Politični ogled. DR2AVA SHS. Radikalna vlada je po hujskanju demokratov popolnoma zavozila v skrajno protislovensko in protihrvalsko politiko. Najsilnejši napad na Slovenijo in Hrvatsko tvorita vojni in davčni zakon. Pri vsch predlogih glede vojaštva, ki jih stavijo naši poslanci v imenu pravice, elovečnosli in. kullure, so demokrati najzagrizenejši nasprotniki in celo za batine so glasovali. Ko se je govorilo o kredilih za minislrstvo poljedeljstva, je povdarjal naš poslanec Krajnc, da vlada vedno naglaša agrarni značaj naše države, ne izvaja pa iz tega dejstva potrebnih posledic. Doslej se nobena vlada ni brigala za poljedelstvo, kakor bi to bilo potrcbno, a najmanj za poljcdelstvo v Sloveniji, čeprav si je znal slovenski narod, dokler je bil avtonomen, urediti svoje gospodarslvo lako, da so kmetje vkljub nerodovitnosti zemlje mogli živeti doma. Scdaj pa bo moral naš kmet propasti, kr mu bo zadel smrlni udarec novi vojni in davčni zakon. Zato zahteva slovcnski kmet avtonomijo, da si sam uredi postave v svojo in splošno korist. Slovenski lonet hočc plaČevati one davkc, ki si jih bo sam določil in bo tudi nadziral, kam ti davki gredo, da se bodo nporabljali za napredek Ijudstva, ne pa kakor sedaj, ko gre polovica davka za vojsko, katere je polovica nepotrebna. Radi silnega davčnega vijaka so spori celo med radikalnimi poslanci in kmetje pravijo ministrom: «Vam gospodje je lahko, vi ostancte v Beogradu, mi pa moramo med kmete in povedati, da bodo 6 kratne darke fHatarali«. — Ministri pa praTijo, da s* davki morajo sprejeti, ker drugaie pad« vlada in bi lahko volitve vodila kaka druga stranka.  Nedeljsko zborovanje Radičeve stranke v Zagrcbu, na katerem bi pa nastopil tudi dr. Trumbič ter odgovarjal Pašiču glede napačnih trditev o ustvaritvi Ju-goslavije, je vlada prepovedala in to zopet dokazuje, da prevladujejo v njej zaslepljeni ljudje, ki odklanjajo vsak sporazum. V BOLGARIJI  se kmetje še vedno borijo proti vladi iii Stambolijski je še kot mrtev strašen za gospodo, ker kmet ne bo dal iz rok, kar je dobil pod njegovim vodstvom in bo prej ali slej zatrl nasilno domačo in tujo gospodo. Kmetski pokret vodi tovariš pokojnega Stambolijskega Rajko Daskalov, ki je bil zastopnik prejšnje bcrlgarske vlade v Pragi. V Pragi je ostal ter osnoval zastopstvo in vodstvo bolgarskih republikancev. V ALBANIJI se je začelo od strani vlade delo za proglasitev monarhije in ustoličenje nemškega princa Wieda kot kralja, proti temu pa vstaja severnih plemen, ki zahtevajo ljudsko glasovanje glede monarhije ali republike. Vlada se za vse predlogc ni zmenila, proti ustašem je poslala svojo vojsko, ki je pa doživela že več porazov. Za monarhističnem gibanjem v Albaniji stoji Italija, ki zasleduje svoje posebne namene, in v zvezi je vse to s preobratom v Bolgariji in pa z delovanjem ruskih carističnih generalov, kakor je zloglasni Wrangel. Italija. Fašistovska vlada pripravlja nov volilni zakon, ki bi večinski stranki dal na račun manjših strank kar največ mandatov in bi slovenska in nemška narodnostna manjšina ostala brez zastopstva. Fašistom so posebno nevarni popolari ali Ljudska straiika. Sv. stolica je v svojem glasilu priobčila uradno izjavo, v kateri naglaša, da sv. stolica stoji izven vseh političnih strank in da ni v nikaki zvezi z Ijudsko stran ko. To izjavo skušajo fašistovski krogi izkoriščati proti popolarom, češ, da sv. stolica odgovomost za njihovo delo odklanja. Fašisti spoznavajo, da jim z izjavo *sv. stolice ni nič pomagano. Zato skušajo od vatikana izsiliti odločnejšo izjavo proti popolarom. Fašištični in polfašistični listi očilajd sv. stolici, da je s svojo izjavo zavzela «prekomodno stališče«. Fašistični strah pred popolari je, kakor se vidi, zelo velik. Pornagalo pa jim lo ne bo nič. Zastonj pričakujcjo liberalci (kajti to so fašisli), da jim bo Cerkev pomagala oslabiti slranko katoliškega ljudstva. RUSIJ\. Troeidj je fzjavii na nekem zborovanju v Moskvi: «Xašc raznierje do Anglije še ni Irdno in Rusija utegne naleteti na nove nevarnosti. Ruski odgovor na angleške zahteve je^bil diktiran od sledečega razmišljanja: če so Angleži velikodušni, sino mi še velikodušnejši. Ako oni nočejo vojne, je tudi mi nočemo. Brezuspešen pa bo oslal vsak poskus, da se postopa z Rusijo kot s kako kolonijo v svrho izkoriščanja. Dokler pa mednarodni položaj ni ustaljen, mora Rusija misliti na svojo obrambo. Sovjetska vlada vodi nacijonalno politiko in spoštuje pravice vseh narodov, ki se nahajajo v sovjetski federativni republiki. Tako je centralna sovjctska vlada v Moskvi na primer omogočila vsem sovjelskim federativnim republikam na vzhodu, da te same razpoiagajo s svojka bogaslvom in da same upravljajo in vodijo svoja podjetja. V Turkestanu pa je organizirana narodna armada, ki sloji sieer pod vrhovnim centralnim vodstvom, a mora sama skrbcti za varstvo svojih mej.« Iz delovanja naših poslancev. Dcmokrati za surovo nasiljc pri vojakih. Vsak Slovenec že zna dovolj iz poročil iz časnikov in tudi iz pripovedovanja našlh fantov vojakov, koliko da morajo slovenski in hrvatski fantje-vojaki pretrpeti v garnizijah po Srbiji, Bosni, črnigori in ob albanski meji. Zazboljšanje žalostne usode naših fantov vojakorv se je e-dino zanimal tcr neustrašeno potegoval naš Jngoslov.Idub. Scdaj pripravljajo v narodmi skup^ini nori vor jaški zakon in se Tršijo tozadema posTetovanja V ta>kozvanem vojnem odseku. V tem Tojnem odsekn j« po>* sebno delaven naš poslanee Bedjanič, ki je zabteval na odsekovi seji dne 23. t m., da se ukine Tsaka telesna kazen pri vojakih. Proti predlogu poslanca Bedjaniča so glasovali demkoratje. Demokratje dr. Kukovec in Zerjar so že pod prejšnjo vlado vedno lagali o svo* jih izjavah v parlamentu, kako se našim fantom pri vojakih godi dobro, kako da so zadovoljni in si ne želijo prav nobenega zboljšanja razmer. Kakor demokratje so izjavljali tudi samostojni. Ostanki demokrat-' ske stranke, ki so še prišli pri zadnjib rolitvab t parlament, pa so še tudi sedaj za batinanje slovenskih na-* ših fantov. Slovenci, dobro si zapomnite za prihodnjos^ kdo bo kriv in odgovoren za bodoče vojaške batioel Za odpravo takse za vozovc na vzmetih (fedrab) je v finančnem odboru dne 20. junija nastopil V imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Žebot. V obširnem in stvarno utemeljenem govoru je dokazoval navaočim ministrom in poslancem, kako velike krivice se godijo našim ljudem glede tega davka. V Srbiji plaoujejo samo veliki bogataši ta davek, a pri nas v Sloveniji neusmiljeno iztirjavajo te takse celo od vozov, s katerimi vozijo občine bolnike, zdravnike, duhovnike, invalide. Davčne, oziroma finančne oblasti kljub nebrojnim naredbam še danes prav ne vedo, kateri vozovi so po zakonu podvrženi taksi. Finančni minister je odgovorU, da se bo zakon o taksah spremenil in tedaj bo minist« naredbo skušal omiliti. Vladna večina je zopet glasovala proti našemu predlogu. Ne bo prej bolj, dokler ne dobimo svoje lastne kase. Zatorej ostanimo trdni pri svoji zahtevi: Finančna avtonomija Slovenije je edina naša rešitev. Druge rešitve za nas ni! Občine vSIoveniji ler opravljanje županskih, ozir. tajniških poslov. Poslanec SLS Nemanič je dne 21. jun. govoril v skupščini med drugim sledeče: V Srbiji ima^ jo občinske tajnike, ki prejemajo gotovo svoto iz drž. blagajne. Pri nas v Sloveniji pa imamo občine, imamo občinske tajnike, za katere politična oblast, oziroma ministrstvo noiranjili zadev ne prispeva niti vinarja« Naše občine so v sedanjem času preobremenjene z različnimi državnimi deli, tako da danes župani izvršujejo 60% državnih poslov. PomisliiRO sanio, koliko imajo župani opravila s popisovanjem trena ali s popisovanjem mladeničcv ob času rckrutovanja, s popisoranjeia ob času želve, setve itd. župani so s tem delom tako preobloženi, da morajo imcti pomoč, ako hočejo skrbeti za svoje gospodarstvo. Poznam pri nas kmetc-župane, ki morajo, ker nimajo tajnikov, ker občine nimajo sredstev, da bi jih vzdrževale, po dnevi delati na polju, po noči pa delati s peresom za državo, da rešijo zadeve, katere politična oblast zahteva od njih. Za vse to ne dobijo od države niti viiiarja. (Poslanec Žebot zakliče: Dobivajo brce! Župane smatra vlada za svoje hlapce!) če vsled pireobilice poslov ne morejo vsega pravočasno in redno izvršiti, se proti njim uporabljajo vse mogoče sekature in kazni in'sc jim tako odvzamc še tisto zadnje veselje do državne uprave, kateri žrtvuje svoje zdravje in svoj nočni počitek. Zato zahtevamo od g. ministra, da upošteva zahteve naših županov, da tudi oni dobe primerno odškodnino za delo, katero vršijo v prid države. So pa še druge težave, ki jih imajo župani pri nas v Sloveniji in s katerimi so združcni tndl občuini slroški. Naši župani imajo navadno po 300 do 1000 K letne nagrade kot nekako odškodnino za svoj trud. Vojaška uprava pa zabteva od njih, kakor sem že prej rekel, vse mogoče stvari. Dasi to ne ,spada v to ministrstvo, vcndar je dolžnosl ministra iiotranjih zadev, da bi se v tem oziru tudi zavzel za naše župane pri vojnem ministrstvu. Vojaška uprava namrcč zahteva od naših županov, da morajo ob poklicu rekrutov peljati mladeniče na dotično komando, kamor spadajo. Ako bi se že določilo, da spremljajo \se mladeniče iz svoje občine naenkrat, bi to še šlo in bi bili tudi stroški primeroma majhni. Sedaj pa morajo spremljati enkraj mladeniče, Id so potrjeni k pchoti (pešadiji), drugifi one, ki so potrjeni h konjcnici, tretjič zopet one, ki mo-* rajo k neborački čeli in čez par mescev zopet one, ki marajo oclriniti k vojni mornarici. Umevno je, da so s tem spremljanjem rekrutov združeni veliki stroški, za katere pa država ne plača prav nobene odškodnine. Prfl nas imajo občine, ki so oddaljene od železnice po pet, šest ali še več ur, tako da župan, oziroma njegov namesf nik, ki spremlja polrjene mladeniče, izgubi po dva dni, Je torej popolnoma krivično, da se nalaga tako breme občini. Mi imamo skušnje že od prej, da so se našl rantje vedno točno odzvali poklicu vojaških oblasti, da sami šli vsak k svojcmu polku in zopet sami prišli nazaj. Jaz bi tukaj predlagal, če je v naši državi ie tako urejeno, da inora župan spremljati rekrute in vsled tega izgubi po dva dni časa, da mu država izplača za lo pri-* mcrno odškodnino. Za po toči poškodovane občine v ptujskem in rogaškem okraju sta poslanca Vrečko in Vesenjak skupno z ostalimi tovariši vložila interpelacijo za nujno odpomoč in odpis davka. Na prošnjo obeh poslancev je okrajno glavarstvo že izvršilo uradno ccnitev škode, ki znaša v nekaterih občinah do 100 odstot. (Črmožiše in Žetale). Poslanci so storili svojo dolžnost, če bo tudi vlada storila svojo, bomo videli. Naša poslanca za nadaljevanje dcla na novi žeK progi Murska Sobota—Ormož. Naša dva prekmurska poslanca Klekl in Siftar sta posredovala te dni pri ministru za javna dela glcde nadaljevanja dela iioy«i železniške proge Murska Sobota—Ormož. Na posredovanje ravnokar omenjcnih poslancev je dovolil rninister za nadaljevanje del krtdit 5 milijonov dinarjev.