
eno strelno akcijo, prenehamo samo s streljanjem, za-
■ klopimo in gremo v polno kritje.

Povelji »Ustavi ogenj!« in »Polno kritje!« morajo
vsi borci glasno povedati naprej. Vsa druga povelja po¬
damo naprej le, če je potrebno. Med močnim hrupom
zapove desetar: »Povej naprej!« — »Durchrufen!«. Nato
borci glasno podajo vsa povelja naprej.

Nastopanje

Glej tč. 64-68

195- 292. Istočasno nastopa vsa desetina ali pa samo
poedini borci. Pri nastopanju v ohlapnih razvrstitvah ne
smejo izgubiti desetarji vpliva na svojo desetino. Dokler
le moremo, nastopamo v ozkih in globokih razvrstitvah.

196- 293. Med uspešnim sovražnikovim ognjem mora
desetina čim hitreje nastopati.

Desetar in borci  poskočijo naprej tudi brez
povelja, kadar

1. strelja na sovražnika topništvo,
težko orožje ali sosedje,

2. prekine sovražnik svoje streljanje,

3. ovirajo sovražnika oklopna vozila,

4. letala prisilijo k molku sovražni¬
kove postojanke ali njegovo topništvo,

5. megla slepi sovražnika.

55

197- 294. Pri nastopanju si borci medsebojno poma¬
gajo. Vedno moramo povezati streljanje s
premikanj  e m. Medtem ko en del prodira, mora
drugi streljati.

198- 295. Dolžina skokov zavisi od lastne strelne pre¬
moči, od sovražnikovega ognja in od zemljišča.

Dolgi skoki dajo napadu potrebni za¬
let in polno izkoriščajo lastno stre¬
ljanje.

Seveda nas včasih prisilijo razmere h kratkim sko¬
kom, ki ne dopuščajo sovražniku časa, da bi prišel do
strela.

Posebno važnost moramo polagati na hitre, istočasne
poskoke in na urno prodiranje.

199- 296. Če k temu sili sovražnikov ogenj, zapove
desetar nastopanje posameznikov. Ti ga izvajajo z ne¬
pričakovanimi skoki (če potrebno — tudi s plazenjem)
v naprej, medtem ko drugi streljajo.

200- 297. Če le mogoče, nastopamo iz
kritja d o kritja.  Če teh ni, si jih moramo 1  napra¬
viti. Tudi poslužilca L. s. naj prodirajo pri ponovnih me¬
njavah položaja posamič.

201- 298. Desetina naj obide sovražnikov topovski
ogenj, če to dopuščajo razmere in borbene naloge. Če
pa to ni mogoče, preteče desetina tolčeni prostor med
posameznimi presledki topniškega streljanja. Tako ko po
poku, zvoku letenja izstrelka sklepamo, da bo udarilo
v našo bližino, se vržemo na tla. Takoj ko se razleti iz¬
strelek, poskočimo naprej. Vse to izvršimo, ne da bi
čakali povelja; najbolje pa bo, če sledimo desetarjevemu
zgledu. Topniški ogenj, ki. nas ne moti, seveda ne sme
prekiniti našega nastopanja.

56

202- 299. Ko desetar napove nastopanje,  borci
pripravijo vse za skok. Desetar naj pove, do kam naj se
borci prebijejo.

Primer za povelja: »Pripravite se za spremembo po¬
ložaja! Prihodnji skok do železniškega nasipa!«

203- 300. Če je desetina v borbi s strelnim orožjem,
morajo borci na to napoved zavzeti orožje in se po mož¬
nosti kriti.

Borec 1 po napovedi skrbi za L. s., borec 2 se po¬
briga, da bo v novem položaju dovolj streliva, katero
si pravočasno vzame od borca 3; ta pa gleda na to, da
ne ostane v starem položaju strelivo ali pribor.

Ostali borci pripravijo svoje orožje in opremo na
skok. Ne pozabi zapreti nabojnice!

204- 302. a) Na povelje »Skok!«  se vsi borci pri¬

pravijo na skok. Če ležijo, vzamejo puško v levico, se
opro na desnico in čim bliže pritegnejo desno koleno,
ne da bi pri tem dvignili gornji del telesa, to) Po krat¬
kem presledku zapove desetar: »Naprej marš

marš!«.  Borci, poskočijo in stečejo'. Sovražnik ne bo
mogel ujeti podobnega cilja, če hitro istočasno' posko¬
čimo, dirjamo in se urno vržemo na tla. c) Tek prekinemo
na povelje »Popolno kritje!« ali »Na položaj!«, d) Pri
vsem tem naj sledijo borci vzgledu desetarja ali vodnika.

205- 303. Posamezno, nastopanje delsetar izrecno na¬
pove, n. pr.: »Nastopaj posamezno' do ceste!«. Pri takem
nastopanju naj borci izvedejo nastop čim bolj neenako¬
merno'. Če naj izvršimo nastopanje s plazenjem, se rav¬
namo po navodilih, ki veljajo za plazenje poedinca po
točki, 67.

57

Naskok (juriš)

206- 304. Naskok izvršimo le na desetarjev© povelje.
On se 'prebije s svojo desetino čim bliže sovražniku, ne
da bi pri tem desetina prišla v območje lastnega ognja,
ki tolče sovražnika.

207- 305. Ko se desetina med nastopanjem bliža raz¬
dalji na naskok, desetar strne svojo desetino okrog sebe,
da bi pri naskoku s svojim zgledom kot predborec vpli¬
val na svoje moštvo. Nameravan naskok je treba javiti
vodniku, po možnosti tudi sosednim desetinam, težkemu
orožju in opazovalcu.

208- 306. Že med nastopanjem se pripravi vsak borec
za naskok: a) borci napolnijo svoje puške in nataknejo
nož, b) metalci min pripravijo svoje mine, c) strelec
L. s. jo pripravi za .streljanje med premikanjem, d) pri¬
praviti je treba tudi brzostrelko in pištolo, ki jo nosimo
pripravljeno za strel v roki.

209- 307. Pri naskoku potegne desetar
s svojim osebnim zgledom' desetino za
seboj. On naskoči kot prvi pred vsemi.

210- 308. Tik pred naskokom in med njim povečamo
strelno hitrost. L. s. napada streljajoč v sredini dese¬
tine. Z bombami, brzostrelko, puško, pištolo', lopato, med
gromkimi »Hura!«-klici zlomimo zadnji sovražnikov od¬
por. Vsi borci se udeležijo naskoka.

211- 309. Trenutek po vdoru zahteva od desetarja
posebne odločnosti in preudarnosti, da bo obdržal, kar
je pridobil. Predvsem mora takoj urediti svojo desetino.
Od razmer zavisi, ali desetina nadaljuje z nastopanjem
v napovedani smeri, ali s streljanjem uniči bežečega so¬
vražnika, ali pa odbije sovražnikov protinapad. Ujetnike
takoj razorožimo in jih spravimo v zaledje.

58

212- 310. Če se sosednim desetinam naskok še ni po¬
srečil, jim pomaga desetina, ki je že vdrla v svoraž-
nikove postojanke, s pospešenim ognjem svojega orožja.

Zasedba in obramba postojanke (splošno)

Glej točke 75-77, 282-312 in 390-421

213- 311. Vsak borec mora braniti svojo
postojanko do zadnje kaplje krvi.

Zasedba postojanke

214- 312. Desetina mora poznati svojo borbeno na¬
logo, ki vsebuje območje, ki ga naj desetina drži pod
ognjem, lego položaja desetine in čas, ko naj se prične
s streljanjem.

215- 313. Da bo desetina s svojim ognjem res ob¬
vladala dano ji območje, odgovarja desetar, ki določi
položaj L. s. in smer njenega streljanja ter položaje po-
edinih borcev na eni ali obeh straneh L. s.

216- 314. Lego položaja desetine moramo do skraj¬
nosti prilagoditi zemljišču. Izkoristiti moramo pri tem
prirodna kritja, kakor luknje, jame itd.

217- 315. Položaj desetine, ki naj ne bo širši od 30 m,
tvori več strelskih jam, v katerih se nahajajo po 2 do
3 borci. Strelske jame moramo neenakomerno razporediti
po širini in globini v presledkih od 4 do 8 m. Če čas in
prilike dopuščajo, jih povežemo z rovi.

218- 316. Za L. s. pripravimo več položajev, iz ka¬
terih strelja izmenoma, dokler to dopuščajo prilike.

219- 317. Če ne pričakujemo sovražnikovega napada,
si moramo pred zasedbo postojanke dobro ogledati njeno
okolico in izvršiti podrobne predpriprave. Desetarjeve

59

naloge pri tem so: ogled okolice, določitev postjanke
desetine (položaj L. s., strelskih jam, dostopi do posto¬
janke in položajev), priprave za izgraditev in izpopol¬
nitev postojanke (nastop desetine, vkopan je desetine,
objasnitev desetini borbene naloge in da pokaže smeri
streljanja, umetno kritje). Medtem ko desetina dogra¬
juje in izpopolnjuje postojanke, se desetar pobriga za
zvezo s sosednimi edinicami in s težkim orožjem, določi
razdalje do najvažnejših točk v sovražnikovi smeri, si
ogleda kritje in kamuflažo s sovražnikove smeri, uredi
službo v postojanki, pove, kje se nahajata med borbo
vodnik in poveljnik čete, pregleda orožje in strelni
pribor.

220- 318. Če pa moramo zasesti postojanko med so¬
vražnikovim ognjem, skrajšamo vse to delo času in pri¬
likam primerno.

Obramba postojanke

221- 319. Ob sovražnikovem napadu prične desetina
s streljanjem šele na desetarjevo 1  povelje, če to zahteva
borbena nalaga.

222- 320. Poedini dobri strelci, že v naprej za to do¬
ločeni, naj iz dobrega kritja streljajo prevsem na sovraž¬
nikove izvidnice, opazovalce, sle in starešine.

223- 321. Ob sovražnikovem naskoku mora borec ne
oziraje se na svoje lastno kritje sovražnika že v njego¬
vem zaletu pobiti s pospešenim streljanjem do skraj¬
nosti. Če pride do borbe moža proti možu, uniči borec
sovražnika.

224- 322. Če je sovražnik obšel desetino, strelja ta
sovražnika v bok in hrbet in zadržuje sovražnikovo re-

60

zervo, ker le z žilavim vztrajanjem pripomore desetini
do zmage.

225- 323. Vsak starešina in borec si mora biti v sve-
sti načela: po končani obrambni borbi mora biti položaj
desetine zopet v njeni posesti.

Odstopanje

226- 328. Če naj desetar brani položaj le določen čas,
že prej izbere svoji desetini po možnosti tak položaj, iz
katerega se bo lahko neopaženo umaknila, n. pr. na robu
vasi, gozda.

227- 330. Ponoči zapustimo položaj v največji tišini
in istočasno.

228- 331. Če moramo izjemoma odstopati podnevi,
veljajo ista načela kakor za nastopanje.

229- 332. Če naj desetina odstopa v borbi, moramo
izkoristiti ugodna kritja, da ponovno obsipamo s svojim
ognjem nastopajočega sovražnika. Pri tem naj si poma¬
gajo sosedne edinice. Dokler ena odstopa, zadržuje druga
sovražnika s svojim ognjem.

Desetina v izvidniški službi in na bojni straži
a) Splošno

Glej točko 107. in dalje

230- 334. V izvid n iško službo in na ib o j no
stražo pošljemo vedno vso desetino.

231- 335. Ker nastopajo mnogokrat slučaji, ko mora
desetar v teh službah samostojno odločati, se mora vsak
desetar zavedati odgovornosti, ki jo ima.

61

Če ni bil za to službo posebno izšolan, naj se z raz¬
mišljanjem, pogovori in z debatami z drugimi desetarji
pripravi na vse mogoče slučaje.

b) Desetina v izvidniški službi

232- 337. Le v izjemnih slučajih, ko je važno le opa¬
zovanje, tvori izvidnico samo nekaj mož.

233- 339. Močne izvidnice — več desetin pod vod¬
stvom vodnika — prisilijo sovražnika, ki je pripravljen
na obrambo, da izda svojo postojanko in vrsto svojega
orožja.

234- 340. Starešina, ki pošlje izvidnico, mora točno
in podrobno povedati, kaj želi doznaiti. Vodja izvidnice
obrazloži svojemu moštvu dobljeno nalogo in način, kako
jo misli izvesti. Le če bo sleherni borec zapopadel nalogo
in njeno izvršitev, bo delo izvidnice uspešno, čeprav bi
morda odpadel njen vodja.

235- 341. Razmeroma primerno je opremiti vodjo in
moštvo izvidnice (specialka, itinerer, daljnogled, žepna
svetilka, pištola za rakete, posebna municija in obleka,
rezervna hrana).

Ponoči mora moštvo edinice poznati gesla.

236- 242. Izvidnica se v svojem posto¬
panju prilagodi zemljišču in nastopa od
opazovališča do opazovališča. čim bliže
prihaja sovražniku, tem manjši so pre¬
sledki med opazovališči.

Ko računa vodja na dotik s sovražnikom, se splazi
z enim delom izvidnice naprej. Zaostali del krije njihov
nastop ali pa mu sledi. Orožje je pripravljeno za strel.

62

237- 343. Če naleti izvidnica na sovražnikovo izvid¬
nico ali- stražo, naj jo pusti v miru ali pa naj jo kar obide,
kakor pač bolje ustreza izvršbi dobljene naloge. Če to
ni mogoče, jo mora napasti in s silo izvedeti sovražni¬
kovo glavnino. V takih spopadih je najbolje, če presene¬
timo sovražnika. Izkoristiti moramo vsako priliko, da
ujamemo kakega sovražnika.

238- 344. Izvidnica bo le tedaj izvršila svojo nalogo,
če hitro pošlje poročila. Najboljše poročilo ne pomaga,
če pride prepozno v roko onega, ki je poslal
izvidnico.  Če ni drugače zapovedano, mora vodja
javiti prvi dotik s sovražnikom. Tudi poročilo, da v ka¬
kem odseku odnosno predelu ni sovražnika, je važno.

239- 345. Vsak izvidnik mora pri nastopanju paziti
na pot s tem, da si zapomni značilne točke zemljišča. Na
enakomernem zemljišču, v noči, megli ali podobnih oko¬
liščinah bo dobro, če si pot obeležimo. Če sovražnik pre¬
preči vrnitev po isti poti, si izvidnica po možnosti izbere
druigo pot ali pa se prebije s silo.

240- 346. V noči naj izvidnica cesto obstane, leže, pri¬
sluškuje in opazuje. Pri spopadu — tudi podnevi — naj
izvidnica predvsem uporabi hladno orožje.

Desetina na bojni straži

241- 348. Službo bojne straže vrši često cela dese¬
tina ali celo več desetin. Bojna straža mora zavarovati
počivajoče čete pred presenečenjem in sovražnikovim na¬
padom. Če nima drugačnega povelja, mora
straža braniti svoje položaje.

242- 350. Ponoči, v meglenem vremenu, na nepregled-

63

nem zemljišču in v bližini sovražnika, je treba povečati
število bojnih straž. Presledke naj zavarujejo manjše
izvidnice.

243- 351. Položaj — večinoma ob cesti ali. poti —
izberemo tako, da bomo mogli dobro opazovati in ne¬
ovirano streljati tudi na večje daljave. Cesto ali pot za¬
gradimo. Položaj naj bo krit in vezan z glavnino^ po skriti
poti, ki omogoča nemoteno pošiljanje poročil in neopa¬
ženo pomoč pri sovražnem napadu. Položaje zasedamo
po toč. 213—220.

244- 353. Razmeram primerno določi desetar eno ali
več stražarskih mest, kjer vršijo službo 1—3 borci.
Ostali borci počivajo v pripravnem stanju, potem ko so
zgradili položaj.

245- 354. Stražar mora imeti podnevi dober pregled
v smeri proti sovražniku, predvsem na ceste. Sam mora
biti dobro skrit. Vsaj eno stražarsko mesto naj bo na
kakem vzvišenem mestu. Ponoči in v megli stoji stražar
v neposredni bližini ceste ali pota.

246- 355. Desetar pouči svoje moštvo o splošni legi,
nalogi in načinu, kako jo namerava izvesti.

On pregleda (izvidi) položaj v smislu
toč.  243.

247- 355. Desetar določi:

a) lego položaja, borbeni položaj borcev in L. s;

b) način izgraditve položaja;

c) stražarska mesta, način in čas zamene;

č) mesto ostalega moštva;

d) način dajanja alarma;

e) poskusno zasedbo borbenega položaja.

64

Desetar nadzoruje straže in njihovo zameno, zveze
v sami postojanki in do glavnine in izvršitev svojih za¬
povedi. Ko je zasedel postojanko, obvesti o tem glavnino.

Ko desetar počiva, ga zastopa njegov namestnik.

Splošno navodilo za stražarje

248-356. Moštvo enega stražarskega mesta opazuje
skupno. Kakor hitro opazi kaj sumljivega (posebno pri
sovražniku) javi desetarju.

249. V slučaju nevarnosti ali napada da dogovor¬
jeni znak za alarm. Izvidnicam javi svoja opazovanja.
Znanim osebam ne brani izhoda in dohoda. Pri vseh
ostalih pregleda njihova dovoljenja in izkaze. Kdor se
ne more legitimirati, ga odpeljejo na desetarjev© po¬
velje do najbližjega starešine. Vsakdo se mora na stra¬
žarjev klic ali znak ustaviti in na njegovo zahtevo po¬
vedati geslo. Stražar strelja na vsakogar, če se mu ne
pokori.

Ponoči zaustavlja stražar s puško za strel vsakogar
s klicem: »Stoj! — Kdo tam!?« Stražar strelja na vsa¬
kogar, ki se po tretjem »Stoj!« ne ustavi. Klic odpade,
če stražar nezmotno spozna, da se bliža sovražniku. Na
poedince, ki se dajo spoznati kot posredovalci ali dezer¬
terji, stražar ne strelja. Zapove jim samo, da odlože
orožje in jih odpeljejo na desetarjevo povelje najbliž¬
jemu starešini, ne da bi se z njimi razgovarjali. Posre¬
dovalcem dobro zavežemo oči.

250-357. Stražar mora poznati stražarsko navodilo,
ki vsebuje:

a) podatke o sovražniku in zemljišču;

5

65

b) označbo lastne desetine (n. pr. 2. desetina 3. čete
na bojni straži, ob cesti od A — Z);

c) podatke o položaju izpostavljenih in sosednjih
edinic in način zveze z njimi;

d) podatke o položaju glavnine, najbližjo pot do nje
in način poročanja;

e) označbo zemljišča, ki ga je treba posebno pazljivo
opazovati;

f) podatke o postopku pri sovražnem napadu;

•g) geslo.

66

C. POUK Z VODOM

I. Splošne odredbe

251- 420. Vod tvorijo*: vodnik, splošni oddelek, 4 de¬
setine in oddelek minometalcev.

252- 421. Vodnik je vodja in predborec svojega voda
in pomaga četnemu poveljniku. S svojim zgledom vliva
v nevarnosti svojim borcem samozavest, mir in prisot¬
nost duha ter vzpodbuja k izpolnjevanju dolžnosti. Do¬
bro mora poznati značaj, sposobnosti, lastnosti in upo-
rabljivst svojih borcev. Naj jim bo* tudi prijatelj in
svetovalec, naj vzbuja v njih veselje do službe in pod¬
jetnost. Krepi naj tovarištvo v svojem vodu.,

253- 422. Splošni oddelek voda tvorijo: vodja sploš¬
nega oddelka, 2 sla, ki naj imata vsak svoje določene
dolžnosti (opazovalec, signalist, zveznik s četo) in bol¬
ničar.

• ©0o©o6©oč>6oo©oo* •
4  ooooooooočooo*
©0©oočt)oočt)ood)oo(i)*

k- Ae*. S. des. 2,- des. I- Aes.

Sl. 6. Vod v frontu

67

II. Strnjena razvrstitev

254- 424. Oblike strnjene
zvrstitve so:

a) front — »die Linie«
(sl. 6), b) pohodni red — »die
Marschordnung« (sl. 7), c) vr¬
sta — »die Reihe« (analogno
sl. 1. za desetino — vidi pouk
desetine).

255- 425. Za pohod, tek,
obrate in lezi veljajo točke 11
do 16, 18 in 26 do 27 (pouk
posameznika).

256- 426. Razvrstitve in
prehode izvajamo v voljnem
koraku ali pa v teku.

Po izvršeni razvrstitvi ali
prehodu korakamo, razen toč¬
ke 257/1 a, z voljnim korakom
dalje.

Sl. 7. Vod v pohodnem redu

68

257 - 427 .

Sprememba oblik

69

70

Sestavljanje pušk

258- 418. Puške sestavljamo ob robu poti. Če nosijo
borci poleg pušk še drugo opremo (1. s., municijske za¬
bojčke, rezervne cevi itd.) sestavijo borci iz voljnega
stava puške na povelje ali na znak »Sestavi puške!« —
»Setzt die Gewehre zusammen!«. Pri tem odlože tudi
ostalo opremo.

259- 429. Brez opreme izvedejo borci sestavljanje
pušk eksercirno na povelje »Sestavi — puške!«

260- 430. Puške sestavijo borci v piramide po tri
puške. Borci brez puške ostanejo na svojem mestu.

261- 431. Na pripravljalno povelje »Sestavi!« izvrše
v pohodnem in eksercirnem redu (pri četi, borci desnega
reda obrat »na levo«, borci srednjega in levega reda
obrat »na desno«. Borec srednjega in desnega reda po¬
stavi svojo puško z desnico na stopala s cevjo nagnjeno
v desno. Na »puške!« poda borec levega reda z desnico
svojo puško do puške borca srednjega reda, borec desne¬
ga reda nagne svojo puško v levo. Nato sestavijo vsi
trije borci svoje puške. Borci odstopijo od piramid in se
obrnejo v prvotno smer, stojijo »Na mestu voljno!«.
Kolesarji, vozači in jahači razjahajo.

262- 432. V frontu izvrše na povelje »Sestavi!« borci
prve in druge vrste »na levo krog«. »Na puške!« sesta¬
vijo isti borci kakor v pohodnem redu svoje puške. Vse
ostalo po toč. 261.

263- 434. Na povelje »K orožju!« — »Gevvehre in die
Hand!« izvrše borci iste obrate kakor pri sestavljanju,
vzamejo puške in poberejo odloženo opremo. Kolesarji,
vozači in jahači sedejo na kolesa, vozove, odnosno na
konje.

71

III. Razvitje

a) Splošne odredbe

264- 435. Pod razvitjem razumemo razvrstitev voda
po globini ali po globini in širini. Edinico razvijemo, če
moramo računati z borbo ali če je iz kakega drugega
vzroka potrebno, da zrahljamo oblike.

265- 436. Po razvitju pohiti vodnik s splošnim od¬
delkom naprej, da izvidi najboljšo možnost približanja in
da si sam ustvari sliko o sovražniku, njegovem ognju in
o zemljišču.

266- 437. Predele, ki ležijo v sovražnem ognju ali ki
so odprti sovražnikovemu pogledu, obidemo, če le mo¬
remo.

267- 438. Če se nahaja vodnik daleč pred vodom,
zapove razvitje na njegov znak »Pripravljenost k borbi«
(kroženje iztegnjene desnice nad glavo) po rangu naj¬
starejši starešina v Vodu.

268- 439. Stik z vodnikom vzdržuje prednja desetina,
pri treh nastopajočih desetinah srednja, pri dveh pa
desna.

269. Če ni dal vodnik drugega povelja, mu sledi
desetina, ki vzdržuje stik (sl. 8 in 9).

V tem primeru si sledijo desetine v borbenem redu
s presledkom petih korakov od borca do borca, če ni
vodnik izrecno zapovedal drugače.

Razvrstitev, presledek in razmak poedinih desetin
določijo njihovi desetarji. V našem primeru nastopajo
desetine še v borbenem redu. Vodnik in splošni oddelek
hitita pred vodom.

270-440. Pred razvitjem naj vodnik pove desetarjem
podatke: a) o sovražniku in lastni situaciji, b) o nameri,

72

(Desetina druga za drugo)

73

N lOOi n  100 w.

\ /

\ /

Slika  9.  Primer razvitja po širini
(Tri desetine nastopajo)

c) o razvrstitvi voda, o presledku in razmaku, d) o poti,
smeri, e) o stiku, f) o mestu težkega orožja in vozov,
če so v sestavu voda, g) mesto, kjer se bo sam nahajal.

271-441. Če mora vodnik hitro razviti vod, zapove
najprej razvitje in med razvijanjem poda potrebne po¬
datke.

74

b) Oblike

272- 442. Za nastopanje in približavanje k sovraž¬
niku morama razviti vod po globini kakor n. pr. na sl. 8.
Ta način razvijanja nam omogoča izkoriščanje zemljišča
za kritje in hitro približanje k sovražniku. Presledek med
desetinami naj bo 5 korakov, če ni drugega povelja.

273- 443. Šele tik pred vstopom v borbo razvije vod¬
nik svoj vod iz »Desetine druga za drugo!« v širino
kakor nam kaže primer na sliki 9. Od situacije zavisi,
s kolikimi desetinami bo vodnik nastopal. Razvitje po
širini ni primerno za dolgotrajno nastopanje.

274- 444. Neposredno po razvitju voda, morajo' dese¬
tarji razviti svoje desetine po toč. 151—172.

275- 445. V kritičnih situacijah, ki zahtevajo naglo
razvitje voda, naj vodnik razvije svoj vod eksercirno na
povelje po slikah 8 in 9. Ta razvitja naj vodniki dobro
uvežbajo, da preide njihova izvedba desetarjem in bor¬
cem v meso in kri.

276- 446. Primeri povelj za naglo razvitje: »Razvitje

vzdolž te zaseke! Desetine druga za drugo! Razvij,
Marš, marš!« (sl. 8). — »Entfaltung entlang dieser

Mulde! Gruppen hintereinander! Auseinanderziehen!
Marsch! Marsch!« b) »Razvijte! Smer zvonik! 2 .  in 3.
desetina v nastopanje! Razvij! Marš, marš!« (sl. 9).

c) Zbor

277- 447. Na vodnikovo povelje »Zbor!« ali na nje¬
govo znamenje (kroženje z vodoravno iztegnjeno des¬
nico) se zberejo desetine v- obliki pahljače v smeri proti
vodniku ali proti določeni točki. Desetarji poveljujejo
zbor tik pred vodnikom ali določeno točko.

75

Vod se zbere vedno v pohodni red. Borci hitijo po
najkrajši poti in brez oklevanja (toč. 170—172).

IV. Borbeni pouk

Splošna navodila o nalogi in vodstvu

278- 448. V napadu, pri naskoku in pri
protisunku potegne vodnik s sv oj im
osebnim zgledom vod za seboj. V obrambi
je on žarišče odpora.

279- 449. Vodnik uravnava svoj postopek v smislu
dodeljene mu borbene naloge. Sam se odloči za sredstva
in način, kako jo bo izvedel najbolje, najhitreje in z naj¬
manjšimi žrtvami..

280- 450. Vodnik vodi svoj vod in njegovo orožje s
svojim zgledom in s povelji, ki jih prilagodi situaciji
(primerjaj odgovarjajočo točko v »Pouku čete« tč. 348
in dalje).

281. Dokler razmere dopuščajo, mora vodnik dajati
povelja svojim desetarjem ustno s točke, ki nudi razgled
po bojišču. V odločilnih trenutkih ne sme odpoklicati
desetarjev od njihovih desetin.

Napad

282- 451. V svojem nastopanju izkorišča vod netol-
čene predele in ogenj lastnega težkega orožja in top¬
ništva. Do zadnjega trenutka razvit po globini nastopa
čim hitreje in z najmanjšimi izgubami. Tik pred vstopom
v borbo se razvije po širini.

283- 452. Zaporedoma naj vodnik poveljuje naj¬
primernejše razvitje svojega voda in zemljišča, katerega
naj vod osvoji.

76

284- 453. Dokler situacija dopušča, nastopajo večji
deli voda ali pa ves vod v čim daljših skokih. Vodnik
zapove n. pr.:

»Povej naprej! Vod v skokih preko vrta do gozda!
Vod! Skok! - Naprej, marš, marš!« — »Durchrufen!
Ganzer Zug macht einen Sprung bis in den Wald. Sprung!
Auf! Marsch, Marsch!«

285- 454. Ko se sovražnikov odpor poveča, mora, vod¬
nik svoje nastopanje prilagoditi morebitnemu težkemu
orožju in tesno sodelovati z njim. Že prej se mora s
poveljniki istega dogovoriti o vsem potrebnem.

286- 455. Vod izkorišča za hitro nasto¬
panje vsak presledek v sovražnikovem
ognju in uspeh streljanja sosednih edi¬
ni c ali težkega orožja. Ko si pa mora za
hitro nastopanje pomagati z lastnim
orožjem, prične vod na vodnikovo pove¬
lje s streljanjem.

287- 456. Pri nastopanju preko odprtega zemljišča bo
vodnik prisiljen, da začne s streljanjem svojih L. s.
(lahkih strojnic) že na srednje razdalje. Ogenj lahkih
strojnic morajo podpirati borci s svojim streljanjem.

288- 458. Vodnikov borbeni načrt  za napad naj
se opira na: a) presojo sovražnika (cilj napada? Katero
sovražnikovo orožje moram izločiti?), b) presojo lastne
situacije (katero orožje mu more pomagati pri napadu?
Koliko časa imam na razpolago?), c) na presojo zem¬
ljišča (po kateri poti se približam najbolje do razdalje
za naskok? Kje so najugodnejši položaji za orožja, ki
podpirajo napad?).

V smislu tega borbenega načrta sledijo borbene
naloge  za desetarje.

77

289- 459. Napad naj sovražnika kar najbolj objame.
Vodnik naj si prizadeva, da pošlje svoje desetine v obliki
klešč iz raznih smeri proti cilju napada. Vrzeli v raz¬
vrstitvi sovražnikove obrambe omogočajo še bolj napad
v obliki klešč. Sovražnik pri takem napadu ne more
osredotočiti svojega ognja.

290- 460. Razčlenjenost samega zemljišča bo nareko¬
vala vodniku, kje naj izvede njegov vod napad in kako
(z naskokom ali s streljanjem in potem z naskokom).
Potrebno pomoč s streljanjem nudijo napadajočemu delu
voda ostali deli, minometalski oddelek in morebitna
težka orožja.

291- 461. Cesto bo zapovedal vodnik, naj obstrelju¬
jejo kako sovražnikovo odporno točko frontalno, med¬
tem ko izvedejo desetine naskok (sunek) ob straneh.
Zasedbo te odporne točke in čiščenje zemljišča prepusti
edinicam, ki nastopajo za njim.

292- 462. Vsakemu orožju, ki pomaga pri napadu,
mora vodnik zapovedati kdaj  naj prične s streljanjem
in kam naj strelja.

293- 463. Minometalskemu oddelku odredi vodnik cilj,
ki najbolj ovira prednjo desetino v njenem nastopanju
do razdalje za naskok. Ko dosežejo prednje desetine črto,
ki jo je vodnik že prej pokazal, morajo minometalci pre¬
nehati s svojim dejstvom.

294- 464. Primeri za borbene naloge: a) »Desetina X
bo podpirala od tu frontalno nastopajoči vod, ki bo
skušal objeti sovražnika. S streljanjem prične proti po¬
kazani odporni točki, ko se bom pojavil z vodom izza
skednja.« b) »Vaša desetina naj zasede mlin na desni
in naj dejstvuje z boka pokazano sovražnikovo odporno
točko, ko bom od tu frontalno naskočil z vodom.« c)

78

»T. s. (težka strojnica) in minometalci bijejo od tu na
pokazani cilj napada, dokler ne prodre vod iz gozda,
Pali!« d) »Minometalci naj obstreljujejo cilj napada.
Obsujejo naj cilj, ko bo vod izvršil od tu napad. Ko
doseže vod ono podolgovato njivo, posejano z žitom, naj
prenesejo ogenj na sovražnika ob cestnem nasipu.«

295- 465. Deli voda, ki ne naskakujejo, predvsem mi¬
nometalci, pomagajo naskakujočim desetinam s svojim
hitrim in dobro usmerjenim streljanjem proti vdorni
točki. Ko bodo pa s svojim streljanjem ogrožali lastne
borce, prenesejo svoj ogenj na sovražnika, ki se nahaja
levo, desno ali za vdorno točko.

296- 466. Kakor hitro je orožje pripravljeno za stre¬
ljanje, ki naj podpira napad, vodnik osebno  popelje
svoje za naskok določene desetine. Le če bodo desetarji
in borci dobro poznali in pravilno razumeli dobljeno
borbeno nalogo, bodo mogli pravilno nastopati tudi v
najhujšem bojnem hrupu na vodnikov znak ali klic, da,
celo samostojno.

297- 467. Pred samim naskokom okrepi vodnik na¬
skakujoče edinice z desetinami, ki so bile zadaj. Vse
desetine se pripravijo za naskok (toč. 208).

298- 468. Neposredno po zadnjih strelih minometal-
cev se morajo naskakujoče desetine toliko približati
vdornemu cilju, da lahko uporabijo svoje orožje za borbo
moža proti možu.

299- 469. Na vodnikovo povelje: »Skok — naprej!
Marš, marš!« juriša jo borci. Vodnik juriša z av¬
tomatskim orožjem (pištolo ali brzostrel¬
ko) v roki pred svojimi borci.

300- 470. Po posrečenem prvem vdoru zbere vodnik

79

svoje naskakujoče desetine in nadaljuje z napadom ali
pa zasleduje sovražnika.

301- 471. Če je sovražnikova obrambna postojanka
razvrščena po globini, ali če se opira na kako vas, gozd,
skupino živih mej, ne bo sovražnikov odpor strt s prvim
vdorom. Za ureditev voda pa najbrže ne bo časa, zaradi
tega bo potek borbe sam zahteval, da sodelujejo v
nadaljevanju borbe poedini oddelki, deli voda, desetine,
ki ne pripadajo istemu vodu. Vodstvo take borbene
skupine  prevzame najbližji starešina (vodnik, vodja
splošnega oddelka, desetar) iz lastnega nagiba, ne da bi
čakal povelja za to.

302- 472. Vodja borbene skupine nadaljuje z napa¬
dom ali naskokom na najbližjo sovražnikovo odporno
točko in postopa povsem po navodilih, ki veljajo za
napad voda.

Obramba

(Glej toč. 213—229.)

303- 473. Vodnik mora poskrbeti, da bo njegov vod
vedno pripravljen za obrambo. V obrambni borbi bo
vlival svojemu moštvu odporno moč le s svojim mirom
in vzornim osebnim vedenjem. Vodnik vztraja do
zadnje kaplje krvi in je prvi v proti sunku.

304- 474. Vodnik izvidi po možnosti s svojimi pod¬
rejenimi obrambno napravo poedinih desetin. Na licu
mesta izda prva navodila za ureditev obrambe (toč. 215
do 219). Pri tem jim pokaže na zemljišču, kje teče
glavna borbena črta, meje odsekov, globino voda in cone
streljanja. Zapove lego in izgraditev položajev desetin,
izkoriščujoč pri tem do skrajnosti zemljišče. Odredi po¬
sameznim desetinam borbeno nalogo v skladu z borbeno

80

nalogo čete. Borbena naloga  naj vsebuje podatke
o položaju desetine, njenem strelnem območju, kdaj in
proti kakim ciljem naj prične desetina streljati. Vodnik
naj pove desetarjem, kako si je zamislil izvedbo obrambe.

305- 475. Vod mora z ognjem svojega orožja obvla¬
dati vse dodeljeno zemljišče. Z ozirom na to nujnost naj
vodnik razporedi svoje desetine. Način streljanja vsega
orožja v vodu uredi vodnik v skladu s strelnim načrtom
čete.

306- 476. L. s, (lahka strojnica) voda naj dopolnjuje
streljanje morebitnih T. s. Vodnik določi L. s., ki naj
kot prva prične iz začasnih položajev s streljanjem. Do¬
loči naj strojnico, ki prične s streljanjem šele iz bližje
bližine, ko ne bo našel sovražnik v svojem naskoku
nobenega kritja več. Vodnik naj določi, kateri položaji
naj dejstvujejo v bok pred glavno borbeno črto, ne da
bi pri tem pozabil na njihovo frontalno varnost.

307- 477. Svojim minometalcem določi vodnik taka
mesta, da bodo mogli streljati v kritja neposredno pred
glavno borbeno črto, katera ne tolče niti ogenj strojnic
niti ročne bombe.

308- 478. V globino glavnega bojišča razporedi vod¬
nik svoje desetine, tako da: 1. morejo streljati, skozi
vrzeli pred glavno obrambno črto; 2. morejo uničiti
sovražnika, ki je vdrl v obrambno črto; 3. morejo s
protisunkom vreči sovražnika iz obrambne črte; 4. mo¬
rejo zavarovati neščitene boke; 5. jih more ponoči in
pri megli uporabiti kot zaporo (zaščito) pred in med
postojankami desetin.

309. Vodnik naj pripravi in uvežba, če situacija do¬
pušča, protisunke. Te protisunke naj podpira lahko orožje
desetin, ki so razvrščene bolj zadaj.

6

81

310. Za svoj splošni oddelek naj izbere vodnik tak
položaj, s katerega bo imel z desetinami zvezo s pogle¬
dom in s katerega bo mogel osebno upravljati lahko
orožje, ki strelja pred najbolj ogroženi del dodeljenega
mu odseka.

311- 480. Potem ko je vodnik zasedel s svojimi
desetinami položaj, ki mu je bil določen, odredi opazo¬
valca bojišča, vzpostavi zvezo z opazovalci težkega orožja
in topništva ter pošlje načrt o razvrstitvi svojega voda
in o njegovem strelnem območju poveljniku čete.

Z bojnimi stražami, izvidnicami, s tem, da ponoči in
v megli okrepi prvo borbeno črto, zavaruje svoj vod pred
presenečenjem s strani sovražnika.

312- 481. Če vdere sovražnik v vodov odsek, ga mora
vod pregnati ali pa uničiti. Vsak sovražnikov vdor mora
vodnik takoj javiti četi.

Vod na bojni straži

(Točke 241—250)

313- 482. Vod na bojni straži mora določeno mu
postojanko pripraviti za obrambo in jo tudi obraniti.
Vodnik mora položaj tako izbrati, da ga bo mogel ne¬
opaženo opustiti. Podnevi se zavaruje bojna straža pred
sovražnim presenečenjem s stražarji, ponoči in v slabem
vremenu še z izvidnicami in s stražarji, ki prežijo precej
pred bojno stražo na sovražnika predvsem ob komuni¬
kacijah.

Ob povečani pripravljenosti, zvečer in zgodaj zjutraj
podvoji vodnik stražarje. Vse desetine so pripravljene
za borbo.

314- 484. Vodja bojne straže pripravi vse potrebno

82

za odstopanje na giavno borbeno črto, tako da more
odstopati na kratek poziv ali znak.

315- 485. Za izvedbo načrtnega odstopanja mora dati
vodnik svojim desetinam sledeča navodila: 1. kakšna je
naloga in kakšen je namen voda, 2. naloga in pot dese¬
tine, 3. kako namerava zavarovati odstopanje s posto¬
janke, 4. novi položaji pred glavne borbeno črto, 5. po¬
ložaj v glavni borbeni črti, 6. čas odstopanja (na znak
povelje ali geslo).

316- 486. Pri odstopanju se ravnamo po toč. 241 do
250 in odgovarjajočih točkah pouka s četo.

o*

83

D. POUK S ČETO

I. Splošne odredbe

317- 488. Četo tvorijo: četni poveljnik, trije vodi po
štiri desetine in splošni oddelek.

318- 489. Osebnost četnega poveljnika
se zrcali v morali, disciplini in borbeni
pripravljenosti čete.

319- 490. Po začasni formaciji slovenskih čet tvo¬
rijo splošni oddelek: 1. četni narednik, 2. računski na¬
rednik, 3. vodja splošnega oddelka, 4. pisar, 5. čevljar,
6. krojač, 7. dva kuharja, 8. bolničar, 9. trobentač, 10.
trije sli, ki naj imajo svoje določene dolžnosti (signalist,
opazovalec, zveznik i:td.), 11. orožar, 12. skladiščnik, 13.
komesar, 14. trije vozovi s 6 konji. Od naštetih mož
splošnega oddelka naj jih bo nekaj na kolesih.

320- 491. Dolžnosti vodje splošnega oddelka so: orga¬
nizacija opazovanja bojišča, zveza in poročanje višjim
in nižjim edinicam; s spretnim izkoriščanjem zemljišča
naj svoj oddelek bodisi v prirodnem ali umetnem kritju
skrije pred sovražnim opazovanjem, nadzoruje sle pri
signaliziranju.

Vsak mož splošnega oddelka ima svojo določeno
nalogo in opremo za to nalogo.

321- 493. Četni narednik skrbi za oskrbo čete z orož¬
jem, municijo, hrano in ostalo opremo. On vodi gospo¬
dinjstvo čete. Če izpade v borbi kak vodnik, vskoči na
njegovo mesto.

84

II. Strnjena razvrstitev

322-494. Oblike strnjene razvrstitve so: a) front —
die Linie (sl. 10), b) eksercirni red — die Exerzierord-
nung (sl. 11), c) pohodni red — die Marschordnung.

323-495. Četa koraka v eksercirnem redu skozi mesta
in pri pozdravljanju.

324. Četa koraka v pohodnem redu izven mest in
po zemljišču. Vodniki korakajo na čelu in začelju čete.

Vodnik zadnjega voda mora korakati zadnji.

Razmaki med posameznimi vodi v eksercirnem redu
znašajo 2 koraka, med četnim poveljnikom in prvim
vodom 4 korake. V pohodnem redu zmanjšamo te raz¬
make na 80 cm. Drugih razlik med pohodnim in ekser-
cirnim redom ni.

325- 496. Za pohod, tek, obrate in lezi veljajo točke
237-242 in 18.

326- 497. Razvrstitve in prehode izvršimo v voljnem
koraku ali pa v teku; le v eksercirnem redu korakamo
po izvršenem povelju dalje »v koraik«, sicer pa z voljnim
korakom.

85

>

1 vod¬
it« iL 'r)

• • •

O Č

* •—

<sf

SpL. oddelek

2 X

2-vocL kakor 1.

3. vod. kakor d- in. 2.

kolesarji. splo-S. oddelka
detlu na.red.tvtk tva kolesu

Sl. 11

327-497.

Spremembe oblik

87

88

Vozovi in kolesarji

328- 498. Če ni drugačne zapovedi, je mesto kolesar¬
jev splošnega oddelka v frontu levo od pešcev, v redu
za pešci. Kolesarjem sledijo vozovi.

III. Pohod

329- 506. Četni poveljnik mora svoje moštvo poučiti
o določbah, ki veljajo za pohod; on odgovarja za disci¬
plino na pohodu. (Glej dodatek temu pravilu.)

330- 507. Pri manjših presledkih vzdržujejo zvezo
zvezniki. Oni pazijo na to, da zvezniki, ki jim sledijo,
krenejo po pravi poti. Posebno naj pazijo na križiščih,
v gozdu, v naselbinah, ponoči in v slabem vremenu.
Zvezniki prenašajo tudi povelja. Ponoči, ob slabem vre¬
menu in v naselbinah je treba število zveznikov povečati.
Zvezniki priključijo, če se edinica pred njimi ustavi. Če
se pa ustavi edinica za njimi, se ustavijo tudi oni. Zvezo
vzpostavi poveljnik večje ediniee in tudi za njo odgovarja.

331- 508. Pri četi v predhodnici (Vortrupp)
določi njen poveljnik: 1. Moč in sestav patrole predhod¬
nice (dvoje ali več desetin pod vodstvom vodnika), 2. pre¬
sledek med patrolo predhodnico in samo predhodnico
( podnevi približno 500 m, ponoči in na nepreglednem
zemljišču nekoliko manj), 3. razpored čete (vodja: naj¬
starejši vodnik), 4. mesto voz, 5. mesto poveljnika čete
in dogovorjene znake.

Da bi zavaroval boke, more poveljnik odposlati tudi
bočne patrole in izvidnice. Poveljnikovo mesto je med
patrolo predhodnice in predhodnico. Potrebna poizvedo¬
vanja in opazovanja izvrši sam. Predhodnica mora od¬
straniti zapreke na komunikacijah, ki bi močno ovirale
glavnino v njenem pohodu.

89

332- 509. Patrola predhodnica ščiti korakajočo četo
pred nepričakovanim sovražnim napadom, odstranjuje
motnje, lomi šibkejše sovražnikove odpore. Pri stiku s
sovražnikom preskrbi četi čas in prostor za njeno raz¬
vitje. V njenem sestavu naj bodo tudi kolesarji in bol¬
ničarji.

333- 510. Vodja p at role predhodnice (I n-
fanteriespitze)  odgovarja za pravo pot. Pri sebi
ima svoj splošni oddelek. Praviloma koraka patrola pred¬
hodnice po pohodni cesti. Razvitje, v katerem koraka,
zavisi od oddaljenosti sovražnika in od zemljišča. Z višin,
ki ležijo ob pohodni poti, vrši patrola predhodnice po¬
trebna opazovanja. Lahke strojnice naj :so pripravljene
za streljanje. Na nepreglednem zemljišču naj vodja pa-
trole pošlje naprej manjše, začasne izvidnice.

334- 511. Za z a š č i t n i c o (N a c h t r u p p), patrolo
zaščitnice, za čete,  ki  na  j š č i t i j o b O' k e, veljajo
po smislu ista načela kakor za predhodnico.

335. Pri odstopanju se vozijo vozovi na čelu. Vsi
starešine so na začelju svojih edinic. Če se četa ustavi,
tvori front proti sovražniku.

IV. Razvitje — Entfaltung

a) -Splošna navodila

336- 512. Za razvitje čete veljajo smiselno ista na¬
čela kakor za razvitje voda (toč. 264—277).

337- 513. Morebitno pridobljeno težko orožje uvrsti
poveljnik v četo, kakor se mu zdi najprimerneje.

338- 514. Stik vzdržuje prednji vod; pri dveh nasto¬
pajočih vodih desni.

339- 515. Če situacija zahteva, pošlje poveljnik ob

90

razvitju močnejše izvidnice (Spahtrupp)  naprej.
Tudi brez povelja vzpostavi zvezo s sosedi in si zaščiti
nezavarovane boke.

b) Oblike

340-517. Pri nastopanju — Annahern naj se četa
razvije po globini. Primer tega razvitja po> glo¬
bini: »Vod drug za drugim«  kaže slika 12.

(Vodi so razviti v »Desetina druga za drugo!«, desetine v
borbenem redu z razmakom petih korakov. Razmak določijo
vodniki.)

91

341- 518. Pri razvitju »Vod drug za drugim!« naj
bodo razmaki od voda do voda 10 korakov. Če situacija
zahteva večje ali manjše razmake, morajo to starešine
zapovedati. Ne oziraje se na izvidnico lahko ščiti po¬
veljnik svojo nastopajočo četo z enim vodom.

342- 519. Pred vstopom v borbo preide četa iz raz¬
vitja po globini v razvitje po širini. Primer takega raz¬
vitja nam kaže slika 13. Od situacije zavisi, ali bo po¬
veljnik nastopal z enim vodom ali z dvema. Razvitje po
širini ni primerno za dolgotrajno nastopanje.

343- 520. Neposredno po razvitju čete morajo vodniki
razviti svoje vode (točke 273 in 151—172). Oblike raz¬
vitja in razvrstitve praviloma določijo vodniki in desetarji,

344- 521. Seveda sme tudi četni poveljnik odrediti raz¬
vrstitve in razvitja (n. pr. »desetine v borbenem redu«
ali »razmak od borca do borca 2 koraka«),

345- 522. V kritičnih situacijah naj razvije poveljnik
svojo četo eksercirno na povelje in to po slikah 12. in 13.
(točka 346).

346- 523. Primeri povelj za naglo razvitje: 1. »Raz¬
vitje! Vod drug za drugim! Po dolinici! Prva desetina
300 m naprej! Marš, marš!« — 2. »Razvitje desno ob
cesti! Prva dva voda v nastopanje! Razvij! Marš, marš!«
»Entfaltun-g! Ziige hintereinander! Entlang der Mulde!
Erste Gruppe auiseinander mit einer Panzerbiichse 300 M
als Sieherung voraus! Marsch, Marsch!«

92

Slika  13.

Primer za razvitje po širini — »Dva voda nastopata«

93

Vodi nastopajo še v razvitju »desetina druga za dru¬
go«. Pred vstopom v borbo poveljujejo vodniki razvitje
po širini. Morebitno težko orožje nastopa razvito za vo¬
dom, ki vzdržuje stik. Vodje težkega orožja so pri četnem
poveljniku.

c) Zbor

347- 524. Desetine naj iz vrše zbor pri poveljniku ali
na prostoru, ki ga on določi (točka 277).

V. Borbeni pouk

348- 525. Pehotne čete slovenskih domobrancev in
slovenskega narodnega varnostnega zbora bodo priborile
narodu končno zmago in lepo bodočnost.

349- 526. Kakršen je četni poveljnik, tak
je borbeni duh njegove čete. On potegne
v napadu četo za seboj. On vzgaja svoje
borce .k izpolnjevanju dolžnosti, budi v
njih drznost in prezir smrti.  V težkih in od¬
ločilnih trenutkih boja je njegovo mesto med borci svoje
najbolj izpostavljene desetine.

Naloga četnega poveljnika je v tem, da spretno in
premišljeno prilagodi svojo četo v menjajočih se oblikah
in razvitju zahtevam borbene naloge in zemljišča. Tehtno,
toda hitro si ustvari borbeni načrt  in v skladu s
tem odredi svojim vodom in morebitnemu težkemu orožju
borbene naloge.

350- 527. Četni poveljnik sme svoje vode in desetine
opremiti in razvrstiti primemo vsakokratnemu borbene¬
mu načrtu in dobljeni borbeni nalogi.

351- 528. Četni poveljnik vodi svojo četo v borbi s
povelji in z osebnim zgledom. Čim bolj je situacija kri-

94

tična, tem krajša, toda še vedno jasna in razumljiva naj
bodo povelja. Poveljnik poveljuje, če je le mogoče, ustno
in pri tem kaže poedine točke in položaje na samem zem¬
ljišču. Če pa je med borbo vezan na določeno mesto, pre¬
našajo krajša povelja sli ali jih borci glasno »povedo
dalje«. Daljša povelja prenašajo sli pismeno. Če je pa
dovolj časa, priloži pismenemu povelju kratek načrt ali
skico. Nekatera mnogo rabljena povelja daje potom zna¬
kov (glej dodatek). Poveljevanje si olajša s tem, da v
odmorih, med pohodom in tudi med samo borbo pouči
svoje podrejene starešine in borce o situaciji.

Svojemu nadrejenemu poveljniku mora zdržema po¬
šiljati poročila o sovražniku, o lastni situaciji, o situaciji
sosednih edinic, o porabi streliva in o izgubah.

352- 529. Da olajša delo topništvu in težkemu pehot¬
nemu orožju, označi četa včasih svoje prednje desetine
z dogovorjenimi zastavicami.

353- 530. Tudi lastni avijaciji se bo dala četa spoznati
z dogovorjenimi znaki, toda le na poveljnikov ukaz.

354- 531. Četni poveljnik stalno skrbi, da dosežejo
močnejše edinice, čeprav z borbo, ugodne rezultate. Opa¬
zovalci četnega in vodovega splošnega oddelka in prednje
desetine opazujejo neprenehoma bojišče.

355- 532. Četni poveljnik skrbi za nadoknado porab¬
ljenega streliva in odgovarja za njo. Dodeljeno težko
orožje se samo pobriga za to. Vodja poveljniku samo javi
porabo streliva.

Napad — Der Angriff

a) Splošna navodila

356- 533. Požrtvovalnost pehotne čete
in njen siloviti zanos v napadu bosta o d -

95

ločila popoln uspeh napada tudi na naj¬
tršega nasprotnika.

357- 534. Tesno sodelovanje četnega poveljnika z do¬
deljenim težkim orožjem in neposredno ter zanosno izko¬
riščanje ognja vseh vrst orožja zagotavljata uspeh.

b) Napad iz pohoda

358- 537. Pri napadu iz pohoda na sovražnika, ki je
slabo utrjen ali ni pripravljen za borbo, pošlje četni po¬
veljnik, ki se nahaja daleč pred svojo četo, svoje borce
nemudoma in po najkrajši poti v napad. Obotavljanje in
dolgotrajne priprave koristijo v takem slučaju sovražniku.

359- 538. V kolikor je zamah čete silnejši, toliko hit¬
reje in laže bo strt sovražnikov odpor. Četnih rezerv ni
treba, kadar sledijo še druge edinice.

360- 539. Četni poveljnik določi svojim vodom za cilj
napada jasno vidljive točke v cilju napada čete. Podre¬
jeno težko orožje uvrsti poveljnik tako, da more daleč
spredaj in hitro s svojim ognjem podpirati napadajočo
četo.

361- 540. Izvidnice naj si ogledajo sovražnikove boke,
poiščejo naj vrzeli v sovražnikovi razvrstitvi in po mož¬
nosti naj poizvedo, če prihaja sovražniku pomoč.

362- 541. Juriš naj se izvede v napadu na
ono mesto, h kateremu se najlaže pribli¬
žamo.  Z osredotočenjem ognja težkega in deloma tudi
lahkega orožja na jurišno točko podpira četni poveljnik
naskakujoče edinice svoje čete. Kakor hitro mu dopušča
vodstvo, pohiti sam k tem edinicam.

363- 542. Praviloma vsebuje borbena naloga, katero
odredi poveljnik svojim vodnikom, naslednje podatke:
1. Sovražnik in lastna situacija; 2. naloga in načrt čete;

96

3. poročila in pošiljanje izvidnic; 4. borbena naloga tež¬
kega orožja, cilji napada posameznih vodov (desetin);
5. oskrba ranjencev; 7. mesto četnega poveljnika.

364- 543. Če takojšnji napad iz pohoda ni mogoč,
počaka poveljnik z vodi pripravljenimi za napad, dokler
ni težko orožje pripravljeno za streljanje.

c) Napad iz pripravljene
postojanke

365- 544. Pri napadu iz pripravljene postojanke na
sovražnika, ki pričakuje napad ali pa je dobro utrjen,
je najvažnejša dolžnost poveljnika in njegovih podrejenih,
da med pripravljenostjo izvrše najskrb-
neje vse, kar je potrebno za napad.

366- 545. Podrobna poizvedovanja o položaju in raz¬
členjenosti zemljišča, na katerem naj četa zasede pri¬
pravljeno postojanko, bodo v marsičem olajšali samo pri¬
pravljenost. Če si četni poveljnik ne more preskrbeti teh
podatkov, si mora s kake vzvišene točke sam ogledati
zemljišče.

367. Že med tem delom zaseda četa postojanko, ven¬
dar dobro skrita pred sovražnikovim opazovanjem. Po¬
veljnik se pobriga, da vse edinice čete hitro  zasedejo
svoja mesta, potem ko je odposlal izvidnice, zavaroval
postojanko in določil vodom in težkemu orožju njihove
postojanke. Izvršeno zasedbo javi nadrejenemu poveljniku.

368-549. Svoja prva povelja dopolnjuje postopoma s
sledečimi podatki: 1. Sovražnikova in lastna situacija;
2. borbena naloga čete (kako dolgo bo predvidoma četa
v pripravljeni postojanki); 3. poročila izvidnic, nove iz¬
vidnice, podrobno opazovanje sovražnika; 4. pripravljalne
postojanke prednjih desetin, po možnosti cilji napada po-

7

97

edinih vodov z njihovo podrobno borbeno nalogo; 5. ure¬
ditev streljanja, borbena naloga težkega orožja, zveza
s težkim orožjem in topništvom, položaj četne rezerve;
6. mesto vozov in dopolnitev streliva; 7. obvezovališče;
8. mesto četnega poveljnika in splošnega oddelka.

369- 550. Ne da bi čakal povelja, mora poveljnik po¬
slati proti sovražniku močno izvidnico (vsaj eno deseti¬
no), ki se naj spusti z nasprotnikom v borbo in na ta
način odkrije njegovo postojanko in položaje njegovega
lahkega in težkega orožja.

370- 551. Opazovalci četnega in vodovega splošnega
oddelka in sprednjih desetin naj ugotove — po možnosti
s kake vzvišene točke — podrobnosti o sovražni posto¬
janki.

371- 552. Manjše izvidnice naj prouče zemljišče: naj¬
ugodnejše možnosti približanja, borbene položaje za na¬
pad, prirodne ter umetne ovire in zapreke.

372- 553. Vsi starešine morajo takoj vsa prispela po¬
ročila izvidnic in opazovalcev javiti nadrejenemu povelj¬
niku in sosednjim edinicam ter jih izkoristiti.

373- 554. Povelje za napad bo po uspešni pripravi po
gornjih točkah prav kratko. Omejilo se bo le na dopol¬
nila: 1. o sovražniku; 2. o borbenih nalogah za napad
(smer in cilj prvega sunka, prodiranje v skokih, izhodna
točka, čas napada in podobno); 3. o ureditvi streljanja
(cilji težkega orožaja in podobno).

Navodila za sam napad iz pripravljene postojanke
vsebujejo točke 282—302.

374- 556. Če se nahaja četa v rezervi,  pripravi
poveljnik vse potrebno, da more četo nemudoma pope¬
ljati v borbo, neprestano opazuje po svojih opazovalcih
čete, ki napadajo, vzdržuje stik z njimi in s sosednimi

98

edinkami, zavaruje odprte boke in stopi po možnosti v
osebni stik ,s poveljnikom, ki vodi napad.

375- 557. Le izjemoma sme poveljnik čete v rezervi
svojevoljno povesti četo v napad, in sicer: 1. kadar se
situacija bistveno izpremeni in je takojšen poseg čete v
borbo odločilne važnosti, n. pr. pri uspešnem sovražni¬
kovem protisunku, in 2. kadar je prekinjena vsaka zveza
s poveljnikom, ki vodi napad, in je ni mogoče v dogled¬
nem času vzpostaviti.

376- 558. Praviloma sledi rezerva nastopajočim četam
v večjih ali manjših skokih iz kritja v kritje. Tik pred
napadom mora rezerva zavzeti mesto neposredno za na¬
padajočimi edinieami.

d) Napad na postojanke

377- 560. V prvi pripravljalni postojanki se četa raz¬
vrsti po globini v ohlapnih oblikah in se vkoplje. Povelj¬
nik sledi navodilom točk 363—372.

378. V globokih in ozkih oblikah razvitja preteče četa
v bliskovitem zaletu prostor med pripravljalno postojan¬
ko in izhodnim položajem. Četa izkoristi pri tem vsa
prirodna kritja, ščiti jo pa ogenj težkega orožja.

379- 562. V izhodnem položaju razvije poveljnik svo¬
jo četo po širini, seveda v kritju; borci se vkopljejo.
Poveljnik dopolni opazovanje in poizvedbe, določi cilje
težkemu orožju.

380- 563. Ob določenem času se prerijejo prednje de¬
setine tik do območja lastnega ognja, ki tolče sovražnika.
Ko lastni ogenj preneha ali ga pomaknejo naprej, vdere
četa v enem samem skoku v sovražni položaj. Naska¬
kujoče edinice morajo pregaziti sovražnika v širokem
frontu, še preden se je dobro zavedel in opomogel od

99

ognja topništva in težkega orožja. Težko pehotno orožje
sledi neposredno naskakujočim edinicam in jih s svojim
ognjem podpira povsod, kjer hi se pojavil nov odpor.
Tik za težkim orožjem nastopa rezerva. Za izvedbo bor¬
be po globini veljajo navodila točk 300—302.

e) Napad na dobro utrjene postojanke
Splošne odredbe

381. Zasedba dobro utrjene sovražne postojanke je
delo udarnega oddelka pehotne čete, kateremu pomagajo
oddelki za rušenje (razstreljevanje zaprek in za zama¬
šitev strelnih lin, kateri naj bodo po možnosti sestavljeni
iz posebno za to izučenih borcev). Poveljnik udarnega
oddelka naj bo vodnik kakega voda.

Priprava napada

382-570. Vsak borec udarnega oddeka se mora s
svojo nalogo podrobno seznaniti in se izvežbati v njeni
izvedbi.

383. Napad udarnega oddelka je treba
tako pripraviti, da bo potekal v brezob¬
zirnem naskoku  brez najmajšega zastoja.

384- 571. Potem ko dobi vodja udarnega oddelka
skrbno preudarjen borbeni načrt,  sestavi za napad
do podrobnosti izdelano borbeno nalogo  za oddelek
in njegove borce.

385- 572. Posebno skrbno in podrobno mora biti iz¬
delana borbena naloga, če izvršita napad na isto posto¬
janko dva udarna oddelka pod enim vodstvom.

386- 573. Vodja in ostali starešine udarnega oddelka

100

si morajo- osebno ogledati zemljišče, preko katerega bo
izvršen napad. Pri tem ugotovijo razčlenjenost zemlji¬
šča, prirodne in umetne ovire, jakost utrdb in njihov
položaj, sovražnikovo moč in njegovo oborožitev.

387-575. Borci nosijo poleg določene opreme in raz¬
streliva le najnujnejšo osebno opremo, kakor šotorsko
krilo, polno čutaro-, rezervno hrano in nož. Naboje no¬
sijo v žepih, ker so odložili nabojnice.

388. Število borcev, njihova borbena oprema in raz¬
strelivo zavisi od vsakokratnih okoliščin. Sledi naj 1 e
primer opreme in naloge udarnega oddelka.

389-576.

101

102

Izvedba napada

390-578. S tem, da razbijemo sovražniku več utrdb
na raznih krajih, uničimo povezanost njegovega zapor¬
nega ognja. Težko orožje razbije njegove žične ovire ali
vstrelja zaseke v te ovire. Prednje pehotne čete nasto¬
pajo pod varstvom ognja lastnega topništva in težkega
pehotnega orožja. Udarni oddelki zasedajo izhodne točke
čim bliže oviram.

391. Ko se začne napad udarnega oddelka, odreže
topništvo in ostalo težko orožje s svojim ognjem cilj
napada ob straneh in po globini od ostalega dela sovraž¬
ne postojanke.

392- 580. Oddelek za rušenje zaprek se prerije v var¬
stvu ognja napadajočih edinic, težkega orožja in v var¬
stvu umetne megle do zaprek. Razstreli zapreke in vreže
v žične ovire zaseke. Ostali deli udarnega oddelka mu
sledijo razvrščeni po globini. Zaščitni oddelek ščiti na¬
stopanje udarnega oddelka, v začetku še iz izhodne točke.

393- 581. Ko so žične ovire prerezane ali uničene, se
požene vodja udarnega oddelka z oddelkom za zamašitev
strelnic v enem skoku v mrtvi (netolčeni) prostor ob
strelni lini.

394- 582. Istočasno zasedejo borci zaščitnega oddel¬
ka zemljišče levo in desno od napadene utrdbe in ščitijo
boke in po globini.

395- 583. Oddelek za umetno zameglitev zamegli zem¬
ljišče levo in desno cd napadene utrdbe in ščiti s tem
prodiranje oddelka za zamašitev strelnic. Pri tem naj
pazi na smer in silo vetra. Z zameglitvijo preneha, ko
je utrdbo dosegel oddelek za zamašitev, zaščitni oddelek
pa je zasedel predvidene položaje.

103

396- 584. Oddelek za zamašitev strelnic onesposobi
strelnice s tem, da: 1. vrže bombe in bombe za umetno
meglo v odprto strelnico; 2. zažge naboj nazstreliva pred
zaprto strelnico; 3. zažge naboj razstreliva ob samem
orožju; 4. zamaši strelnico z vrečami s peskom ali z
zemljo; 5. zažge naboj razstreliva ob vhodu v utrdbo.

397- 585. Če se ponesreči uničenje ali zamašitev strel¬
nice, mora udarni oddelek preprečiti posadki utrdbe, da
bi se udejstvovala proti ostalim napadajočim edinicam.
Uničenje posadke moramo izsiliti, kakor hitro je dobil
oddelek za zamašitev strelnic ojačenje.

Zasledovanje

398- 586. Med zasledovanjem mora četa popolnoma
uničiti bežečega sovražnika. Obotavljanje koristi samo
sovražniku, ki pridobi čas za organiziranje novega od¬
pora, 'ki ga bomo morali streti z novimi, žrtev polnimi
napadi. Velik uspeh ima močno zasledovanje.

399- 587. Odstopajočega sovražnika mo¬
ramo uničiti s streljanjem. Pri tem mo¬
ramo siliti za sovražnikom.  Četa mora sku¬
šati, da sovražnika ponovno naskoči v borbi moža proti
možu. Četni poveljnik odredi svojim vodom v zasledo¬
vanju oddaljenejše cilje. Težko orožje sledi neposredno
prvim vodom. Tik za njimi zaseda ponovno nove polo¬
žaje in s svojim streljanjem ne dajo sovražniku možno¬
sti oddiha.

400- 588. Če se odstopajoči sovražnik brani, naj ga
četa od strani prehiti in stre z napadom v bok ali hrbet
njegov odpor.

104

401- 589. Poveljnik vzdržuje preko izvidnic stik z
bežečim sovražnikom.

402- 590. Zaostale čete ali vodi sledijo v teku po naj¬
krajši poti, da bi se čim prej udeležile zasledovanja.

Obramba

403- 591. Četni poveljnik je odgovoren
za uspešno obrambo svoje postojanke.

404- 592. Če situacija dopušča, si ogleda poveljnik
osebno svojo postojanko in zemljišče pred njo. Pri tem
naj polaga vso pažnjo na krite (mrtve) točke pred po¬
stojanko.

405- 594. Na podlagi izvidov tega ogledanja dopolni
in pomnoži s svojim orožjem, obrambni ogenj težkega
orožja in orožja drugih, zadaj se nahajajočih edimic.

Svojemu orožju določi območje streljanja in položa¬
je. Pazi na to, da je ves prostor na stra¬
neh in pred njegovo postojanko v obmo¬
čju ognja njegove čete, da ni netolčenih
(mrtvih) prostorov.

406- 595. Dodeljenim težkim strojnicam odredi take
položaje, da morejo streljati bočno pred glavno obramb¬
no črto. V sovražnikovo smer jih mora zaščititi s polo¬
žaji desetin.

407- 596. Težki minometalci dopolnjujejo ogenj stroj¬
nic, posebno na sovražnika v kotanjah, dolinicah in v
kritjih tik pred glavno borbeno črto.

408. Lahke strojnice posežejo že rano v obrambno
streljanje. Začetkoma menjajo večkrat svoje položaje,
seveda krito. Paziti moramo, da ne izdamo predčasno
položajev, določenih za obrambo juriša.

105

409. Četni poveljnik (ali pa vodnik) določi stroj¬
nice, ki prično s streljanjem šele takrat, ko ne bo našel
sovražnik v svojem naskoku nobenega kritja več (t. 306).

410. Svoje vodnike mora četni poveljnik poučiti o
načrtu streljanja težkega orožja, katero mora dopolniti
s svojim lahkim orožjem.

411. Položaji, pomaknjeni v globino, se pripravijo,
da bodo s svojim streljanjem uničili morebitni sovražni¬
kov vdor.

412. Četni poveljnik izbere za svojo četo razvitje,
katero mu pač narekuje načrt streljanja lastnega orožja,
zemljišče, predvideno dejstvo težkega orožja, razvitje
pač, katero smatra najugodnejše za uspešno obrambo.

413- 603. S poedinimi povelji na licu mesta odredi
četni poveljnik svoji četi razvitje, načrt streljanja in
izgraditev postojanke. Ta povelja vsebujejo: 1. podatke
o sovražniku in o lastni situaciji; 2. nalogo, ki jo je do¬
bila četa; 3. potek glavne borbene črte; 4. naloga bojnih
straž (predstraž); 5. borbene naloge posameznih vodov,
meje odsekov, ki jih morajo zasesti in braniti, po širini
in globini, borbene naloge dodeljenega težkega orožja,
določbe o zapornem ognju; 6. časovna in krajevna ure¬
ditev streljanja, kdaj naj prično vodi, desetine, lahko in
težko orožje s streljanjem; 7. način pomoči ostalih pe¬
hotnih čet in topništva; 8. podrobna navodila četni re¬
zervi (ureditev obrambe in priprava za protisunek);
9. mesto četnega opazovališča; 10. mesto četnega po¬
veljnika in njegovega splošnega oddelka, mesto višjega
poveljnika, znak za zaporni ogenj, mesto vozov z muni-
cijo, opremo in prehrano.

414- 604. Četni poveljnik odredi izgraditev postojan¬
ke in pove, koliko časa je za to delo na razpolago. Za-

106

pove izgraditev lažnih, navideznih položajev. Da bi bile
prednje edinice čimprej pripravljene k obrambi, jim sme¬
jo pri njihovem delu pomagati s poveljnikovim privolje¬
njem ostale edinice.

415- 606. Načrt postojanke z vrisanim načrtom stre¬
ljanja pošlje poveljnik morebitnemu nadrejenemu po¬
veljniku, vodnikom in vodji težkega orožja.

416- 607. Poveljnik osebno odgovarja, da je četa ve¬
dno pripravljena za obrambo in da pravočasno, posebno
ponoči in pri slabem vremenu (megli itd.) spozna sovraž¬
nikovo namero za napad.

417- 608. Za obrambo ponoči se pobriga že 1  podnevi
s tem, da odredi okrepitev predstraž, odredi izvidnice,
določi osvetlitev vmesnega zemljišča itd.

418- 609. Če je pa vsa četa določena za rezervo, po¬
išče poveljnik po zgornjih navodilih svoji četi take po¬
ložaje, da bo obvladala bojišče s svojim streljanjem po
vsej globini in da bo mogla iz njih vsak trenutek izvr¬
šiti protisunek v kateri koli. smeri. Poveljnik naj za pro-
tisunke pripravi vse potrebno in, če dopušča čas, proti-
sunke tudi uvežba. Četa v rezervi mora s svojim ognjem
in takojšnjim protisunkom uničiti sovražnika, kateremu
se je posrečil vdor, ne da bi čakal kakega povelja za to.

419- 610. Po uspelem protisunku mora poveljnik svo¬
jo četo takoj ponovno razviti po globini in širini.

420. Naloge in način borbe bojnih straž vsebujejo
točke 313—316.

421-613. Čim preide četa iz napada v obrambo, od¬
redi četni poveljnik svojim borcem, lahkemu in težkemu
orožju take položaje, da s svojim streljanjem obvladajo
vse bojišče, potem razvije čete po iglobini; vse ostalo po
točki 413.

107

Prekinitev borbe

422- 615. Praviloma je treba borbo prekiniti ponoči.

423- 616. S poedinimi povelji določi četni poveljnik:
a) predpovelja: 1. odvoz ranjencev, ujetnikov, voz za
municijo, opremo in prehrano; 2. pot (izvidnica) in njeno
obeležitev; b) sama povelja za odstopanje; 3. za borbo
sposobne desetine, ki krijejo odstopanje, njihove vodje,
težko orožje, bolničarje, njihovo borbeno naloigo; 4. na¬
čin, čas in vrstni red odstopanja poedinih vodov in tež¬
kega orožja; 5. zborno mesto; 6. mesto četnega povelj¬
nika.

424- 617. Ponoči odstopajo vodi v širokem frontu,
pri tem izkoriščajo vsa kritja zemljišča in vse poti. Ko
se je četa zbrala na zbornem mestu, jo odpelje povelj¬
nik na zapovedani kraj.

425- 618. Podnevi (izjemoma) bo morala četa odsto¬
pati v borbi od položaja do položaja v popolnem soglas¬
ju s sosednimi edinicami.

426- 619. Za tako borbeno odstopanje določi povelj¬
nik: 1. težko orožje, ki krije odstopanje; 2. kako naj
zaostali deli krijejo odstopanje in kdaj in kako naj sami
odstopajo; 3. kdaj naj deli čete, določeni za odstopanje,
prično z odstopanjem in kdaj ali kje naj zasedejo vmesne
položaje. Četni poveljnik, vodniki in desetarji ostanejo
pri onih delih, ki so najbliže sovražniku.

Za odstopanje veljajo točke 226—229.

427- 620. Na vmesnih položajih se razvije četa v ši¬
rokem frontu k obrambi. Veljajo točke 225—229 in 314
do 316. Vmesni položaji naj dopuščajo ponovno prikrito
odstopanje.

108

428. Če mora četa zasesti novo obrambno postojanko,
postopa poveljnik po točkah 350—416.

429-621. Ko se je enkrat četa odtrgala od sovraž¬
nika, odstopajo počasi tudi preostale desetine. Od situ¬
acije in od dobljenega povelja zavisi, kako bodo odsto¬
pale: od vmesnega položaja do vmesnega položaja; ko¬
rakoma braneč vsako ped zemlje, ali pa tako, da se sploh
ne ustavijo.

430. Sposobni starešine bodo znali prikriti sovraž¬
niku odstop. S povečanim oignjem in svetlobnimi signali
iz raznih, že zapuščenih položajev bodo vzbujali pri na¬
sprotniku vtis, da je postojanka še polno zasedena.

431. Odstop uspešno ščitijo mine in razne zapreke.

✓

109

DODATEK I.

Disciplina med pohodom

a) Splošne odredbe

432- 632.  Vsak častnik in podčastnik je
odgovoren za disciplino svoje edinice med
pohodom. Če nastane pri križanju dveh ali več edinic
zastoj, poskrbe vse starešine najenergičneje, da odpra¬
vijo vzroke zastoja. Odločitev najstarejšega po rangu je
merodajna.

433- 633. Cestno-prometni red velja tudi za motori¬
zirane edinice.

434- 634. Med vojno prebije pehotna četa velik del svo¬
jega časa na pohodu. Da bi četni poveljnik na¬
vadil svojo četo na dolge in naporne po¬
hode, mora med poukom načrtno stopnje¬
vati dolžino in napornost pohodov.

'b) Priprava za pohod

435- 635. Če sta smer ali cilj pohoda že določena, mora
izvidnica ugotoviti stanje cest, uporabnost in stanje bliž¬
njic, stanje sotesk in mostov, prometne ovire in večje
vzpone.

Zborno mesto naj leži ob cesti, nudi naj kritje in
omogoči naj gladko uvrstitev v pohodno kolono.

Pot, določena za pohod, in križišče obeležimo, če je
potrebno, z napisi ali tablicami.

110

436- 636. Manjše predhodnice odstranijo ovire, ob po¬
ledici posipajo, usmerijo kolone beguncev in ujetnikov na
stranske poti. Če dobe za to povelje, postavijo predhod¬
nice na križiščih prometne reditelje.

437- 637. Da ne bi na težjih delih poti zaostali vozovi,
si pomaga četni poveljnik s tem: 1. da dobi priprego (ži¬
vinsko ali motorno), 2. da določi borce, ki pomagajo
vleči ali porivati vozove, 3. da borci nosijo tovor, 4. da
zahteva od poveljstva dodatne vozove z vprego ali jih
pa začasno zapleni civilnemu prebivalstvu.

438- 638. Povelje za pohod, ki ga da poveljnik svoji
četi, vsebuje cesto posebna odredba, kakor n. pr.: 1. obe-
ležitev poti z dogovorjenimi znaki; 2. kdo naj ima pri
križanju prednost; 3. ponoči prepoved nepotrebnih svetilk
in svetlobe (prižiganje cigaret in kajenja, raba žepnih
svetilk itd.); 4. označba začetka in konca čete (ponoči
in ob slabem vremenu s svetilkami); 5. postopek z borci,
ki opešajo (zaplemba vez za njihovo vožnjo); 6. ener¬
gičen častnik ali podčastnik (četni dežurni) na začelju.

439- 639. Izvidnica naj vedno nariše initerer z imeni
selišč. V izvidnico naj določi poveljnik po možnosti moto¬
riste, kolesarje, jahače, šele če teh ni na razpolago, pešce.

c) Med pohodom

440- 640. Četa se premika praviloma na desni strani
ceste.

441- 641. Da bi se četa na širokih cestah bolje krila
ah pa v bližini nasprotnika zrahljala obliko razvitja,
smejo borci korakati na obeh straneh ceste. Vozovi vo¬
zijo pa desno.

442- 642. Vsi častniki in podčastniki pa¬
zijo na disciplino. Pravočasno odpravijo

111

vse nedostatke. Odredba glede pitja naj bo za vse
čete enotna. Enake pohodne olajšave naj veljajo za vso
četo (način nošnje orožja in opreme, pokrivala, odpenja¬
nje ovratnikov itd.).

443- 643. Borci se ne smejo obešati na vozove. Brez
dovoljenja starešine na začelju (točka 305) ne sme nihče
zapustiti pohodne kolone.

444- 644. Četni poveljnik poskrbi za pravočasno za¬
menjavo borcev, ki morajo premagati med pohodom večje
napore,, n. pr. čelo pri hoji po snegu ali prav slabih poteh;
borci na strani, ki je izpostavljena vetru; konjevodci in
tako dalje.

445- 645. Bolniki se smejo voziti le na poveljnikovo
pismeno dovoljenje, ki olajša kontrolo.

446- 646. Med pohodom se mora četa premikati na
zapovedani (predpisani) strani ceste ; zato naj vsak borec
krije svojega predhodnika, vozovi naj vozijo drug za
drugim. Borci ne smejo samovoljno razširiti pohodno
kolono. Posamezni iborci, kolesarji ali jahači izven po¬
hodne kolone uporabljajo stezo, ob cesti, ne pa le del
ceste, ki mora ostati prost. Poedini kolesarji izven se¬
stava čet vozijo drug za drugim.

447- 647. Če obtiči kak voz, ugotovi starešina na za¬
čelju vzrok in se pobriga za eventualno pomoč. Poveljniku
javi: 1. čas in kraj zastoja; 2. vrsto poškodbe in do kdaj
bo popravljena; 3. vrsto pomoči, n. pr. »bo treba od¬
vleči«, »bo treba pretovoriti«, »rabi priprego« itd.

448- 648. Popravila voz ali vprežne opreme ne smejo
ovirati korakajočih edinie. Po možnosti popravljamo ob
cesti. Če pa mora obstati voz na cesti, ga porinemo tik do
desnega roba. Kako hitro je vo,z popravljen, počaka na
prvi presledek v koloni, v katerega se uvrsti. Nikakor

112

se pa ne sme samovoljno uvrstiti med vozove kake dru¬
ge čete ali vozne kolone, niti ne sme prehitevati, da bo
prispel na svoje mesto. Pri prvem zastanku pohiti na
svoje staro mesto.

449- 649. Če hočemo prehiteti kako stoječo edinico,
moramo ustaviti promet z nasprotne strani in preprečiti
prehitevanje kake sledeče ediniee.

450- 650. Motorizirana vozila, ki prehitevajo pešce,
naj zmanjšajo brzino.

451- 651. Če hoče četa kreniti na levo, mora zaustaviti
nasproti prihajajočo edinico in obvestiti o svoji nameri
sledečo edinico.

d) Z a s t a n k i

452- 653. V ožinah, soteskah, na ovinkih, večjih klan¬
cih in na mostovih naj :se četa po možnosti ne ustavi.
Preden se četa ustavi, morajo vozovi na povelje ali znak
»Desno« zapeljati tik na desni rob ceste, celo na pločnike.
Razmakov med četami ne smemo zmanjšati, ker omo¬
gočajo posameznim vozovom križanje z nasproti priha¬
jajočimi.

453- 654. Sredina ceste mora ostati prazna. Puške,
sestavljene v piramide, jahalne -ali tovorne konje moramo
po možnosti sestaviti odnosno zapeljati i-zven ceste. Ja¬
halne in tovorne konje na cesti obrnemo z glavami proti
sredini ceste.

454- 655. Četa na zastanku uredi promet mimo sebe
sama. Če se ustavita dve koloni druga poleg druge, mora
ostati sredina ceste prosta. Borci zapuščajo cesto med
zastankom na strani zastanka in ne smejo brez dovoljenja
preko ceste. Četa na zastanku se ne sme brez povelja
razvrstiti, če jo prehiteva kaka druga edinica.

113

e) Počitek

455- 656. Prostor za počitek in napajališča mora izvid¬
nica pravočasno izslediti, pregledati in če je treba urediti.
Četa naj počiva pravilno stran od ceste.

456- 657. Vsaka četa postavi stražo poleg pušk, voz in
opreme. Na cesti pusti sla, prihajajočim starešinam ra-
portira ta sel in straža: »Sel ... te domobranske čete,
ki počiva (tam in tam) ... metrov od tu« ali pa »Straža
pri puškah ... te čete«.

457. Morebitno prekoračenje zelo prometne ceste na
primer pri prenašnju vode naj poveljnik tako uredi, da
ne bo oviralo prometa.

458. Zastavice ob cesti obeležujejo počivališče raz¬
nih štabov.

DODATEK II.

Komande, povelja in znaki

459- 658. Komande in povelja učinkujejo z načinom,
s katerim jih izgovorimo. Predpogoj dobrega komandira-
nja in poveljevanja so mir, sigurnost in odločnost, ki
morajo zveneti iz tona poveljujočega.

460- 659. Besedilo komand je določeno v raznih pred¬
pisih. Večinoma so sestavljena iz pripravljalne in izvršne
komande, ki jih ločimo s kratkim premorom. Priprav¬
ljalne komande izrečemo jasno in mirno, izvršne pa krat¬
ko in odsekano, če zahtevamo eksercirno izvedbo.

461- 660. Pri poveljih pa besedilo ni predpisano. Ono
naj v kratkem, razumljivem jeziku izraža jasno in brez
pomanjkljivosti voljo poveljujočega. Poedini borec mora
brez poziva ponoviti dodeljeno povelje. Povelje, ki velja
za desetino ali vod, ponovi vodnik, desetar ali kak borec
te edinice le na izrecni poziv poveljujočega. Pri glasnem

114

podajanju povelj, n. pr.: »Povej naprej!«, morajo borci
povedati, od koga prihaja povelje in komu je namenjeno.

462-661. Znake rabimo cesto med borbo, ko navadno
ni mogoče rabiti komand in povelj, žvižg s piščalko bo
obrnil pozornost borcev na poveljujočega.

463. Pri vseh znakih mora biti presledek med pri¬
pravljalnim znakom (dvignjena roka, točka 464) in iz¬
vršnim tem daljši, čim daljša je kolona. Ponoči dajemo
znake s svetilko, ki je obrnjena proti korakajoči edinici.
Rabimo svetilke z raznobarvno svetlobo (zelena: pohod;
rdeča: stoj; bela: vsa znamenja, medtem ko edinica, stoji).
Znamenja dajemo z roko ali s signalnimi palčicami.

464. Znake dajemo z roko, s signalno palčico ali z
zastavico, ponoči z žepno svetilko.

8 '

115

116

117

118

119

KAZALO

A. Pouk posameznika

Osnovni stav. 5

Prijemi. 6

Premikanje. 8

Obrati: a) na mestu. 9

b) v premikanju.10

Ležeči stav.10

Polnjenje, zavarovanje in izpraznjenje puške ....  11

Postavljanje kobilice.13

Nameščanje in snemanje noža.13

Pozdravljanje: a) Splošno.13

b) brez puške, brez čepice, na mestu in v hoji ... 14

c) s čepico na glavi v hoji in na. mestu.14

d) Pozdravljanje s puško.15

Pouk na lahki strojnici.15

Premikanje z lahko strojnico.16

Polnjenje .16

Borbeni pouk posameznika

1. Splošne odredbe.17

2. Pouk strelca.18

a) Izraba sveta.19

b) Napredovanje.20

c) Pohod na položaj.21

d) Prsobrani in prikrivanja.23

3. Borba na nož in metanje ročnih bomb.23

Met bombe.24

Obramba pred sovražnikovimi bombami ....  26

4. Opazovanje in pokazovanje ciljev.26

5. Pouk vojaka v bojni patroli.27

6. Pouk zveznika.28

7. Pouk opazovalca.29

8. Vedenje v temi.30

31

9. Pouk sla.

10. Vedenje ranjencev, razpršencev, donašalcev jedi in

ujetnikov.33

B. Pouk z desetino.36

Strnjena razvrstitev (oblike).37

Pohod, tek in obrati.39

Spremembe oblik.41

Nevezane razvrstitve (oblike).43

Premikanja.48

Zbor.49

Borbeni pouk:

Borba s strelnim orožjem.50

Izbor cilja in poraba municije.51

Tarčna točka.52

Nastopanje.55

Naskok (juriš).58

Zasedba in obramba postojanke (splošno).59

Zasedba postojanke.59

Obramba postojanke.60

Odstopanje.61

Desetina v izvidniški službi in na bojni straži: a) Splošno 61

b) Desetina v izvidniški službi.62

Desetina na bojni straži.63

Splošno navodilo za stražarje.65

C. Pouk z vodom

I. Splošne odredbe .67

11. Strnjena razvrstitev.68

Sprememba oblik.69

Sestavljanje pušk.71

III. Razvitje .72

a) Splošne odredbe.v.72

b) Oblike.75

c) Zbor .75

IV. Borbeni pouk .76

Splošna navodila o nalogi in vodstvu.76

Napad.76

Obramba.80

Vod na bojni straži.82

D. Pouk s četo

I. Splošne odredbe .84

II. Strnjena razvrstitev.85

Sprememba oblik.87

Vozovi in kolesarji.89

III. Pohod.89

IV. Razvitje .90

a) Splošna navodila..90

b) Oblike.91

c) Zbor .94

V. Borbeni pouk .94

Napad.95

a) Splošna navodila.95

b) Napad iz pohoda.96

c) Napad iz pripravljene postojanke.97

d) Napad na postojanke.99

e) Napad na dobro utrjene postojanke.100

Splošne odredbe.100

Priprava napada.100

Izvedba napada.103

Zasledovanje .104

Obramba.105

Prekinitev borbe.108

Dodatek  I.

Disciplina med pohodom.110

a) Splošne odredbe.110

b) Priprava za pohod.110

c) Med pohodom.111

d) Zastanki.113

e) Počitek.111

Dodatek II.

Komande, povelja in znaki.111

V,v n *;-

• ■ •••••



oo^ov. ss iao3

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

0000043G3G4