Posamezni izvod 1 šiling, mesečna naročnina 4 šilinge.
ljudska skuiKŠa.m, ■xžkar6&\-a
Letnik Vlil.
Celovec, sobota 19. december 1953
Štev. 58 (6(9)
OVP spet išče pravico staršev v deželnem zboru
Koroški deželni zbor se je v četrtek popoldne bavil z deželnim proračunom za leto 1954.
Celotni osnutek rednega proračuna izkazuje 242,910.700 šilingov prejemkov in izdatkov, ki je s tem izravnan. Izredni proračun predvideva 29,454.000 šilingov izdatkov.
Po generalni debati pri kateri so k osnutku proračuna zavzemali govorniki frakcij, razun poslanca Kazianke, dosti pozitivno stališče, je spregovoril deželni glavar Wedenig. Deželni glavar je izrazil svoje zadovoljstvo, da je generalna debata v primeri s preteklimi leti potekala stvarno. Med drugim , ko se je deželni glavar pečal z izvajanji govornikov posameznih frakcije, je opozoril tudi na vladni predlog zakona o dvojezičnem šolstvu, ki bo po njegovem mnenju problem dvojezičnosti na šolah zadovoljivo rešil.
Pri specialni debati k proračunu za šolstvo je svojo modrost spet enkrat razkladal znani OeVP-jevski poslanec dr. Mayrhofer. Če je izrazil svojo bojazen, da moderno zgrajeni šolski prostori na vasi odtujajo šolsko mladino kmetijstvu in pospešujejo beg z dežele, je brez dvo-
ma že s tem dokazal svojo nazadnjaško miselnost. Kakor drugače tudi pričakovati ni bilo, je privlekel spet krilatico o pravici staršev, s čemer je menil, da bi čimbolj odstranili drobce dvojezičnega pouka na jezikovno mešanem ozemlju. Izjavil je, da ugotavljajo, da dolgoletna zahteva spodnjekoroških staršev po uresničitvi pravice staršev še ni izpolnjena ter da se ta zadeva tiče temeljne pravice staršev manjšine in večine.
Ob zaključku debate je deželni glavar We-denig zavzel tudi stališče k izvajanjem dr. Mayrhoferja in dejal, da so nedavno strokovnjaki učitelji na neki konferenci o pojmovanju pravice staršev govorili povsem drugače. Pravilno je, da starši sodelujejo pri vzgoji otrok, je dejal, ne more pa biti pravica staršev merodajna pri učnem načrtu ter je potrebno v gotovih razmerah vprašanje pravice staršev ločiti. Če bo v vseh zadevah ravnalo po volji staršev bi čuda doživeli in morali tako rekoč za vsake starše postaviti posebno šolo. Prav to pa velja posebno na južnem Koroškem.
Zadnji pravdorek še ni izgovorjen
Za zločinsko blatenje koroških Slovencev v Kleine Zeitung ni nihče odgovoren
Svetopisemski kralj Salomon je bil do minulega torka nedosegljiv zgled modrega sodnika. Po dobrih treh tisočletjih pa se je izkazalo, da so v Celovcu še mnogo modrejši. Zato tudi odslej nihče ne bo več govoril o salomonskih razsodbah, marveč bo ves svet samo še spoštljivo strmel in občudoval celovško modrost. Če stvar ne bi bila prokleto resna in za ugled avstrijskega sodstva morda usodna, bi kazalo obuditi k življenju nesmrtnega Cankarja, da bi napisal še farso o pohujšanju v dolini celovških modrijanov.
Znano je, da je morala »Kleine Zeitung« letos v teku sedmih obravnav v enem primeru s častno izjavo preklicati laži, vsebovane v seriji svojih klevetniških člankov o »krvavi meji«, in da je bila v treh procesih obsojena na občutne denarne kazni, ker ni mogla dokazati resničnosti svojih neodgovornih in zločinskih ob-dolžitev poštenih ljudi.
Znano je, da je odgovorni urednik »Kleine Zeitung« Genser pri prvih dveh obravnavah dne 3. VIII. in dne 17. VIII. poudarjal, da bo dokazal resničnost izmišljotin v »Kleine Zeitung« ter je s tem javno priznaval svojo, odgovornost, ki mu jo nalaga tiskovni zakon. Šele med tretjo obravnavo dne 7. IX. — torej po vec ko enem mesecu po pričetku procesov — ko se je hujskačem pričelo svitati, da gorostasnih klevet in laži ne bo uspelo dokazati — saj jih je morala »Kleine Zeitung« delno se istega dne javno obžalovati in preklicati s častno izjavo — so se gospodje »spomnili«, da je bil odgovorni urednik v času od 2. VII. do 17. VII., torej prav v času, ko so inkriminirani članki izhajali — težko bolan in da zato ni mogel biti odgovoren za vsebino lista. Sodišče tega iz trte izvitega zagovora seve ni moglo priznati, ker pač zakon jasno določa odgovornost odgovornega urednika, ki zanemarja svoje dolžnosti. Odgovorni urednik »Kleine Zeitung« pa je vendar sam priznaj, da kaznivih člankov ni bral, preden so šli v tisk, čeprav bi bila to izrecno njegova dolžnost. Zato so sledile obsodbe.
Drugače pa so delovali možgani celovškega deželnega sodišča. Tričlanski senat pod predsedstvom prezidenta deželnega sodišča dr. Schwendenweina je ugodil prizivu odgovornega urednika »Kleine Zei-
tung« in njegovemu izbegavanju s »težko boleznijo«. Med obravnavo minuli torek je bilo izrecno ugotovljeno, da urednik Genser med svojo »težko boleznijo« ni klical zdravnika, marveč da je zdravnik šele 17. VII., torej naknadno, ko Je bij »bolnik« že spet zdrav ugotovil, da je b i 1 pacient težko bolan. Ugotovljeno je bilo nadalje, da urednik med svojo »boleznijo« ni odložil svoje odgovorne funkcije in da ga je »Kleine Zeitung« ves čas »bolezni« vodila kot odgovornega urednika. Urednik Genser je prav tako izrecno priznal, da člankov tudi pred »boleznijo« ni bral, priznavajoč celo, da jih niti ni imel možnosti brati češ, da so bili za to merodajni drugi faktorji. Nasprot-
Resni obrazi delegatov so bili najboljši dokaz, da se mladina v polni meri zaveda važne vloge svoje organizacije, da se zaveda velikega pomena občnega zbora,
no pa je urednik Košič kot priča izpovedal, da so šli vsi članki skozi Genserje-ve roke in da je..Genser tudi serijo o krvavi meji pošiljal naprej.
Sploh so se pokazale med zasliševanjem bistvene razlike v izpovedih prič in zagovorom obtoženca, vendar se deželno sodišče ni potrudilo, da bi ugotovilo kdo govori resnico in kdo po krivem pričuje. Sodišče ni niti narekovalo zapisnika o protislovnih pričevanjih.
Čudno je po vsem tem izzvenel pravdorek celovškega deželnega sodišča, ki je ovrglo obsodbo okrajnega sodišča z dne 9. XI. ter oprostilo odgovornega urednika »Kleine Zeitung« Genserja vsake kriv-(Nadaljevanje na 2. strani)
ki naj bi bil mejnik v zgodovini slovenskega mladinskega gibanja na Koroškem.
Na občnem zboru so med mladimi delegati sedeli tudi starejši zastopniki naših
Izvršni odbor DFDL je zasedal
Celovec, dne 16. XII. 1953.
Izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva je na svoji današnji seji sklenil, da bo v teku priprav za občni zbor Demokratične fronte delovnega ljudstva, ki bo dne 9. januarja 1954, zasedal v sredo, dne 30. decembra 1953 Pokrajinski cdbor DFDL.
Iz sekretariata DFDL.
JugosJovan — tajnik Donavske komisije
Po poročilih iz Beograda je bilo na zasedanju Donavske komisije v Galacu, na plenarni seji minulo sredo izvoljeno novo predsedstvo Donavske komisije. Za tajnika je bil izvoljen vodja jugoslovanske delegacije Dragoje D j u r i č. Doslej je mesto tajnika, ki vodi posle komisije, imel sovjetski predstavnik.
narodnih organizacij s predsednikom Demokratične fronte dr. Petkom na čelu, ki so mladini in njenemu zborovanju sporočili pozdrave in želeli uspešno delo. Prav tako sta se zbora udeležila tudi zastopnika Zveze slovenske mladine v Italiji, medtem ko je Centralni komite Ljudske mladine Slovenije poslal brzojavko naslednje vsebine: »Na vašo skupščino ne moremo zaradi neizstavljenih avstrijskih viz. Vaši skupščini in preko nje vsej slovenski mladini na Koroškem pošiljamo bratske pozdrave z željo k še večjim uspehom.«
čuvajmo in razvijajmo napredno miselnost
Po otvoritvenih besedah predsedmka Zveze slovenske mladine je v pozdrav občnemu zboru zapel mladinski pevski zbor pod vodstvom Stankota Černiča pesem o domovini ter narodno pesem, nato pa je kot prvi spregovoril predsednik Demokratične fronte dr. Franc Petek, ki je v kratkih besedah nakazal naloge slovenske mladine na Koroškem. Poudaril je, da se imamo zahvaliti edinole narodnoosvobodilni borbi, da danes lahko delamo v okviru slovenskih naprednih organizacij. Protifašistična borba, — je nadaljeval — pa našemu narodu ni prinesla le enotnosti, marveč je največja pridobitev NOB napredna miselnost, ki jo moramo čuvati
Mladina, zate se ustvarja boljša bodočnost!
Občni zbor Zveze slovenske mladine
Preden je preteklo nedeljo predsednik Zveze slovenske mladine na Koroškem Hanzi Ogris začel občni zbor naše mladinske organizacije, so delegati in gostje napolnili prekrasno »Modro dvorano« Doma glasbe v Celovcu. Navzoči so bili zastopniki mladine iz neštetih krajev, zastopane so bile vasi ob Zilji in Dravi, z Gur in iz Kapclških grabnov, zbrala se je mladina, da se posvetuje o uspehih in neuspehih v preteklem delu, kakor tudi o delu v bodoče.
TRGOVINA SAMONIG BELJAK WeiBbriachgasse 12
želi svojim spoštovanim odjemalcem
vesele božične praznike in srečno novo leto 1954
in razvijati, ker le tako si bomo ustvarili tudi boljše življenje.
V	imenu slovenske mladine v Italiji je izročil pozdrave tov. Filibert Benedetič in kratko orisal borbo Slovencev v Italiji za narodnostne in človečanske pravice. Dejal je: Goriški Slovenci ne zahtevamo nič nemogočega. Zavedamo se svojih državljanskih dolžnosti, toda tudi država bi se morala zavedati svojih obveznosti, sprejetih na podlagi mirovne pogodbe. Rimska vlada pa doslej še ni pokazala pripravljenosti, nasprotno so hoteli vprašanje Trsta rešiti z diktatom oziroma vojaškim potom. Mi smo otFočno proti taki rešitvi, mi hočemo, da se to vprašanje reši mirnim potom na podlagi sporazuma, ki bo zajamčil mir in prijateljstvo med obema državama.
Mladina je uspešno izpolnila prevzete naloge
Poročilo o delu mladinske organizacije je podal tov. Hanzi Ogris. Navedel je podrobnosti o delu mladine v času od zadnjega občnega zbora, iz katerih je razvidno, da je delež mladine v narodnem delu le mnogo večji, kakor bi morda kdo mislil. Če pomislimo samo na odrske prireditve, pevske in tamburaške nastope ali na športno udejstvovanje, potem lahko ugotovimo, da je mladina v marsičem izpolnila prevzete naloge in obveze. Iz poročila pa ni bila razvidna samo pozitivna stran mladinskega dela, marveč je referent kritično pokazal tudi na tista vprašanja, v katerih Zveza slovenske mladine le ni mogla doseči popolnega uspeha.
Zavedajoč se velikega pomena mladinske organizacije in njenega dela so navzoči delegati pri volitvah novega odbora po stvarni in temeljiti presoji končno izrazili svoje zaupanje tistim članom naše mladinske organizacije, ki so s svojim dosedanjim delom porok, da bodo tudi v bodoče kot odborniki požrtvovalno in nesebično delali za čim bolj uspešno napredovanje Zveze slovenske mladine.
V	naslednji diskusiji se je najprej javil
k besedi predsednik Slovenske prosvetne Zveze dr. Franci Zsvitter in poudaril važno vlogo, ki jo v prosvetnem življenju igra ravno mladina, kakor je sploh mladina tista, ki bo prej ali slej prevzela delo v naših organizacijah:	»Nov čas prihaja
in mladinci ste tisti, ki boste prevzeli in vodili naše narodno življenje na Koroškem.«
Kot zastopnik naših študentov in zlasti visokošolcev je občni zbor pozdravil tov. Janko Wiegele, ki je v prvi vrsti opozoril na vprašanje dvojezičnega šolstva na Koroškem ter še posebej na vprašanje pouka slovenščine na osnovnih in srednjih šolah. Sami smo doživeli, je dejal, da razni učitelji in profesorji ne morejo ali pa nočejo v zadovoljivi in pravilni meri posredovati šolarjem slovenski jezik in slovensko kulturo. Nas slovenskih mladincev tak pouk ne more zadovoljiti, zato se moramo prav mi odločno postaviti za to, da bodo vsaj naši otroci v zadovoljivi meri deležni slovenskega pouka.
Tudi zastopnik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter je prinesel mladini pozdrave slovenskega zadružnega gibanja in poudaril, da mora mlada generacija posebno v zadružništvu zavzemati vedno širše mesto, kajti »vse zadruge in posojilnice ničesar ne koristijo, vsi traktorji in magacini so brez pomena, če ne pridete vi, ki ste mladi, ker za vas se pripravlja boljša bodočnost.«
Poleg omenjenih pa so se oglasili k besedi še nešteti drugi in razpravljali o tečajih, o tisku, filmih, knjigah, športu, planinstvu in mnogih drugih za mladino važnih in zanimivih vprašanjih. Bil je to pravi mladinski parlament, kjer je lahko vsakdo povedal svoje želje, svoje predloge, svoje težave. Skupno je mladina obravnavala vprašanja, ki niso važna le za njo, marveč za celotno naše napredno gibanje.
Enotnost brez narodnega šovinizma
Zadnji je spregovoril novoizvoljeni sekretar Stanko Černič in nakazal glavne naloge, ki v bodoče čakajo mladino. Svoj referat je zaključil z besedami: »Bodi naša prva dolžnost, da bomo v naših vrstah združili vso slovensko mladino na Koroškem, da bo v naši organizaciji prostora za vsakega mladega človeka, ki hoče iskreno graditi našo enotnost brez vsakega narodnega šovinizma. Bodimo ravno mi slovenska mladina na Koroškem tisti most, preko katerega naj pelje pot do trajnega prijateljstva in mirnega sožitja med obema narodoma.«

Zadnji pravdorek še ni izgovorjen
(Nadaljevanje s 1. strani) de, hkrati pa odločilo, da mora klevetani tožitelj Andrej Sienčnik iz Mokrij nositi stroške procesa. Prizivno sedišče se je postavilo enostavno na stališče, da Genser v času bolezni ni mogel nositi odgovornosti za klevetniške članke in da bi si bil moral izdajatelj lista za ta čas oskrbeti drugega odgovornega urednika, kar pa se ni zgodilo.
Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je deželno sodišče, ki je samo ugotovilo, da je lastnik in izdajatelj »Kleine Zeitung« prekršil predpise tiskovnega zakona, vsaj napravilo tozadevno ovadbo na pristojnega državnega pravdnika, ali pa tudi tega ni smatralo za svojo dolžnost.
Po svojevrstni razsodbi celovškega deželnega sodišča bodo imeli klevetniki in lažniki zelo lahko delo. Kadar bodo v tisku hoteli komu oblatiti čast in poštenje, bo zadostovalo, če bo odgovorni urednik kratko malo težko zbolel in nihče ne bo več odgovoren za kaznivo pisanje, krivca enostavno ne bo. To bo idealna svoboda tiska, ki so jo doslej — menda čisto po nepotrebnem — omejevale zakonite določbe o odgovornosti odgovornih urednikov. Mar ne bo to pravi raj za poklicne hujskače in atentatorje na dobro ime poštenih ljudi? Celovški sodniki so pri »Kleine Zeitung« in neodgovornih mazačih verjetno pridobili na ugledu. Dvomimo pa, da je porastel njihov ugled pri poštenih ljudeh, ki jim čut odgovornosti do človeka in družbe ni nepoznana moralna vrednota.
Ustavno zajamčena neodvisnost sodnikov je vsekakor zelo lepa stvar. Lahko pa postane škodljiva in za ugled avstrijskega sodstva celo usodna, če bi, kakor ob
predmetnem pravdoreku mogel nastati videz, da se »neodvisnim« nai ljubo sprevrže v neodvisnost od zakonov in v odvisnost od »neodvisnih«. Naše ljudstvo in tudi avstrijska demokratična javnost vsekakor ne moreta razumeti te razsodbe celovškega prizivnega senata. En časopis je že zapisal, da je isti senat v drugem primeru ob popolnoma istem dejanskem stanju drugače odločil in da potemtakem za celovško prizivno sodišče obstoja dvojno pravo. V primeru »krvave meje« dobi ta dvoličnost še poseben prizvok in se predsednik celovškega deželnega sodišča ne sme čuditi, če naše ljudstvo po tem pravdoreku izgublja vero v pravičnost avstrijskega sodstva. Toda v pomirjenje senata in »Kleine Zeitung« naj bo povedano, da proces, čeprav po tem pravdoreku že v zadnji instanci pravnoveljaven, še ni zaključen, temveč se bodo s tem edinstvenim pravdorekom bavili še generalna prokuratura v zaščito zakonov, državno pravdništvo, civilna sodišča in še mednarodna jurisprudenca.
V času, ko so mednarodno zaščitene »človečanske pravice«, pač ni mogoče, da bi v demokratični državi neodgovorni hujskači lahko nekaznovano teptali prav te pravice. Zato smo prepričani, da bodo drugi sodniki le našli, da človek, ki kot odgovorni urednik najprej poskuša odgovorno »dokazati« resničnost in verodostojnost zločinskih klevet, potem ne more postati naenkrat neodgovoren za vse te klevete, če se izkažejo kot zločinske izmišljotine. V tem nas potrjujejo predvsem izvajanja Genserjevega zastopnika, da pri vsem temeljitem študiranju komentarjev k tiskovnemu zakonu baje ni našel podlage za pravdorek prvega sodni-
ka, ki pa prav gotovo ni našel podlage in utemeljitve za pravdorek prizivnega senata, kajti v tem primeru bi bilo njegovo dolgo frazarjenje brezpredmetno. Ni pa verjetno, da v vseh dolgih desetletjih veljave tiskovnega zakona še ni bilo obravnave z istim dejanskim stanjem, temveč je le bolj verjetno, da v vsem tem času ni bilo takega nerazumljivega pravdoreka. Zato tudi ne verjamemo, da bo ovekovečen v kakem komentarju pravdorek celovških sodnikov, ki oprošča slehernega odgovornega urednika vsake odgovornosti, čim prijavi uredništvu oziroma izdajatelju in lastniku lista svojo odsotnost. Prav to vendar v zadnji konsekvenci pomeni pravdorek celovškega senata! Srečni odgovorni uredniki, ki so od sedaj naprej prenehali biti »uredniki za obse-denje«!
Da se povrnemo k razsodbi celovškega senata pri deželnem sodišču: Kako neki bi izpadla razsodba g. prezidenta in obeh prisednikov v slučaju, če bi se bil drznil kak list nesramno zapisati, da so ti gospodje morilci in izdajalci. Ali bi pri istih sodnikih obveljal zagovor odgovornega urednika, da vsled bolezni ni mogel nositi odgovornosti? Ali bi celovški senat tudi v tem primeru razglasil oprostilno sodbo, posebno, če bi odgovorni urednik najprej poskušal še zagovarjati te svoje obdolžitve in dokazati njihovo resničnost? Menda bi v lastnem primeru le uvideli absurdnost svojega pravdoreka, ki so ga, kakor izgleda po pisanju drugih listov, prvič v tem primeru, ko je prizadet le slovenski partizan, očividno smatrali za pravilnega. Toda slovenski partizan, ki je znal braniti svojo čast in pravico v mnogo težjih okoliščinah, bo znal braniti svojo čast in svojo pravico tudi proti temu pravdoreku. Zadnji pravdorek še ni izgovorjen !
Kdo so ti »domovini zvesti odločneži”?
»Nadstrankarski« se imenujejo podpisniki poziva, ki ga objavljamo v dokaz, kako smelo in nemoteno spet dviga glavo goli in brezobzirni nacizem na Koroškem. Podpisniki so najboljši primer, kako na odločilnih mestih nekdanji nacistični prvaki iz časa krvavih zločinov nad našim ljudstvom izrabljajo svoj položaj za stalno rovarjenje in Ščuvanje, da bi dosegli od nacizma zastavljeni cilj: uničenje slovenskega življa na Koroškem. Kajti kdo so ti »domovini zvesti odločneži«?.
Jožef Glanschnig iz Vovbr je že iz let 1919/20 našim ljudem v velikovškem okraju znan kot brezobziren volkssvehr-ovski zastrahovalec, v vsej svoji okolici pa kot predstavnik najbolj izkoriščevalskega pajdaštva značilnega Herrenbaura.
Njegov sosed in veleposestniški vrstnik inženir Valentin Maierhofer je vsemu našemu ljudstvu dobro poznan zaradi svojega sovraštva do vsega slovenskega že prav toliko časa. V prvi Avstriji je merodajno odločal o vseh podporah za kmetijstvo na škodo naših kmetov, v dobi nacistične diktature je še stopnjevano nadaljeval to uničevalno politiko do našega ljudstva kot visok uradnik Landstelle, sodeloval je v uradu proslulega krvnika Maier-Kaibitscha in po izsledkih policije vodil začasno tudi posle domačega Ortsgrup-
Deželni glavar Wedenig in namestnik deželnega glavarja Ferlitsch sta prejšnjo soboto obiskala zveznega kanclerja ing. Raaba ter ga seznanila s sklepom, s katerim je koroški deželni zbor pred enim mesecem soglasno zahteval, naj se zvezna vlada zastavi za to, da bi Italija že končno vrnila lastninske pravice ziljskim obmejnim kmetom, ki imajo del svojih planin in gozdov pod Italijo.
To posest ziljskih kmetov, ki obsega skoro 1500 hektarov, je italijanska fašistična vlada leta 1938 nasilno razlastila slično kakor so to delali tri leta pozneje tudi koroški nacisti.
Krščansko-demokratska italijanska vlada še do danes ni pooravila te krivice svoje fašistične predhodnice. Edino, na kar je Italija po letu 1945 »širokogrudno« pristala, je to, da »smejo« ziljski kmetje jemati svoje lastne planinske pašnike v najem, pa še to je povezano z neznosnimi stroški, dočim gozdno posest še vedno izkorišča neka italijanska družba.
penleiterja v Št. Petru na Vašinjah. Po majniku 1945 je uspešno prebolel v par tednih glavobol junaškega poveljnika
Prane K r a i g o r	Karl F r i t z
Feistritz i.R.	Finkenatein
Volkssturma, ki je še ob Hitlerjevi smrti reševal tretji rajh, in v polletju je že vodil spet komisije za »popravo škode« izselje-
Med Avstrijo in Italijo je bil leta 1925 sklenjen poseben sporazum, s katerim se je Italija obvezala, da bo. spoštovala lastninske pravice ziljskih kmetov. Na to pogodbo se je skliceval sedaj tudi koroški deželni zbor, ko je zahteval od dunajske vlade intervencijo. Kakor poročajo, je zvezni kancler deželnemu glavarju in njegovemu namestniku zagotovil, da bo stvar temeljito in dobrohotno proučil.
Vsa povojna leta je bila Slovenska kmečka zveza skoro edina, ki je z opozorili in intervencijami zahtevala energične korake v prid ziljskim dvolastnikom. Zato lahko samo pozdravljamo, da je končno spregovoril tudi koroški deželni zbor in da sta njegovo zahtevo podkrepila še najvišja predstavnika Koroške. Želeti bi bilo, da bi tudi dunajska vlada odločno zahtevala, da današnja Italija, ki se rada naziva za krščansko in demokratično, vsaj po osmih letih popravi nasilje italijanskega fašizma.
nim Slovencem, dokler se temu početju prizadeti niso uprli.
Kmalu se je gospod inženir demokratiziral in se povzpel do zelo odločilnih in merodajnih položajev. Danes je viceprezident koroške Kmetijske zbornice, viceprezident nemške Zadružne zveze, odbornik Okrajne kmečke zbornice v Velikovcu, kjer obvlada položaj s prej imenovanim Jožefom Glan-tschnigom kot predsednikom Okrajne kmečke zbornice Velikovec. Razen tega je predsednik velikovške mlekarne, tamošnje zadružne žganjarne ter sedi v še neštetih drugih gospodarskih ustanovah ter v predsedništvu OeVP-Bauern-bunda in stranke.
»Hauptmann« Karl Fritz je vsakemu našemu človeku poznan in zasovražen kot predstavnik politike nasilja in brezobzirnega zatiranja iz volkswehrovskih borb, kot vodilni sodelavec Heimatbunda v prvi Avstriji, predvsem pa kot namestnik Maier Kaibitscha v času najbolj krvavega nasiljstva, izseljevanja in zatiranja našega ljudstva tu in onstran Karavank. Obtožen za sodelovanje pri vsem tem nasilju se je za krajšo dobo zatekel v pobožnjaštvo, da danes zopet dvigne svojo zastavo za »odločni« nastop v krogu svojih dolgoletnih preizkušenih sodelavcev.
Willi Kaufmann je znan nacistični kolovodja iz beljaškega okraja, kjer je še danes šef nepoboljšljivih »nekdanjih« kot predsednik VdU. Znal si je priboriti položaj predsednika beljaške okrajne Kmečke zbornice, v kateri sedaj napoveduje še posebno stopnjevano ofenzivo proti našim zadrugam in izobraževalnemu delu Slovenske kmečke zveze.
Franz Kraiger iz Bistrice v Rožu je bil v najslavnejši dobi »prodiranja na jug«, ko so on in njegovi vrstniki preložili svoje »obrambno in obmejno« delo kar v srce Balkana, hitlerjevski agent in baje Kreisleiter NSDAP v Beogradu.
Tako izgleda ta »nadstrankarska« druščina: vsi so si edini vsaj v zastopanju načel in ciljev ene stranke: nacizma. Naj izgledajo njihovi proglasi kakorkoli, nam in vsem poštenim Korošcem je njhov cilj od včeraj, danes in jutri dobro poznan.
Italija naj že končno popravi nasilje fašizma
Koroška intervencija na Dunaju glede ziljskih planin
la Hovaat>er 1953»
Mitteilung u. Bitto
Angeaichts der Tatsache,dass in Stidkamten die AktivitSt der vom Auslande her geforderten und von der OF gefiihrten slo-vrenischen Irredenta aowohl auf kultrurellom als auch auf vvirt-schaftlicham Gebiete zunimmt,hat ein Kreis entschlossener Hei-mattreuer den Beschluss gefasst,eine sich tiber ganz Karaten erstreckende iiberparteiliche Abwehr- und Grenzhilfsorganise-tion in a Leben zu rufen.Damit soli eine gefahrliche Iiicke im Leben der heimattrouen Bevolkerung geschlosaen werden.
Die Vorarbeiten fiir diese Organisation sind seit Wochen ia Gang.Dase ein aolchea Unterfangen auch finanzieller Mittel bedarf,ist selbstveretandlich.
Deahalb erlauben sich die vorl&ufig Beauftragten der ia Entstehen begriffenen Organisation die hbfliche und herzliche Bitte zu stellentfiir deren Arbeitsfond eine Spende zur Verfu-gung stellen zu wollen,deren Hbhe der der Sache w^hlge8innto Spender selbst bestimmen mochte.Ein Erlagschein der Rairreisen-Kasae Vblkermarkt.Konto Nr.533,liegt diesem Schreiben bei;falxs ea ervvunscht iatfaind auf dieses Konto auch Direkteinzahlungen moglich.
Wir danhkn hei-zlich im Voraus und zeichnen mit
Karntnergruss
Josof Glanschni St.Stefan bel Volkermarkt
Valentin Maierhof' Lindenhof bei Vblkermarkt
Willi Kaufmann St.Rupprecht bei Villach
Izbor odlomkov iz knjige VLADIMIR DEDIJER: JOSIP BROZ TITO
18. nadaljevanje
EN DAN S TITOM
Eno izmed sredstev, s katerimi je Stalin nameraval povzročiti razkol v Komunistični partiji Jugoslavije, je bil poskus vzbuditi sum, da so nekateri izmed članov stalinovci, in ustvariti stanje, v katerem bi nihče nikomur ne zaupal in bii ljudje drug drugega sumničili, da bi moralo priti do prave histerije sporov, aretacij in likvidacij. To je bila taktika, na kateri je slonelo njegovo prvo pismo. Najprej je skušal povzročiti razdor med Titom in Kardeljem, ko je objavil razgovor, ki naj bi ga imel Kardelj s sovjetskim poslanikom v Beogradu glede na Titov govor v maju leta 1945, in nato skušal privesti do razdora med Djilasom in drugimi. Naslednji primer naj pokaže nekatere izmed kom-informovskih metod. Črnogorski poslanec Veljko Mičunovič je zelo ostro napadel ZSSR v govoru, ki ga je imel leta 1948 na kongresu Komunistične partije Jugoslavije, ki je bil mogoče najmočnejši govor na tem zborovanju. Cez nekaj dni je v kominformovskem glasilu izšel članek, podpisan V. Mičunovič. Sovjeti so hoteli, da bi Tito in drugi mislili, da je Mičunovič tako govoril samo zato, da bi prikril svoja resnična čustva.
Bilo je na stotine podobnih primerov spletk in krivih obdolžitev, toda ta taktika se je izkazala kot popolnoma nekoristna. Stalin je v tem primeru vnovič pokazal, da ne pozna Komunistične partije Jugoslavije, da ne pozna pogojev, v katerih se je razvila, in kakšne izkušnje ima za seboj. Ni poznal osnov, na katerih je Tito zgradil Partijo, zlasti po letu 1937, in odnosov, ki jih je ustvaril med njenimi ljudmi in ki so storili, da so ljudje drug drugemu verjeli in zaupali. Med predvojno diktaturo si mogel mirno ostati v svojem stanovanju, medtem ko so ti v ječi mučili tovariša, da bi izdal svoje prijatelje. Prijateljstvo je zraslo na zavesti, da se tovariši ne bodo zlomili z mučenjem. Vojna je bila celo še trša šola. Nikjer nisi mogel spoznati človeka tako do dna kakor v vojnih dneh. Z vsakim trenutkom je bilo treba pokazati pogum; ob vsaki priložnosti te je utegnil poklicati na pomoč prijatelj in je po tvojem odzivu precenil vrednost vajinega prijateljstva. Med artizansko vojno v Jugoslaviji je vladala zelo uda lakota in to je stvar, po kateri moreš presoditi človekov značaj; ali je pohlepen, ali se ozira na druge, ali je voljan deliti poslednji grižljaj hrane. Pred vojno, med vojno in po vojni je Tito neutrudno razvijal dalje ta duh tovarištva med ljudmi, ta duh enakopravnosti, pravico slehernega človeka do možnosti, da popravi storjeno napako, ne pa da za najmanjšo napako odgovarja s svojim življenjem, kakor se dogaja to v Sovjetski zvezi.
In ali se Tito utegne danes kot predsednik države, ki jo ogrožajo sovražniki tako kakor Jugoslavijo in ki ima toliko notranjih in zunanjih problemov, še zmerom brigati za te probleme, ali mu to dopuščajo državni posli?
Tito še zmerom živi v Romunski ulici 15 v srednje veliki hiši, kakršno bi mogel imeti premožen zdravnik v Detroitu. Pred dvema letoma so prizidali hiši novo krilo, v katerem so namestili Titovo novo pisarno. Drugače je hiša ostala nespremenjena. Tudi prostor okrog hiše so malo razširili in zasadili nova drevesa.
Kadar pridejo iz inozemstva velike uradne delegacije, jih Tito sprejme v nekdanji palači regenta princa Pavla Karadjordjeviča, ki so ga izgnali iz Jugoslavije 27. marca 1941, ker je sodeloval z osnimi silami. Tuji časniki so kdaj pa kdaj pisali, da stanuje Tito v tej palači. To ni res. Ko je lord Mountbatten, vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega brodovja, poleti 1952 obiskal Tita, je bila med drugim omenjena tudi ta palača. Lord Mountbatten se je zanimal za palačo in nato pričel govoriti o svojih sorodnikih in znancih, kar 'je pričalo, da zelo dobro pozna princa Pavla. Tito je nato povedal lordu Mountbattenu, zakaj ne želi živeti v palači princa Pavla. Med drugimi razlogi je omenil tudi tole: Tito je prvo leto po vojni v tej palači priredil na Silvestrovo velik sprejem, na novega leta dan pa prejel naslednje pismo: »Srečno novo leto v hiši, ki je last drugega.« »Zlasti po takšnem pozdravu,« je Tito povedal Mountbattenu, »nisem želel živeti v tej palači.«
Tito poleti zelo' zgodaj vstaja. Zbudi se ob pol šestih zjutraj, pozimi pa ob sedmih. Vsako jutro kakšne pol ure telovadi. To je navada iz mladosti. Tito se sam brije. Vse to traja kakšno uro. Nato se sprehodi v parku ne glede na to, kakšno je vreme, in ali sneži, dežuje ali sije sonce. Sprehaja se sam, navadno po istih stezah. Zajtrkuje približno ob osmih. Tito ne po^ laga velike važnosti na hrano. Njegov kuhar je 1 Dalmatinec, ki je bil med vojno partizan in dela zanj že od leta 1943. Tito ima za zajtrk kavo, kruh, surovo maslo in včasih omleto. Pri
drugih obrokih mu je najljubša običajna srednjeevropska kuhinja, le kdaj pa kdaj si privošči obed z zagorsko hrano, ki jo je njegova mati znala izvrstno pripraviti: kurjo juho s kislo smetano in sirove štruklje. Pri jedi Tito le malo pije, mogoče kozarec piva poleti ali kozarec jugoslovanskega vina. Gostje lahko dobe slivovko, vermut ali likerje. V vročini se mu kdaj pa kdaj prileže »špricer« — vino s sodavico — ali pa voda z vinom (bevanda).
Tito hitro pozajtrkuje in je v svoji pisarni kmalu po osmi uri. Spotoma obišče svoje ptiče, izmed katerih so večina kanarčki, jih krmi, pogleda, ali imajo dovolj vode, nato pa sede za pisalno mizo in prouči jutranje časnike. Bere jih zelo skrbno, zlasti članke in novice o Jugoslaviji. Posebno ga zanimajo pisma uredništvu, ki velikokrat pokažejo, kako ljudje mislijo. Tako je na priliko osnutek za ustavo, ki je bil objavljen spomladih952, imel med drugim v načrtu tudi spremembo jugoslovanskega volilnega sistema. Glede na osnutek naj bi se volitve vršile z indirektnim glasovanjem, se pravi, da bi predstavnike v republiško skupščino volile okrajne skupščine. Jugoslovanski časniki so dobili mnogo pisem od ljudi, ki so bili proti indirektnemu sistemu glasovanja. Tito je opazil to in predlagal, naj zakonodajni odbor vnovič načne diskusijo glede na sistem glasovanja. Po dolgem razpravljanju je bilo naposled odločeno, da se v osnutku za ustavo sprejme sistem, po katerem volijo predstavnike direktno.
Tito pregleda tudi vsa poročila časniške agencije Tanjug, ki objavlja novice po vseh vo-dilnTi svetovnih agencijah, po ameriški, angleški, francoski, nemški in ruski. Tukaj velja omeniti, da njegov tajnik ne podčrta važnejših novic ali jih sploh ne zabeleži/temveč da Tito sam pregleda poročila. Titu redno prinašajo tudi te-le časnike in publikacije: Londonski Times, Economist, New Statesman and Nation, A. Bevanovo Tribune, evropske izdaje New York Times in newyorško Herald Tribune; Foreign Affairs, Neue Ziiricher Zeitung in moskovsko Pravdo. Tito bere zelo naglo in nemudoma izlušči najvažnejša dejstva. Tito kadi, medtem ko bere časnike. Bil je strasten kadilec, toda zdaj pokadi samo kakšnih dvajset cigaret na dan. Zmerom uporablja majhne cigaretne ustnike in iih ima več. Tito nosi med branjem naočnike. Pred mnogimi leti je imel težave z očmi, ko mu je oster drobec priletel v oko, kar je povzročilo vnetje obeh oči. Morali so ga operirati in zdravnik mu ie ukazal, da mera nekaj časa nositi očala. Zdaj je daljnoviden in nosi ustrezajoče naočnike.
Po pregledu časnikov se Tito loti svoje pošte. Tito kajpada dobiva mnogo pisem iz Jugoslavije in hkrati iz tujine. Titov tajnik, neki črnogorski odvetnik, ki je bil med vojno partizan in je danes podpolkovnik, odpre vso pošto. Vsako jutro napravi s svojimi pomočniki seznam vseh pisem s kratkim izvlečkom njihove vsebine. Te izvlečke natipkajo na majhne liste, ki jih pripno na prvotna pisma. Tito pregleda vsako pismo in zaznamuje z modrim svinčnikom v enem kotu, kaj je treba zastran tega ukreniti. To ie zamudno delo in včas h traja dobro uro. Kakšna so ta pisma in kakšne prošnje navadno vsebujejo? Večina izmed njih so pritožbe zoper razne ukrepe oblasti. Vsa pri-
TITO NA BRIONIH Z MIROSLAVOM IN BELO KRLEŽA
dejo v roke posebnemu Titovemu tajniku, ki preveri, ali so pritožbe upravičene ali ne, in ki zahteva od državnih uradov ali drugih instituti dodatne oedatke; nato prejme Tito poročilo o dejanskem stanju in o tem, ali je prošnja upravičena ali ne. V večini primerov, mogoče devetdesetkrat od sto, Tito ugodno reši prošnjo. Te prošnje so vsakovrstne. V Jugoslaviji je na primer navada, da družine, ki se jim rodi deveti otrok, zaprosijo Tita za botra. Tudi družine partizanov, ki so izgubili življenje v borbi, se pritožujejo, da še ni urejeno vprašanje njihovih pokojnin. Številna pisma se pritožujejo
zaradi prisilnih izselitev. Kadar se morajo ljudje izseliti iz stanovanj, navadno pišejo Titu. Zanimivo je omeniti, da je pred svojo operacijo zaradi bolezni na žolčnem mehurju Tito dobil številna pisma, zlasti s kmetov, v katerih so mu stare ženice priporočale raznovrstna ljudska zdravila za takšne primere. Posebno skupino pisem sestavljajo pisma delavcev, ki opisujejo svoje iznajdbe. Ta pisma prouče posebno skrbno. V nekaterih primerih so iznajdbe koristne. Sem ter tja gre pa za prazne upe. Tako je na priliko kmet, ki je med vojno leta 1944 po nekem nemškem napadu vodil Vrhovni štab in Tita skozi gozd nad Drvarjem, pisal leta 1951 Titu, da je odkril perpetuum mobile. Tito mu je pri priči pisal dolgo pismo, v katerem mu je povedal, da je perpetuum mobile nemogoč in naj kmet uporabi svoje sile za odkrivanje koristnejših reči.
Tito prejema tudi številna pisma iz tujine. Večino teh pisem mu pošiljajo zbiratelji avtogramov. Mnogi ljudje prosijo v pismih tudi za material glede konflikta s Sovjetsko zvezo. Ko so bili odlomki Titove življenjske zgodbe priobčeni v Lifu, je Tito prejel veliko število pisem iz Združenih držav. Neki Američan jugoslovanskega rodu mu je poslal sliko svoje hiše in pismo, v katerem je pisalo: »Tito, ako zabredete kdai v stisko, pridite k meni! Dam vam sobo v svoji hiši.«
Po pregledu časnikov in pošte se Tito loti proučevanja državnih problemov. Najprej pregleda depeše predstavnikov v inozemstvu in prouči nato različne osnutke zakonov, ki se pripravljalo. Dopoldne ima navadno tudi razgovore s člani svojega kabineta in razpravlja z njimi o nekaterih zadevah prvenstvene važnosti, ki jih obdelujejo. Nato sprejme obiske delegacij ali posameznikov iz Jugoslavije ter se tako v enem letu sestane z več tisoč Jugoslovani. Te delegacije navadno predstavljajo različne tovarne, kmetijske zadruge in množične organizacije. Ako se v Beogradu sestane kongres, udeleženci navadno prosijo za razgovor s Titom. Pri teh sestankih, ki trajajo pol ure do eno uro, se suče pogovor okrog problemov tovarne, ustanove ali organizacije. Tito vprašuje o delovnih pogojih in ljudje ga vprašujejo o zunanji politiki. Posebna vrsta obiskovalcev so Titovi stari prijatelji in sorodniki. Po navadi orideo enkrat na leto obiskat Tita njegovi sošolci in prijatelji iz vasi v okolici Bjelovara, kjer je Tito živel po prvi svetovni vojni, in iz tovarn v Zagrebu, ostanejo kakšen dan pri njem, so obdarovani in se nato poslove.
S prijatelji
DEDIJER V ODLOMKU „ENO JUTRO NA BRIONIH" PRIPOVEDUJE O TITU, KO STA BILA S KOČO POPOVIČEM PRI NJEM NA POČITKU NA BRIONIH
Malce smo se pošalili glede na Popovičevo družbeno poreklo in se spomnili časa, ko se mu je precej okajeni sovjetski general Kern jev posmehoval kot „Konstantinu Popoviču, generalu, milijonarju, pesniku”. Koča Popovič je izgovoril te besede po rusko. Spomnil se je na „bruderšaft”, ki jo je pil leta 1946 s Stalinom in Molotovom. Vzdignil se je s peska in pričel z živahnimi gibi opisovati prizor, posnemajoč Stalinove besede „Serb, pridji su-da” in nato isti postopek z Molotovom in neprijetni občutek, ki ga je prevzel, ko so ga poljubile Molotovove mesnate ustnice.
y,Stalinovo vabilo ,Serb, pridji suda1 ni bilo docela iskreno; v njem je' bil nadih šovinizma,” je rekel Koča Popovič.
Pogovor se je vrnil k družini Koče Popoviča. Tito se je spomnil nekega Kočevega bratranca, slikarja z imenom lika Vlajnič, pri katerem je Tito ilegalno stanoval, ko je prišel v Beograd tik pred vojno.
„Dobro se spominjam Vlaj-niča in njegove žene Adeline. Kako dobro sta se ujemala! Klical jo je Packa, Packa. In nikdar po vojni nista prišla k meni, da bi me česa prosila; pred vojno pa bi nam bila dala svoj poslednji dinar. Po vojni sem ju videl prvič petindvajsetega maja. Prišla sta mi čestitat k rojstnemu dnevu. Pogovarjali smo se in zdelo se je, da sta prav tako srečna drug z drugim kakor nekoč. To je prijetno videti.”	(Dalje)

PREŽIHOV VORANC:
»Pojdi
z nami m
Mladi drvar Peter Narovnik je delal v gozdu in podiral drevje. Bil je nezakonski sin dekle France Narovnik, pa je bdi že od svojega osmega leta brez matere. V svojih mladih letih je služil za pastirja, pozneje pa, ko je odrastel in postal močnejši, za hlapca. Pred šestimi leti je služil pri Ro-goeniku in tam je služila za malo deklo brhka, dvajsetletna Lona, sirota kakor on. Zadnjo jesen, ko sta služila tam, sta se vzela in ljudje so se zelo čudili, kaj da je občina dovolila zakon! »Kaj boš«, so se jezili kmetje. »Kup beračev imamo več na svojih ramah. Kaj to, da sta oba pridna, ko pa nimata nič.« Takoj po poroki je šel Peter h kmetu Matevžu, oderuhu in skopuhu prve vrste, in ga prosil, da bi mu dal toliko sveta, da bi si na njem postavil bajto, ki bi bila njegova lastnina do njega smrti, potem pa pripade Matevžu nazaj. Rad je dal kmet zahtevano, veseleč se dobre kupčije. Preden je minilo pol leta, je že stala zgotovljena majhna, iz surovih hlodov zbita hoča konec Matevževega pašnika. Tako sta si postavila Lona in Peter svoj dom. On je dobil delo v gozdovih grofa T..., ona je pa poleti delala kmetom na polju, pozimi pa predla. In tako se je živelo, borno in skromno sicer, po kajževski navadi, pa srečno in veselo, kakor ne v vsaki bogati kmetski hiši.
To je bilo šesto leto po poroki, ali pa sedmo zimo. Peter je hodil drvarit z nekaj drugimi sotrpini gori v Mecesnovec.
Vsako nedeljo popoldne so odrinili s polnimi cekarji živeža v planino in se vrnili šele v soboto zvečer nazaj v dolino.
Sredi tedna je bilo. Snežena odeja je pokrivala goro in dolino. Večer se je delal in po vrhu se je jel sneg trditi Peter in štirje drvarji so kidali v planini riže. Na vrhu riž je bil nakopičen velik kup zmr-zlih bukovih in macesnovih hlodov. Peter in še trije drugi drvarji so stali ob kupu z lopatami in krampi v rokah. V svoji neprevidnosti je Peter zlezel na kup. Pa na zmrzlem in ledenem lesu mu spodrsne in on, da bi se obdržal na kupu, vtakne lopato v špranjo med dva hloda in si tako truši nekaj hlodov nase. Bolesten krik so zagnali vsi trije drvarji, tako da je ves prestrašen prihitel sem od bajte še Četrti drvar. Ubo^i Peter ni utegnil niti zaklicati na pomoč, že so se skotalili hlodi čez njega in zdrčali daleč po rižah v globel. Peter pa je obležal z razbito glavo in zmečkanim truplom ob kupu.
Obstopili so delavci mrtvo truplo in tarnali in vpili na pomoč.
V glinastem piskrcu so prinesli blagoslovljene vode iz koče in poškropili mrliča.
Položili so na tla velik koc in zavili mrtvega tovariša vanj. Potem so vse skupaj
V ZIMI
Prišli so iz gozda do Matevževega pašnika. Dolge sence so se vlekle čez belo odeti pašnik. Na enem koncu pašnika se je videla bajta, dom Petrov.
Za gozdom je čepela in mesec jo je obseval z vso svojo svetlobo. V nji in okrog nje je bilo vse svečano mirno, mrzla noč je dihala in utripala v medlih mesečnih žarkih. Ob tem pogledu se je zdrsnil ru-sasti Bajnant. Pomislil je, kako se bo na mah vse perdrugačilo v koči in okrog nje, ko bodo sedaj tihi prebivalci koče zagledali ubitega. Naenkrat je začutil na ramah veliko težo. Bliže bajti so prihajali, teže je nosil Bajnant, drugi menda pa ravno tako, ker vsi so molčali in sopihali. Petdeset korakov pred bajto je stala smreka in pod njo je bilo kopno. Položili so nosilo na tla in potem so obstali. Vedeli so, kakšna naloga jih čaka, toda bali so se je vsi. Pa tudi zdaj se je ojunačil prvi Bajnant.
»Kdo bo poklical Petrove?« je vprašal četvorico.
Branili so se vsi in sam je moral stopiti do vrat in potrkati s pestjo po vratih.
»Kdo je?« se je odzval v sobi zaspan glas Petrove žene.
»Mi s planine smo, vseh pet.«
V veži so se začuli mehki koraki in kmalu potem so se odprla vrata; postava Petrove Lone se je prikazala na pragu.
»Kaj pa, da ste že nocoj tukaj, ali se ni zgodilo kaj?« V njenih besedah je bil skrit strah, to je čutil Bajnant. In nerodno je rekel: »Petra smo prinesli.«
In zajokala je Lona na glas.
II.
V sobi je dišalo po utrlih svečah, po raznih kadilih, vladal je pa mrliški duh.
Sredi izbe so stale pare, dva venca iz zelene hojevine sta bila položena ob vznožju. Nad vzglavjem je viselo polno svetih podob. S polodprtimi očmi so gledali svetniki in svetnice na mrtvaški oder. Za zeleno pečjo so sedeli drvarji in molče pogledavali drug drugega. Na klopi ob steni pa je čepela Lona in držala na rokah dojenčka. Pri vratih je stal kmet Matevž in gledal ravnodušno sedaj v pare, sedaj v tla.
Zdaj se obrne proti Loni in s hinavsko ponižnim glasom jame govoriti:
»Kaj vam bom dopovedoval, saj sami veste, kako sva imela s Petrom narejeno; do njegove smrti, potem pripade meni.«
Vsi molčijo, le Lona vzdihne.
Matevž je skrivoma švignil z očmi po vdovi in z lokavim nasmehom na suhih ustnicah nadaljeval:
\l
položili na plasto stelje. Bajnant in še dva druga drvarja so prijeli za veje in potegnili, Anže je hodil zadaj in nosil klobuke vseh štirih. Privlekli so do roba, od koder pelje globoka drča v dolino. Tam so vrgli čez Petrovo truplo vrv in tako pritrdili k stelji. Vsi štirje so se usedli na plasto k mrtvemu sobratu in Bajnant je izpod-maknil noge iz snega. Po bliskovito je švignila plasta po drči in, preden so prišli vozači prav k sapi, so že bili v temnem smrekovem gozdu. Nevajen človek bi se desetkrat pobil pri taki vožnji, a naši planinski ljudje so navajeni.
Ostali so pod zelenimi vejami košatih, starih dreves.
»Tako torej, zdaj je bajta moja in jaz lahko vzamem druge v bajto.«
»Kam pa bom jaz z otroki,« vzdihne Lona. Toda Matevž je bil skopuh in njegovo srce je bilo že davno navajeno in gluho za enake vzdihe.
»Saj ne gonim ravno zdaj, bomo pa na mesece naredili, če bom videl, da bo kaj poštenja.«
Šel je iz hiše in postal nekoliko pred pragom ter ogledoval stene in streho. Lona je stopila za njim v vežo in ga mislila vprašati nekaj.
»Moja Lonka, lahko ostaneš v bajti, dokler hočeš, samo pametna moraš biti,« je rekel brez ovinkov: »moja moraš biti
nekoliko. 2e od nekdaj si mi všeč. Kar poljubi me, pa plačaš z enim samim poljubom stanarino do Jurjevega.«
»Proč od mene!« krikne Lona in odskoči. »Doma imate ženo, pri meni pa leži mož na parah in vas ni strah govoriti take reči!«
Zbežala je nazaj v hišo, pokleknila ob odru in obupen jok se ji je izvil iz prsi. Strah jo je bilo prihodnosti...
Zgodnje jutro je bilo, ko je stala pred velikim poslopjem grofa T. petorica lju-
di: Bajnant in njegovi tovariši in pa Lona. Tisti dan so namreč izplačevali grofovi uradniki, kar so imeli delavci tam zasluženo. Lona je imela dobiti še nekaj denarja po Petru, pa še zaradi nečesa drugega je šla danes sama po denar. Bajnant in vsi drugi so ji po vrsti prigovarjali, naj gre z njimi.
l povej gospodu, kako je, morda se te usmili. Morebiti je še grofica doma, tedaj bo še bolje. Kdor prosi, ta nosi.«
In Lona je šla. Velika grajska vrata so se odprla. Šli so po vrsti v urad. Lona je šla najzadnja. Začudil se je debeli gospod blagajnik in pisar je prenehal s pisanjem.
»Aha, vi ste Petrova, no, Peter ima še nekaj tukaj.« Naštel ji je na mizo desetak in še pet kron in se obrnil vstran. Pobrala je denar in obstala na mestu. Blagajniku se je menda zdelo, kaj še hoče, pa se je obregnil:
»Ste že pobrali, ne, kaj še čakate?«
Ona se je opogumila: »Prosim vas, gospod! Jaz bom kar povedala: Moj mož je storil smrt za grofa, ko je delal za njega. Pustil je mene in otroke v bedi sredi zime. Prosim vas, dajte mi kaj malega podpore.«
Gospod blagajnik se je začudil tem odločnim in resnim besedam in pisar nič manj.
»Vi, žena,« govoril ji je z uradniškim obrazom. »Vi ste meni povedali kar naravnost, bom pa jaz tudi. Vaš mož se je ubil v svoji neprevidnosti, grof nima nič zraven. Kar je zaslužil, to mu je grof dal, to sem vam izplačal. Sploh vam jaz ne smem dati krone več, kakor vam gre. Grof hoče imeti vse v računu in če je krona vržena kam po nepotrebnem, tedaj vsem Bog na strani stoj. Pojdite.«
In trdo se je usedel na sedež. Lona ni obupala. Zmislila se je na grofico. Upala si je vprašati gospoda po grofici. Debeluh se je razjezil in odskočil s stola.
»Kaj strašiš še dalje tukaj, sitnarica babja, grofica bo nate čakala in ustregala kmetskemu smetju. Pojdi že enkrat, baba.«
Odpravila je pri grofih. Sicer je dobro vedela, da bi jo grof ali grofica na tak način ne odpravila, pa kaj si hoče, ko ne more do njih. Neveden človek je revež pri gospodi. Pred vrati so jo čakali drvarji. »Ali ti je veliko dal gospod,« vprašal je eden, ki še ni tako poznal gospoda.
»Nič ni dal«, tožila je Lona, »še razjezil se je nad menoj.«
»Vrag je vrag, gospoda pa gospoda,« dejal je Bajnant in odšli so z dvorišča.
ANTON FUNTEK:
(V mtijii
Zašel. Brezkončen sneg pokriva dol in breg. Le tu in tam grmičje izpod snega kipi. Popotniku v obličje ledeni piš vrši.	„Za hip, za hip samo počil bi rad tako!” Drevo kipi iz snega — prostorček ko nalašč! Tako! Že podenj lega, zavit do vrha v plašč.
Kam siliš, potnik, v noč? Nikjer med snegom koč. Udira se stopinja, sneg seza do kolen, život ti ves prešinja in stresa dih leden.	„Oj, to de dobro, to, počivati tako!” Prelepe mehke sanje objemljejo duha. Ves se zataplja vanje ... Doma je spet, doma!
Neznan mu ves ta kraj, drugačen nego kdaj. Kako je v tujem sveti po kraju tem kopnel! Nocoj še h tel je zreti svoj dom . .. Zdaj je zašel.	Crez dolgo dolgo let objemlje ženo spet in ta presrčna deca, kako zre vanj zvesto! On sam od sreče ječa, rosno mu je oko.
Prešlo je dokaj let, kar je odšel med svet. Doma je pustil ženo in deco, ko zaman tu delal je pošteno in trpel noč in dan.	Ob peči že sedi in kaj vse govori! Kar pravil bi pravljice, brezglasni vanj strme. Živo se rdi jim lice Kako to dobro de!
Zdaj vrača se domov, pod rodne koče krov. Bogastvo nosi v pasu, zdaj konec bo skrbem in konec zlemu času ... Naprej po snegu tem!	Toplota mehka ta, in pa doma, doma! Blaginja ga prešinja, ko tja po sobi zre: dni prejšnjih ga spominja, kar vidi tukaj, vse.
Močneje mete sneg, hitreje stopa v breg. Sneg čez kolena seza — naprej samo, domov! Globoko se ugreza — domov, pod rodni krov!	Kako v Staniči tej bo živel rad odslej! Zahvaljen Bog, da z blago roko ga je privel nazaj v to kočo drago ... Zašel? Ne, ni zašel!
Povsod brezglasna noč. Obstane, mrklo zroč. Kam zdaj? Kje steza prava? Miglja mu pred očmi. Težka mu noga, glava, znoj čelo mu rosi.	Gosteje mete sneg, pokriva dol in breg. On spi in spi in sanja otrpel, mrtev, trd. — Kdo tu? Molče se klanja nad njega truplom — Smrt.
artf.iBj.inrut
Sobota, 19. december: Urban V.
Nedelja, 20. december: Evgenij in Makarij Ponedeljek, 21. december: Tomaž ap.
Torek, 22. december: Demetrij Sreda, 23. december: Viktorija Četrtek, 24. december: Adam in Eva Petek, 25. december: Božič; Roj. Gospodovo Sobota, 26. december: Štefan, mučenec Nedelja, 27. december: Janez Evangelist Ponedeljek, 28. december: Nedolžni otročiči Torek, 29. december: Tomaž, škof Sreda, 30. december: Evgenij
SPOMINSKI DNEVI
19.	12. 1828 Rojen v Lesah jezikoslovec in
narodni učitelj Anton Janežič — 1862 Rojena slovenska slikarica Ivana Kobilica.
20.	12. 1920 Uredništvo in tiskarna ,,Edinost”
v Trstu že drugič razdejana.
21.	12. 1382 Habsburžani so dobili Kranjsko
v fevd — 1873 Rojen skladatelj Josip Ipavec — 1934 V Sloveniji ustanovljen IX. korpus NOV in POJ.
22.	12. Dan jugoslovanske armade —
1779 Umrl slovenski prekmurski pro-testanski pisatelj Štefan Kuzmič — 1946 V New Yorku svečano otvorjen Jugoslovanski narodni dom.
23.	12. 1875 Rojen na Vinici pri Sodražici li-
terarni zgodovinar, pisatelj in urednik dr. Ivan Prijatelj.
24.	12. 1848 Rojen skladatelj Benjamin Ipavec.
25.	12. 1840 Rojen ruski skladatelj Peter
Iljič Čajkovski — 1877 Rojen skladatelj Emil Adamič — 1943 Začetek VI. ofenzive proti NOV v vzhodni Bosni.
27.	12. 1861. Umrl jezikoslovec France Me-
telko — 1918 Napad italijanskih šovinistov na slovensko tiskarno ,^Edinost” v Trstu.
28.	12. 1890 Umrl v Beogradu srbski pisatelj
Laza Lazarevič.
29.	12. 1600 Divjanje cerkvenih in posvetnih
oblasti proti protestantom na Kranjskem. V Ljubljani so zažgali osem vozov slovenskih knjig.
30.	1.2. 1920 Objavljena „Obznana”, ki je raz-
pustila KPJ.
Beseda o prosvetnem delu v Šmihelu
nad Pliberkom
Širiti prosveto na vasi, posredovati izobrazbo vsem našim ljudem je bil cilj, ki je priklical k življenju naše prosvetne organizacije. Prosveta je ona neprecenljiva dobrina, ki se s širjenjem in razdeljevanjem med mnoge ne manjša, temveč raste in se množi. Prosveta osvobojuje in ustvarja močne neodvisne značaje in odpira samostojne poglede na življenje in dogajanja v svetu. Z rastočo prosveto na vasi mineva čas, ko je naše tako imenovano »preprosto ljudstvo« živelo v duševni revščini, ko je za našo množico mislil le »gospod«, gospod v fraku in talarju. Po prosveti se ljudstvo umsko razvija in vedno manj je razlike, ki je ločila na eni strani redke izobražence, na drugi pa maso v duševni temi tavajočo. Zaradi delovanja prosvetnih društev se naše ljudstvo na vasi polagoma vzpenja iz te razlike. V tem je velika naloga prosvetne organizacije, da posreduje na široki podlagi izobrazbo vsem in vsakomur, ko jo hoče sprejemati.
Razveseljivo je, da že lahko ugotavljamo na vasi uspehe prosvetnega dela. Mnogo jih je, s katerimi se moremo pogovarjati ne samo o gospodarskih vprašanjih in gospodarskem napredku, kar je nujno za ohranitev neodvisnih eksistenc in s tem tudi miselne neodvisnosti, temveč še o mnogočem drugem. Pozna naše ljudstvo na vasi bogastvo poezije prvaka slovenskega pesništva Prešerna, mnogo jih je, ki poznajo mojstra slovenske besede
Župančiča, so, ki razumejo pot Hlapca Jerneja in uživajo pripovedno umetnost glasnika nove dobe Cankarja in korakajo po potil borbe za lepše življenje, ki jo je nakazal Prežihov Voranc ter črpajo iz zakladnice neštetih drugih umetnikov, vodnikov in prorokov novega pravičnejšega sožitja na svetu. Prav tako po prosveti ljudstvo politično dozoreva. Utrjuje se narodna zavest in zavest pripadnosti vsemu slovenskemu narodu. Poleg tega zna ljudstvo pravilno ceniti stremljenja v svetu od kominforme in porajajočega se neofašizma ter druge izrastke raznih političnih gibanj do ostankov ozke klerikalne politike na Koroškem. In kar je najvažnejše, živo spremlja vzpon naprednih demokratičnih sil v svetu, h kateremu delček doprinašamo tudi koroški Slovenci.
Preko vseh težav je tudi naše Slovensko prosvetno društvo »Peca« v Šmihelp izpolnjevalo svojo zadano si nalogo. Na občnem zboru eno izmed preteklih nedelj je bilo iz poročil razvidno, da je bilo šmihelsko društvo po prvi svetovni vojni v živahnem razmahu. To pa v nemali meri zaradi tega, ker je bil takrat v Šmihelu razgledan in širokogruden župnik Vintar ter so znali tudi nekateri kaplani dojeti pravo utripanje ljudske duše. Tudi po drugi vojni, ko se še niso zacelile rane in izpolnile vrzeli, ki jih je vojna prizadejala, je postalo prosvetno življenje nad vse živahno. Marsikatera težja igra, ka-
Naša pesem ob Klopinjskem jezeru
Idilično Klopinjsko jezero, priljubljeno letovišče tujih gostov in privlačna izletna točka v srcu Podjune, je sedaj v zimskem času bolj tiho in zasanjano. Minulo nedeljo pa so prihiteli številni ljubitelji slovenske pesmi in napolnili dvorano v moderno urejenem hotelu »Obir«, ker se je med tednom od ust do ust širila vest, da bodo ta dan zapeli priznani in preizkušeni pevci iz Gur pod vodstvom pevovodje Pavla Kernjaka. Nihče ni hotel zamuditi užitka, ki ga je vsak pričakoval ob prihodu zbora, ki je žel letošnjo jesen tako lepe uspehe na gostovanju v Mariboru in Slovenskih goricah ter nedavno v Škofičah. Za organizacijo udeležbe so se potrudili domačini, med temi predvsem škocijan-ski organist Eberwein in tajnica Zveze slovenskih žena Milena Groblacherjeva.
Goste pevce in udeležence je srčno pozdravil in vsem izrekel dobrodošlico organist Eberwein. Nato je spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze in tudi iskreno pozdravil vse navzoče in jim želel mnogo prijetnega razvedrila ob poslušanju naše pesmi, ki bo po dolgem času v organiziranem zboru danes zadonela ob Klopinjskem jezeru.
Občinstvo je že nestrpno pričakovalo,
Podravlje
Na kmetijski šoli v Podravljah ne mine nedelje ali praznika, da ne bi zabeležili novih obiskov. Znanci, starši in sorodniki obiskujejo učence in si ob tej priložnosti ogledajo posestvo in šolske prostore.
Razen sorodnikov gojencev so preteklo nedeljo prišli iz okolice Celovca štiri fantje, od teh 3 absolventi drugih kmetijskih šol. Pri pregledu posestva se kar niso mogli ločiti od strojev, ker tako popoln strojni park še niso videli. Ko so si ogledali internatske prostore in učilnice, se nad ureditvijo internata pravtako niso mogli dovolj navdušiti. Absolventi kmetijskih šol Goldbrunnhof in Tigring so ugotavljali, da zdaleka niso imeli take ugodnosti kot jih imajo gojenci v Podravljah. Pri učilah so kar strmeli. V kratkem času bi si radi čim več ogledali .in osvojili. Žal je čas potekel in smo se morali v jedilnici pri lepi glasbi od njih posloviti. Fantje so odhajali s težkim srcem, tako prijetno so se počutili v naši družbii. Pri slovesu se je eden od njih že kar prijavil za obisk šole v prihodnjem letu.
da bi slišalo prvo pesem. In zares, ko so se pevci s svojim pevovodjem pojavili, živahno pozdravljeni, na podiju ter je za-orila v dvorano prva dovršeno zapeta narodna, je bilo občinstvo na mah prevzeto od tople, na naših tleh zrasle tako domače melodije in besedila. Navdušeno ploskanje je nagradilo pevce že za prvi dar. Navdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi in poslušalci niso odnehali, da so morali nekateri pesmi ponovita. Prav posebno je ugajala ona šegava »Jaz pa moj gvažek« in tista polna dovtipov in domislekov mladostnega in prešernega popotovanja v Škufiče in preko naselij do Pinje vesi, kjer je izzvenela v mlad zakon
Osemdeset let je dolga življenjska doba. Kdor je vse svoje dolgo življenje posvetil delu, ne samo zase, temveč tudi za druge, povsem po pesnikovih besedah: »živeti vrl mož ne sme zase,« je zaslužil, da se ga hvaležno ljudstvo ob visokem življenjskem jubileju spomni. Tak je bil naš Miha Šlajher, ki v svojem življenju ni storil samo tega, kar mu je veleval stan, temveč kar mož je storiti dolžan. Naš list se je vrlega moža, zaslužnega jubilanta, v svoji zadnji številki že spomnil. Dodatno k temu pa hočemo danes poročati o mali, iskreni proslavi, ki je bila na predvečer Šlajherjevega rojstnega dneva na njegovem domu.
Spoštovanega jubilanta so minili ponedeljek zvečer obiskali domači pevski zbor, poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, zastopnik Slovenskega vestnika, Šlajher jev mladostni prijatelj, bivši slovenski župan, Matevž Rainer, in več drugih domačinov, njegovih prijateljev in znancev.
Ko se je vlegel mrak na tiho vas je zadonela iz mladih grl pred hišo podoknica: »Zadoni nam«. Vzradoščen je povabil jubilant goste pod svojo streho, kjer so mu vsi iskreno stisnili roko, čestitali in mu želeli še mnogo srečnih let življenja. Pevci so peli, ker je bil tudi Šlajher vse življenje velik prijatelj slovenske pesmi in vnet za slovensko pevsko gibanje. Med drugim so pevci zapeli njegovo pesem: »Od jezera do vrh planin, čez Logo vas
Hanzija in Mojcije z vsemi šegavimi posledicami. Pesem je izzvala prekipevajoče navdušenje in užgal je refren »Slovenski smo fantje...«. Tudi to pesem so morali vrli pevci na spontano željo ponoviti.
Pevski koncert v hotelu »Obir« je bil za klopinjsko okolico, Škocijan in druge vasi redek, izreden in plemenit užitek. Pevci so s svojo požrtvovalnostjo, brezhibno podano koroško narodno pesmijo to nedeljo našim ljudem in vsem, ki jih ogreje vedno lepa naša pesem spet enkrat ustregli. Prebivalstvo je vsem prirediteljem za lepi popoldne iskreno hvaležno in samo želi skorajšnje svidenje.
razlega se slovenski glas«, pesem, ki je tudi moto logoveškega pevskega zbora. Zapeli pa so med drugimi tudi njegovo priljubljeno »Oj Triglav moj dom«.
Nato je Šlajherjev mladostni tovariš Rainer v kratkem nagovoru orisal njegovo življensko pot in delo, ki je bilo v veliki meri posvečeno blaginji svojega ljudstva.
Za Rainerjem je spregovoril poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter, ki je predvsem poudaril Šlajherjeve zasluge na področju slovenskega zadružništva na Koroškem. V takratnih ozkih in skromnih razmerah je vložil mnogo svojega truda in sposobnosti v korist zadružništva, iz katerega se je po vojni, v drugih in novih razmerah, zadružništvo močno razmahnilo. Šlajherje-vo ime bo ostalo v zgodovini slovenskega zadružništva na Koroškem vedno v častnem in hvaležnem spominu.
Jubilantovi gostje pa se še dolgo niso razšli. Razvila se je prisrčna domačnost, mnogo je bilo petja, razgovarjali so se in obujali spomine iz bogatega, pestrega in izkušenj polnega življenja spoštovanega slavljenca. Ob slovesu so'vidno vzrado-ščenemu slavljencu vsi še enkrat iskreno čestitali in se razšli v prijetni zavesti, da so ta večer storili svojo samoumevno dolžnost nasproti možu-značaju, ki nam je lahko vsem svetal zgled.
V
V Logi vesi na Šlajher j e vem domu
kor »Naši kri«, »Kralj na Betajnovi« in druge so šle preko našega odra in ljudstvo jih je bilo veselo.
Toda živahno, široko in življenjsko ljudsko prosvetno delo pa ni šlo v račun ozkosrčni klerikalni politiki iz župnišča in pričeli so z različnimi ovirami, z izkoriščanjem verskega čustvovanja in raznimi napadi tudi s prižnice. Prav to nedeljo, ko je bil napovedan naš občni zbor, se je kaplan Nemec zaletel v naše prosvetna delo in trdil, da se pod satanovo fronto skrivajo razna prosvetna društva in gospodarske organizacije. Pozneje je trdil, da je zaradi tega tako pridigal, ker je videl v cerkvi nekatere prosvetaše in grozil, da bo drugič še več povedal. Toda taki pojavi društvenega delovanja niso
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« v Kotmari vesi bo priredilo v nedeljo, dne 20. decembra 1953, ob 14. uri popoldne in 19. uri zvečer pri Plajarju igrokaza »DRVAR IVAN« in »PASTIRCI«.
*
Na Štefanovo, dne 26. decembra 1953, ob 14.30 uri bo Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« gostovalo z igro:
»SVOJEGLAVČEK«
v Št. Janžu v Rožu pri Tišlarju.
Pridite na obe prireditvi v obilnem številu!
zatrli, zadnji občni zbor je začrtal nove poti, marsikomu se odpirajo oči v spoznanju, kam vodi tako ozkosrčna razdiralna klerikalna politika.
Vrhovno prosvetno organizacijo Slovensko prosvetno zvezo je na občnem zboru zastopal predsednik dr. Franci Zwitter, ki ga je predsednik iskreno pozdravil. Predsednik Zveze je na občnem zboru spregovoril in med drugim posebno naglasil potrebo enotnosti, ki pa je mogoča le na napredni podlagi, ki je široka dovolj in omogoča sodelovanje vsem, ki se hočejo v naše narodno prosvetno življenje vključiti, ki pa absolutno odklanja sleherno tuje 1 vmešavanje, posebno tudi politične direktive Slovencem nenaklonjenega celovškega ordinariata. Odklanjamo vsako škodljivo politično strankarsko ožino, ki je tudi v Šmihelu tako brezobzirna, da na primer domači pevci, ki pripadajo cerkvenemu zboru, zaradi župnikove nestrpnosti ne smejo nastopiti z našo pesmijo, ki je last vsega ljudstva, na prireditvah prosvetnega društva. Nasprotno pa je ravno prosvetno društvo kljub vsemu širokogrudno odstopilo na primer svoj oder za prireditve tako imenovane »farne mladine«. Nič nimamo proti farni mladini, če bi bila res farna, toda vse kaže, da io izrabljajo le za svoje nazadnjaške politične namene.
Po predsednikovem govoru se je razvila o mnogih perečih vprašanjih živahna razprava. Izkušen prosvetaš iz Blata je povedal, da so že nekdaj nekateri kaplani, ki so si lastili monopol slovenske prosvete, skušali ločiti Slovence in so obsojali in izključevali vse, ki niso bili v Marijini družbi ali tretjem redu. Tako so v svoji strankarski politiki zožili krog slovenske mladine in marsikateri slovenski mladinec .in mladinka je zaradi te ožine šla v druge smeri, ker se ni mogla izživljati v izrazito klerikalni organizaciji.
Po volitvi odbora je občni zbor sprejel vrsto sklepov, ki izražajo težnjo, da bo društvo v bodoče z vso prizadevnostjo izpolnjevalo svojo nalogo za kulturno rast slovensko govorečega prebivalstva v svojem okolišu.
Kratke vesti iz Koroške
Stroj'nik Franc Wiesnauer se je ponesrečil v predoru pri Podrožčici. Svetil je s karbidno svetilko, ki je eksplodirala, pri čemer je bil občutno poškodovan na očesih. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Na Bistrici na Zilji so neke noči minuli teden vlomilci vdrli v trgovino Achatz, odprli blagajno in odnesli 10.000 šilingov in eno uro. Verjetno so isti tatovi vlomili isto noč tudi v trgovino za jestvine pri Kristini Janach, kjer so ukradli 1000 šilingov in več salam.
6 — štev. 5 '
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE

žcekaj kokoši pozimi ne nese/e
'krijemo z rastlinskimi beljakovinami, z oljni-
Priznati moramo, da imamo že kakih 20 let sem po Slovenski Koroški dobre kurje pasme, ki naše gospodinje glede jajčnosti zadovoljujejo. Slišimo pa pogostoma tožbe, da sicer pridno nesejo, vendar pričnejo z nesenjem šele marca, ko je dan že precej dolg in so zunaj dostikrat tudi že kopnice. Tedaj pride na trg dosti jajc in cena močno pade. Naš smoter mora vendar biti, da bodo naše kure tudi v zimskem in jesenskem času pridno nesle.
Da bomo prepričani o tem, da leži nesnost naših kur popolnoma v naših rokah, se poglobimo malo v to, kakšna razlika je med življenjskimi pogoji kokoši v času dolgih dnevov poleti in dolgih noči v zimskem času. Vsi opažamo, da kure takoj ob zori vstanejo in da takoj iščejo kje bi dobile kaj za pod klun. To je znak, da so se skozi noč zlačnile. To dela kura celo meseca junija in julija, ko je dan najdaljši in ko gredo kokoši šele ob pol devetih zvečer spat. Samo 7 ur traja v tem času noč in vendar imajo kokoši že glad. Cel dolgi dan zrejo kokoši. Ker so vendar požrle več kot rabijo za svoje življenje, so previšek izrabile za tvorbo jajc in nam pridno nesle. Imejmo pred očmi:	V zimskem času traja najkrajši
dan za kokoš samo 8 ur in noč 16 ur. Ta kratek dan kura v splošnem požre samo toliko, da drži svoje življenje, za tvorbo jajc pa nič ne preostane.
Iz teh razmišljanj sledi, da je za nesnost kokoši v zimskem času prvi važni pogoj krmljenje v nočnem času. Sedaj, ko imamo že skoraj povsod elektriko, v tem oziru ni nobene težave.
Ne bo odveč, če začnemo že sredi septembra s krmljenjem ob luči zvečer, predno gremo spat in zjutraj ko vstanemo. Glejmo, da čas med večernim in jutranjim krmljenjem ne bo daljši kot 10 ur. Čim krajši je čas med večernim in jutranjim krmljenjem, tem bolj bodo kokoši nesle. Prijetno je, če imamo stikalo za električno razsvetljavo kurnice v spalnici, ker potem lahko vklopimo na jutro takoj, ko se prebudimo. Za napeljavo zadostuje običajni kabel. Če v kurnik ne moremo luči napeljati, pa spravimo kure v hlev. Za zimsko nesnost kurnik daleč ni tako važen kot kratek čas med večernim in jutranjim krmljenjem.
Drugi važen vzrok, da kokoši pozimi ne nesejo, je pomankanje beljakovin. Perutnina išče v letnem času samo v prosti naravi beljakovinske krme. Že mlada trava ima precej rastlinskih beljakovin. Se veliko važnejši so za kuro črvi, kobilice (konjiči) in drogi mrčes, ki ga iščejo kokoši v letnem času cel božji dan. Lahko opazujemo, da teče kuretnina zjutraj raje v prosto naravo nad žuželke kot k nasuti krmi. Žuželk začne že v zgodnji jeseni primanjkovati, prav tako tudi mlade trave, Ko zapade sneg, še slaba paša popolnoma preneha.
Z dodajanjem beljakovinske krme pričnemo že sredi septembra. Strokovnjaki priporočajo v ta namen v prvi vrsti mesno moko (Fleisch-mehl), torej živalske beljakovine, ki so precej drage. Toda nekaj živalskih beljakovin moramo kuram na vsak način dati. Kot domače živalske beljakovine pridejo v poštev posneto mleko in kosti.
Večino potreb po beljakovinah pa lahko
mi tropinami. Te imamo pa prav po ceni v rokah. Vsa Podjuna ima dosti sončnic in ravno sončnične tropine žrejo kure zelo rare. ^Tudi za kupiti niso drage. Cenejše so kot pšenica. Naj ne bo torej niti ene naše gospodinje, ki bi se odpovedala zimskih jajc, ker se njej zdi škoda par šilingov za beljakovinsko krmo. Bil bi to res neodpusten greh. Da rabi perutnina tudi apno in pesek za tvorbo jajc oziroma za brskanje, je znano itak vsem gospodinjam.
Kako je luč važna, naj navedem samo en jako zgovoren slučaj. Neka gospodinja je imela v minulih letih svoje kure v zasilni premali kurnici in radi premalega obsega polovico v živinskem hlevu. Na obeh krajih jih je krmila sicer samo zjutraj ob luči in kure so v zimskem času zadovoljivo nesle. Na 3 do 4 kure
(Nadaljevanje)
Tekom leta je treba imeti nasad stalno pred očmi. Njiva počasi spreminja barvo — porumeni. Potreba je misliti na košnjo cime. Pri krompirju za domačo uporabo bomo pustili cimo do popolne do-zoritve. V tem času korenine ne sprejemajo več iz zemlje hranljivih snovi. Iz listov in stebel potekajo zadnji sokovi v gomolje. S tem pa tudi bolezni, od katerih je bila rastlina tekom svoje rasti napadena. Da delno preprečimo okužbo semenskih gomoljev, moramo cimo pokositi, čim opazimo znake dozorevanja. Krom-pirjevko spravimo z njive in jo potrosimo na bližnji travnik, ki ga na ta način nagnojimo ali pa damo krompirjevko na kompost. Krompirjevko ne smemo zažigati, ker vsebuje mnogo kalija in fosfarja ter nam tvori humus.
Po odkosu cime pustimo njivo 8 do 14 dni v miru, nakar pričnemo s izkopavanjem gomoljev.
Ozirali se bomo na vreme, da krompir ne pride iz zemlje pri preveliki vročini, istotako pa ne bomo izkop vršili v deževnem vremenu, ali takoj po dežju. Pri izkopavanju moramo paziti, da gomolje po nepotrebnem ne ranimo.
Krompirjevi gomolji so živi organizmi, ki vsebujejo do 80% vode. Takoj po izkopu gomolji močno dihajo in izhlape-vajo. Pri tem nastaja toplota. Vrh kupa se zaradi tega vidijo mokri gomolji. Močno ogrevanje krompirja pospeši gnitje. Zato izkopani krompir najbolje damo v uto ali pa na skedenj, kjer je suho in zračno. Tukaj ga nasujemo 60—80 cm debelo, da se krompir dobro ohladi.
Čez 2—3 tedne se je krompir primerno shladil in miruje. Zdaj bomo pričeli s sortiranjem. Glejmo, da se delo poenostavi. Ročno prebiranje je sicer najbolj sigurno,
sen je bila napravljena nova kurnica. Kurnica je prostorna in svetla. V kurnico vendar ni bilo napeljane luči in kure ni mogla krmiti ob luči, temveč samo zvečer ob mraku in ob zori zjutraj. Vkljub odgovarjajoči krmi je dobila dnevno na 8 do 9 kur samo eno jajce.
To jesen so napeljali od spalnice luč v kurnik in začeli s krmljenjem zvečer in zjutraj ob božiču, nesti. Letos dobi dnevno na 3 do čele tudi stare kure, ki so drugače nesle šele ob božiču, nesti. Letos dobi dnevno na 3 do 4 kure eno jajce.
Beljakovinsko krmo dajemo najbolje v mehko krmo pšeničnih otrobi ali parjenega kropmirja zmešano v obliki žgancev z vodo ali posnetim mlekom.
Storite isto in imele boste dosti jajc.
inž. Marko Polcer
pač pa mučno in zamudno. Enostavni, za vsakega kmeta neobhodno potrebni sor-tirnik vam nudi po nizki ceni JSZ. S sor-tirnikom, katerega rešeta so 4 in 7 cm, lahko preberete tudi do 10.000 kg krompirja na dan. Razumen kmet bo prebral tudi krompir, ki je namenjen za domačo potrebo. Drobnega bo pokrmil takoj, do-čim bo semenskega shranil posebej, debelega pa prodal kot jedilni krompir.
Da bo krompir ostal dobro shranjen v kleti, mora biti klet zato pripravljena. Ko smo poleti pokrmili zadnji krompir, v deževnih dnevih temeljito prečistimo prostore. Po možnosti klet tudi razkužimo z žveplom ali tobačnem izvlečkom. Pobelili jo bomo s apnom, kateremu dodamo nekaj modre galice. Pod in stene kleti obdajmo s letvami. V kolikor dopuščajo denarna sredstva, si bomo nabavili gajbice. V gajbicah je možna cirkulacija zraka, zato je manjša nevarnost gnitja, ter gnilo gomolje lahko odstranimo.
Klet naj bo primerno zračna. Najboljša temperatura je med 2—5 stopinj Cel-sija, ki pa ne sme pasti pod ničlo stopinj Celsija. Pri osem stopinj Celsija so dani pogoji za gnitje. Zato držimo klet hladno" Dobro je, če potrosimo krompir s 1,5—2 kg žganega apna na 100 kg, ali pa z zdrobljenim lesenim ogljem, gre pa tudi s pepelom. Vsa ta sredstva vsrkajo vlago gnilih gomoljev in jih posuše. Tako preprečimo nadaljnje gnitje. Pri topli kleti krompir zgodaj vzkali, pozneje pa pride do nitavosti gomoljev, ki nam napravijo prazna mesta.
Kljub temu, da smo skrbno shranili krompir, zgubi tekom zime na tezi in vrednosti 10—20 odstotkov. Odstotek izgube se lahko zmanjša, če pravilno uredimo kleti in dobro skladiščimo.
(Se nadaljuje)
Kmet. tehnik Ferdo Hobel:
Cdpvavimc slabosli zzi napake v našem semenarstva
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Tudi o zastavnih pravicah moramo biti na jasnem
Zastavna pravica je pravica na zastav- I ljeno premoženje, ali na del istega; pri-stoji pa tistemu, ki mu ga je dolžnik dal v varnost svojega dolga, da si vzame pla-1 čilo iz zastavljenih stvari, če bi dolžnik svoje obveznosti ne izpolnil.
Zastavi se lahko kako premično stvar s primerno vrednostjo, ali pa nepremično premoženje, kakor zemljišča, ki so vpisana v zemljiško knjigo.
Podlaga zastavne pravice je veljavna terjatev; kdor nima kaj terjati tudi nima pravice, zahtevati zastave. Če pa ima kdo v rokah še kako zastavo brez veljavne terjatve, ali če je že plačana, jo mora vrniti!
Zastavna pravica na premičnih stvareh se pridobi s tem, da jih upnik vzame v svojo posest in shrambo, ali pa da se dogovorno založijo pri kaki tretja osebi.
Kdor pa da v zastavo zemljišče, ki je vpisano v zemljiško knjigo, mora istočasno izstaviti in podpisati pred sodnijo ali notarjem dovoljenje, da se tudi zastavna pravica vpiše v zemljiško knjigo, ker se na nepremičninah samo na ta način pridobi zastavna pravica. Tak vpis se mora pa tudi izvršiti, da je zastava res pridobljena! Če si tako izjavo, četudi je pismena, samo shranimo, nam ne koristi, in se lahko zgodi, da se drugi upniki vpišejo prej in potem pri kaki prodaji tudi fes dosežejo plačilo; vsi drugi, ki niso prišli v zemljiško knjigo, ali pa ne pravočasno, pa se lahko obrišejo.
Če dolžnik želi, da se z ozirom na veliko posestvo vknjiži samo na enem delu celotnega zemljišča, na posameznih parcelah ali na hiši, je to nemogoče, ker se more zastaviti prav zaradi vknjižbe samo celotno zemljišče in se ne more vknjižiti v zemljiško knjigo le en del!
Zastavna pravica zavaruje ne samo glavno terjatev, na primer le kapital, ampak tudi tako imenovane pripadke, to so obresti do treh let in na splošno še sodnijske stroške, kakor n. pr. pravdne, eksekucijske, vknjižbene stroške. Slednji naj se pa v zvezi s stroški dolžnega pisma posebej navedejo. Navedena mora biti tudi višina obresti, na pr. 4 ali 5 od sto itd. Kdor pa ve, da zaradi plačila obresti mogoče ne bo potrkal vsako leto na vrata, tako da se naberejo več kakor triletne obresti, mora pa, ako hoče biti varen, tudi za nadaljnje obresti in še kake nadaljnje stroške, v istem vknjižiti še posebej kavcijo za več kakor triletne obresti in nadaljnje stroške z gotovim zneskom, iz katerega se potem prizna še to, kar po zakonu ni že zavarovano!
Glavno je, da se pred posojilom natančno pregleda, če je zemljišče bremen prosto, ali pa, koliko je že intabuliranega in kako daleč še sega vrednost, ki se pri dražbah navadno nižje ocenjuje.
Dr. Mirko Rupel:
SLOVENSKI JEZIK
Knjižni jezik
Prvi zapis slovenskega jezika se nam je ohranil v Brižinskih spomenikih, ki so nastali okoli leta 1000 in vsebujejo dva obrazca splošne spovedi in kratko pridigo. Tudi iz naslednjih stoletij se je ohranilo nekaj rokopisov, vendar ne moremo tedaj še govoriti o knjižnem jeziku. Šele ko je Primož Trubar leta 1551 izdal prvo slovensko tiskano knjigo, smemo reči, da je slovenščina postala knjižni jezik. Trubar je bil Dolenjec, doma z Raščice. Pisal je v jeziku, ki ga je prinesel od doma, zato je dolenjsko narečje postalo podlaga knjižnemu jeziku. Dolenjščina se je tedaj še bolj uveljavila, ker so poglavitni pisatelji 16. stoletja, zlasti Jurij Dalmatin, tudi bili Dolenjci. Vendar so se dobro zavedali, da pišejo ne samo za Kranjce, temveč tudi za Korošce, Štajerce, Primorce — za vse Slovence. Zanimivo je, da Dalmatin v svoji Bibliji posebej tolmači nekatere kranjske besede s koroškimi izrazi: kranjsko kočica — koroško kajža, kr. mladenič — kor. hlapčič, pubič, kr. ples — kor. raj, kr. velaki — kor. oblastniki, kr. čebele — kor. bečele itd.
Pisatelji 16. stoletja so pisali precej tako, kakor so govorili (fonetično) in kolikor jim je dopuščal tedanji pomanjkljivi pravopis. Ker so govorili n. pr. miš s čistim i), palica (s čistim i), dal (s tako imenovanim trdim l), so tudi pisali miš, palica, dal.
Po 16. stoletju so se pisatelji učili slovenskega pisanja iz Dalmatinove Biblije, držali so se torej dolenjščine.
Ko pa so se v 17. in 18. stoletju množili pisci, ki so od doma govorili kako drugo narečje, se je vpliv dolenjščine zmeraj bolj manjšal. Tudi po narečjih so tedaj že drugače govorili kakor v 16. stoletju, saj smo povedali, da jezik živi, da se spreminja. V 17. stoletju seje namreč v narečjih, posebno v osrednjih, zgodila važna sprememba: nepoudarjeni in kratko poudarjeni samoglasniki so začeli slabeti (reducirati se) ali so celo izginili, trdi l je prešel v m itd. Tako so tedaj namesto rnis začeli govoriti m?s (a pomeni polglasnik), namesto kruh
__ krzh, namesto palica, sirota, lisica — palca, srota,
Isica, namesto dal, kupoval — dau, k^puou itd. Ven-dar so povsod pod vplivom pisanega izročila povečini pisali še miš, palica, dal itd.
Čedalje bolj pa je slabelo izročilo, pisatelji so pisali bolj ali manj vsak po svoje. V 18. stoletju ni bilo pravega knjižnega jezika, ker mu je manjkalo enotnosti, poglavitne lastnosti vsakega knjižnega jezika. To je postajalo zelo nevarno za izvenkranjsko ozemlje, posebno ker je tedaj, konec 18. stoletja, nastopila nova doba: namesto zgolj nabožnih knjig so začeli pisati tudi posvetne knjige za pouk ljudstvu. Marko Pohlin, prvi pisatelj nove smeri, pa je pisal kar v ljubljanskem narečju, kar je bilo gotovo malo prikladno, da bi privabilo Korošce in Štajerce v slovensko književno in jezikovno skupnost.
Tu moramo poudariti, da se je proti Pohlinu postavil zlasti Korošec Ožbalt Gutsman, ki ima lepe zasluge za napredek našega knjižnega jezika. Napisal je slovnico in besednjak. Besednjak nam je ohranil veliko lepih besed iz podjunskega narečja in lepo vrsto takih, ki jih je napravil Gutsman pa so še danes v splošni rabi, kakor črkovati, delavnica, dnevnik, ladjevje, ljubosumnost,
obljuditi, odbor, oklepnik, okraj, oporoka, pomilostiti, pod-platiti, predilnica, slanik, spalnica, steklar, sredstvo, sladkor, učilnica, ustje, zemljemerec itd.
Zmedo, ki jo je v jeziku povzročil Pohlin z raznimi novotarijami, so odpravili najprej na Kranjskem, ko so Jurij Japelj in njegovi sodelavci izdali nov prevod sv. pisma (1784—1802). Naslonili so se spet na staro osnovo, t. j. na dolenjščino 16. stoletja. Hkrati pa niso zanemarili novih vplivov ter preudarno sprejeli gorenjske samoglasnike: namesto dolenjskega must, dejlu so uvedb most, delo. Naša pisava je postala zgodovinska, ker so pisali n. pr. dal za govorjeno dan, postala je tudi etimološka (upoštevala je izvor besed), ker so se odločili za pisavo odsekati, gladka (izvira iz od-sekati, gladka), čeprav so govorili otsekati, glatka.
Novi način knjižnega jezika je znanstveno podprl Jernej Kopitar s slovnico (1809) ter mu pomogel do veljave — vendar samo na Kranjskem, zakaj Korošci in Štajerci so sledili le oklevaje. Šele po znamenitem letu 1848 so pod vplivom ilirskega gibanja zmagale oblike, ki so bile pravilnejše z občeslovanskega in obce-slovenskega stališča. Korošec Matija Majar Ziljski, tedaj glavni zastopnik ilirizma, sicer ni uspel s svojim umetnim jezikom, vendar mu gre zasluga, da je sprožil vprašanje, ki je močno razgibalo duhove, in da je pokazal na osnovo, na kateri so' se vsi Slovenci zedinili.
Kranjci so opustili svoje posebnosti ter jih nadomestili s koroškimi in štajerskimi oblikami. Pisati so zaceli lepega namesto lepiga, mestom namesto mestam, najlepsi namesto narlcpši, lovec namesto lovic itd. Ta jezik so sprejeli tudi Korošci in Štajerci, a Novice, ki jih je izdajal Bleiweis, so največ storile, da se je povsod uveljavil.
(Dalje prihodnjič)

ZA GOSPODINJO IN DOM
Sladki priboljški za prazniško mizo
Pozimi — čim zapade sneg — naj velja naša skrb tudi malim pomagačem pri zatiranju škodljivcev v poletnem času. Napravimo in izpostavimo ali izobesimo jim ptičnice in pomagajmo jim s krmljenjem, da bodo laže premostili zimski čas! Hvaležni nam bodo spomladi in poleti!
PRAKTIČNI NASVETI
Moko pred peko peciva ali kruha presejemo. Tako odstranimo smeti, a moko s tem tudi prerahljamo in na ta način spravimo v njo več zraka, ki napravi testo rahlo.
Če se nam zamaši rezanica za meso je zelo nerodno. Odpomoremo si na ta način, da meso pred rezanjem nalahko z vodo poškropimo. To podobno kot pri perilu.
Punčeva torta s praškom
25 dkg presnega masla, 6 jajc, 58 dkg sladkorja. Tri desetine litra mrzle kavine smetane, 45 dkg moke, 2 limoni, 3 pomaranče, ena osmina litra ruma.
Presno maslo mešaj, da dobro naraste. Polagoma pridevaj rumenjake in 38 dkg sladkorja. Nato še lupinico pol limone, smetano in polovico moke. Nato naredi trd beljakov sneg in ga prav rahlo z ostalo moko, 1 in pol pecilnega praška in s 3 žlicami ruma primešaj k testu. Testo deni v tri pomazane modele, v dva po enako količino testa, v tretjega pa malo manj. Vse tri počasi peci tričetrt do eno uro. Pečene zvrni na desko. Ohlajeni večji dve torti pomaži s poljubno marmelado, manjšo torto pa razreži na majhne kocke, polij polovico teh kock s sokom pomaranč in limon, kateremu si primešala ostali sladkor in rum. K drugi polovici soka pa lahko primešaš nekaj kapljic nestrupene rdeče barve. S tem obli j drugo polovico kock, tako da bodo rdeče. Nato postavi eno z marmelado namazano torto v tortni model, nanjo polagaj menjaje rdeče in rumene kocke. Ko si gotova, položi nanjo drugo torto in vse skupaj za nekaj časa obteži. Ob straneh in po vrhu jo namaži tanko z marmelado in oblij z limonovim ledom.
Limonov led
45 dkg sladkorja in sok pol limone.
Sladkor, ki si ga dobro stolkla in presejala skozi gosto sito, polij v snežnem kotličku z eno šestnajstino litra gorke vode in s precejenim sokom pol limone. Mešaj ga, da postane gladek in se dobro segreje, a zavreti ne sme. Vlij ga takoj na pripravljeno torto, postavi jo za nekaj minut v pečico, da se led lepo posuši in sveti. Pečice medtem ne odpiraj.
Čokoladni venčki
30 dkg sladkorja, 6 dkg nastrgane čokolade, 1 beljak, pol žličke cimeta.
Vse to deni v kovnik ali ploščen železen lonec in tolci toliko časa, da se zmes prime in postane gladka. Nato deni zmes na desko, potrošeno s finim sladkorjem, razvaljaj in zreži z obodcem na venčke in peci v ohlajeni pečici.
Keksi iz krhkega testa
30 dkg moke, 10 dkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, 1 jajce, 3 do 4 žlice mleka, 1 pecilni prašek.
Pecilni prašek zmešaj med moko in presej. Med moko sesekljaj in zdrobi presno maslo, nato dodaj sladkor, jajce in mleko. Naredi hitro testo, ga razvaljaj, razreži z raznimi vzorčki in hitro v peči-
ci na pomazani pekači speci. Zaradi pecilnega praška moraš delati zelo hitro.
Kavni liker
1 kg sladkorja, 1 liter vinskega žganja, 15 dkg kave, strok vanilije.	j :
Za kavni liker je najbolje, da vzameš pravkar praženo kavo, ki jo takoj zme-lješ in takoj zakuhaš v tričetrt litra vrele vode, v katero si vrgla na koščke zrezan strok vanilije. Kavo dobro pokrij in jo pusti nekaj časa prav počasi vreti, tako da pade kava na dno. Potem sladkor stolči, ga polij s tričetrt litra vode, postavi na štedilnik, pusti da zavre in se očisti. Potem postavi na hladno, da se ohladi. Ko sta kava in sladkor že mrzla, precedi kavo, ji prilij sladkor in en liter dobrega žganja. To zmešaj, zamaši in pusti stati nekaj dni, da se dobro očisti. Potem ga precedi skozi flanelasto krpico, nalij v steklenice, katere dobro zamaši in zapečati do uporabe.
Naša kuhinja naj bo vedno snažna
Z D RA V S TV ENI KOTIČEK_
Nočno mokrenje v posteljo
(Konec)
Nekateri pripisujejo velik pomen sanjam. Otrok sanja, da gre na potrebo, pa naredi v posteljo; drugič spet sanja, da je ob veliki deroči rekj, ob jezeru, na dežju, ali pa da je padel v vodnjak. Seveda je veliko vprašanje, ali so take sanje vzrok ali pa šele posledica mokrenja. Nekateri psihoanalitiki so menili, da občuti otrok pri mokrenju neko veselje in ugodje. Že dojenček v materinem naročju pogleda ves blažen mater potem, ko je spustil vodo in mati spozna že na otrokovem smehljaju, kaj se je zgodilo. Otroci tudi tekmujejo, kdo bo više spustil vodo in radi rišejo s curkom različne oblike po pesku.
Ne smemo iskati vedno le enega vzroka, ampak vzročno verigo, pri kateri ima ta ali oni člen glavno vlogo. Pri tistih, ki trpe za pomanjkanjem inteligence, bomo skušali s primerno vzgojo zbuditi občutek sramu. Drugače bomo vzgajali raztresenega upornega otroka in drugače telesno bolehnega. Pri majhnih otrocih bomo skušali odpraviti občutek manjvrednosti in dvigniti njihovo vero in samozavest, zlasti z igrami, s katerimi naj bi se postavili pred drugimi. Včasih zadostuje, da neha ta ali oni močiti, če ga rahlo clektriziramo. Nervozne in bolehne otroke bomo poslali na letovanje v kraje z milim podnebjem, jih navajali k lažjim telesnim vajam, delali jim bomo ne prevroče in ne premrzle kopeli. Popoldne jim ne bomo dajali preveč tekoče hrane in bomo hrano le malo ali nič solili. Hladna kopel nog pred spanjem požene na vodo. Tudi bomo spravili takega otroka zelo zgodaj spat in ga čez dve ali tri ure zbudili za nočno posodo. Otroke, ki ponoči pretrdno spijo, bomo dali spat popoldne^ za nekaj ur, da se bodo ponoči pri tiščanju na vodo laže prebudili. Z zmerjanjem, zasmehovanjem in pretepanjem bomo dosegli ravno nasprotno, kot si želimo. Poleg nočnega mokrenja bo začel otrok bolehati se za občutjem manjvrednosti, zapostavljenosti, žalostjo, nemočjo. Napravili bomo iz njih ljudi, ki bodo začeli že zgodaj mrziti starše, sami sebe in vso okolico. Z resnim, dobrohotnim prigovarjanjem pa je mogoče doseči
dosti. Samo po sebi je umevno, da bomo zdravili tudi morebitni istočasni rahitis ali glistavost, da bomo podkrepili delovanje mehurjeve stene in živcev z nekaterimi zdravili, ki jih predpiše zdravnik, če je to potrebno, da bomo krepili telo, zlasti slabokrvnost, s primerno prehrano in zdravili.
Nekega dne, ko je kosilo in pomivanje pri kraju, stopite v svojo kuhinjo kot neznani gost, ki ne pozna gospodinje. Potem bodite iskreni in priznajte, kakšen vtis je naredil na vas ta obisk in kaj mislite o ženi, ki dela v tej kuhinji. Kar oglejte si vse lepo po vrsti!
Ali so okna čista? So zavese na njih snažne in cele? Ali ni na stropu pajčevin?
Kako je s štedilnikom? Ali se ne poznajo na njem sledovi prekipelih jedi, ki smo jih imeli za kosilo in tudi mleka, ki je tudi danes »šlo čez«?
Čedne obleke za večje otroke
Praktična oblekca za osem let staro šolsko deklico. Rokavi so dolgi z zapestnicami, krilo ima na vsaki strani po dve gubi, ovratnik je okrogel, zgornji sprednji del ima dva okrasna žepka. Pas je ozek.
Jopa z velikimi žepi in enovrstnimi gumbi ter hlače „pumparice“ za odraslega fanta.
In miza? Ali ni na njej več kosov starega kruha in načeti hleb, ki se suši na zraku?
Ali ni na prtu kakega lonca? Mogoče leži na njem tudi še umazan nož ali brisača?
Potem poglejte v kuhinjsko kredenco. Ali ni tam tudi kopica nepotrebnih stvari? Zapomnite si, da kredenca ni domači muzej, ampak zato, da hranimo v njej steklo, porcelan in posodo, da se ne praši.
Poglejte, kakšni so lonci in kozice in kakšno je njihovo dno od zunaj in znotraj. Ali imajo vse skodelice ročaje in ali so robovi krožnikov gladki in neodbiti? Ali so noži ostri in vilice snažne?
In tla? Ali je na njih mnogo madežev, ki bi jih bilo treba zdrgniti? Mogoče bi bilo treba kuhinjo pomesti ali celo po-ribati?
Potem poglejte še v shrambo. Ali je mogoče polna vse mogoče navlake, jed pa leži križem kražem in je nezavarovana proti prahu.
Poglejte še krpe za posodo. Ali so čiste, da niso mogoče umazane in mastne?
Če lahko na vsa vprašanja odgovorite pozitivno, potem je to dokaz, da je žena, ki dela v tej kuhinji, vestna in dobra gospodinja, če ne, se pa čim prej pobrigajte, da bo vaša kuhinja snažna in prijazna.
iBanranPM
PROGRAM
RADIO CELOVEC
Ad-
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.15 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 in 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo (razen pohed.) — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno: ob 6.00, 7.00, 8.00, 12.30, 17.00, 19.45, 21.45 in 23.55 uri.
Sobota, 19. december:
8.45 Za naše male poslušalce — 11.15 Veder dopoldne — 14.30 Želje poslušalcev —
15.15	Kulturno zrcalo tedna — 16.15 Filmski magacin — 17.40 Ppilips-revija — 18.00 Pogled v svet — 18.30 Bratci, veseli vsi... —
20.00	Športna poročila — 20.05 Življenje zmaga — 22.15 Izven programa — 20.30 Plesna glasba.
Nedelja, 20. december:
7.15	S pesmijo pozdravljamo in voščimo — 8.10 Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.15 Lepi glasovi — 14.45 Pozdrav zate — 17.30 Šport in glasba — 18.30 Slagerji —	20.00
Sjjortna poročila.
Ponedeljek, 21. december:
11.00 Veder dopoldne — 14.30 Slov. poročila. Teden in mi. Priljubljene pesmi in melodije — 15.00 Božič v Italiji — 15.20 Zabavna glasba — 16.30 Zima na Koroškem —
20.00	Smejoči se ponedeljek — 21. 30 Literatura v ponedeljek.
Torek, 22. december:
11.00	Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slov. poročila. Zdravniški vedež. Slike iz zgodovine: Augustus — 15.30 Za ženo in družino — 16-50 Advent — 18.30 Pesmi slovenskih skladateljev — 21.00 Mi se peljemo s potovalnim uradom.
Sreda, 23. december:
14.30	Slov. poročila. Za našo mladino —
15.15	Velikonočna pripovedka — 20.00 vent in pastirske pesmi iz Sv. Krvi.
Četrtek, 24. december:
11.00	Pozdravi iz Kanade — 14.30 Slov. poročila. F. Ks. Meško: Pesnik tihe lepote — 16.45 Sveta roč, blažena noč — 18.30 Pastirčki na Betlehemskih poljanah — 20.00 Božična oddaja.
Petek, 25. december:
7.15	Slovenska oddaja — 10.00 Maša —
11.15	Kritika srca — 12.45 Glasba jao kosilu
—	14-00 Jelka — 14.45 Želje jx>d božičnim
drevescem —	17-00 Igra godba Wilhekn
Dumka — 20.00 Božična pripovedka — 21.10 Slušna igra.
Sobota, 26. december:
7.15	Slovenska oddaja — 8.10 Jutranji koncert — 10.00 Maša — 11.30 Vedro od blizu in daleč — 13.45 Božična pripovedka — 14.45 Želje pod božičnim drevescem —	16.45
15 minut z liso Werner —	17.10 Šport in
glasba — 20.00 Opereta.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! —
7.00	Radijski koledar in pregled tiska. Poročila dnevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	uri — 19.00 Radijski dnevnik.
Sobota, 19. december:
13.00	Novi filmi — 13.45 Jezikovni pogovori — 15.30 Za pionirje — 17.10 Poje Ljubljanski komorni zbor — 20.00 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 20. december:
9.00	Literarno-glasbena oddaja — 11.00 Od
pravljice do pravljice — 12.15 15 minut slovenskih narodnih pesmi —	13.00 Za naše
kmetovalce — 13.25 Želeli ste — poslušajte!
—	15.46 Slušna igra — 17.00 Ljudsko-pro-svetni obzornik — 22.30 Plesna glasba.
december:
13.15 Slovenske
Ponedeljek, 21.
13.00	Za pionirje — 13.15 Slovenske narodne in umetne pesmi — 13.50 Kulturni pregled — 15.30 šolska ura za nižjo stopnjo — 17.25 Jezikovni pogovori — 20.00 Radijska univerza.
Torek, 22. december:
11.00	Šolska ura za nižjo stopnjo — 14.00. Zabavne melodije — 15.30 Športni tednik — 17.10 Poskočne narodne viže izvajajo Veseli godci, Štirje fantje in Vaški kvintet — 18.00 V prijetnem ritmu — 18.30 Iz bojev naših narodov — 20.00 Okno v svet — 21.00 Literar-no-esejistična oddaja.
Sreda, 23. december:
13.00	Z obiskov pri pionirjih — 13.15 Za vsakogar nekaj — 14.20 Kulturni pregled —
15.30	Šolska ura — 17.10 40 minut veselih slovenskih pesmi — 18.00 Malo od včeraj in malo od danes — 20.00 Radijska igra.
Četrtek, 24. december:
14.00	Slovenske, hrvaške, srbske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi — 15.30 Za pionirje — 16.00 Želeli ste — poslušajte! —
17.30	Oddaja za žene — 48.00 Igra Plesni
orkester Radia Ljubljana —	20.00 Domače
aktualnosti — 20.10 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi —	22.15 Igra
Ljubljanski plesni sekstet.
Petek, 25. december:
13.15	Koroške narodne pesmi — 16.00 Radijska univerza — 17.50 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Kulturni pregled — 18.45 Igra veseli trio — 20.15 Večerni koncert.
Sobota, 26. december:
12.00	Igrajo veliki zabavni orkestri — 13.00 Nove knjige — 13.45 Jezikovni pogovori —
15.30	Za pionirje — 17.30 Med kmečkimi pevci in godci — 20.00 Pisan sobotni večer.

g	(VmL lu%žilt hi iM£m% i'UW& Uto- zidi^d
Družina Besser
Račiče, Št. Peter na Vaš.
želi vsem izseljencem in prijateljem vesele praznike
Trgovina Renko, Borovlje
želi vsem znancem in prijateljem prav vesele praznike in srečno Novo leto 1954
Nežmanova družina
Bistrica na Zilji
Urablnova družina
O t o ž
Janez Miki
P e č n i c a
Franc Steši
P i n j a ves
Prangarjeva družina
Zmotiče — Brnca
Družina
Vavti, p. d. Hanin
Šmihel pri Pliberku
Hobjanova družina
Loče pri Št. liju
Družina Galob-Trupe
Žužalče
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi
Stefan Andreas
trgovina železnine
CELOVEC, Karfreitstrasse 9 telefon 47-06
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem znancem in prijateljem
družina Turk
Resnica
Družina Lapu? Florijan
P sin j a vas
Družina Kati in Toni Umek
Škofiče
Družina
dr. Franc Petek, zdravnik
Velikovec
Družina Goričnik
G 1 i n j e
Družina Mlečnik, kolarstvo
Kožentavra
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno Novo leto
Janko Ogris
trgovina in gostilna V BILČOVSU
Hranilnica in posojilnica
Št. Janž v Rožu
Tratnikova družina
Ledenice
Družina Mihi Gabriel, gostilna
Št. J a n ž v Rožu
Družina Oraš
K a j ž e pri Glinjah
Družina Prusnik Karl, gostilna
Brde pri Kotmari vesi
Družina
ANDREJ LAJČAHER
MLINAR
Kotmara ves
Hranilnica in posojilnica Glinje
želi vsem članom in vlagateljem vesel božiič in srečno Novo leto
N ačelstvo
Družina
Dr. Franci Zwitter
Celovec
Marija Pippan
Celovec
Družina Miro Miškulnik
Podjerbek
Družina Franc Uršič, kmet
M a 1 o š č e
Katz Joško, p. d. Bošank
Dob pri Pliberku
Družina Jože Serajnik, p. d. Serajnik S v a t n e — Podrožčica
Tomažičeva družina v Brdih pri Kotmari vesi
Ing. Čistimir Bauer
Tresnja ves v Zilji
Lojz Baumgartner in žena
Št. Jakob v Rožu
Male Pavel
Bistrica v Rožu
Družina Janah
Reka pri Št. Jakobu
Družina Aichholzer Franc, nadučitelj v p. Sp. Dobje ob Baškem jezeru
Havptmanova družina
O t o ž
Družina Urankar
Hodiše
Družina Krasnik
Št. Janž
Upravni in nadzorni odbor
Hranilnice in posojilnice
Velikovec
svojim članom in vlagateljem
Družina
Družina
Družina
Kofler p. d. Vavčar
Š t e b e n pri Beljaku
Odjemalcem in znancem Ciril Rudolf, kolarstvo Bistrica nad Pliberkom
Družina Švare
Sveče
Kos Janez, kmet Š m a r j e t a pri Pliberku
Franc Snabl
trgovina
Št. Rupert pri Celovcu
Janez Weis
krojaštvo
ŠT. JANŽ V ROŽU
Družina Stober, kovač v Konatičah pod Strmcem pri Vrbi
Družina Pečnik Jurij
Podjuna
Družina Mlinar
C i r k o v č e
Družina Groblacher-Martinova
na T r e b i n j i — Št. Ilj
Družina Janšic Gregor
Dole pri Podravljah
Družina Sienčnik Andrej
M o k r i j e
Družina Prušnik-Wolfl
L o b n i k-Železna Kapla
Družina Tomo Kupper
Št. Rupert pri Velikovcu'
Joško Pečnik
Bistrica nad Pliberkom
Družina Kunčič Tomaž
Spodnje Krčanje
Kosmova družina in Hubert Ferčnik z ženo
Sveče
Družina Perč
Bela, Žel. Kapla
Družina Dr, Luka Sienčnik,
živinozdravnik
Dobrla ves
Hranilnica in posojilnica Borovlje
vsem članom jn vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto
Načelstvo
Družina Mihael Schleicher
Loga ves
Naci in Angela Špendir
Št. Ilj
Družina Kušej, p. d. Srienc
Blato
Apolonija in Viktor Gajšek
Maribor
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem in znan
cem v domovini *
družina
Wieser, Dunaj
Scharwitzl Gregor, posestnik
Prosoviče
Maček Jurij, p. d. Dirutiš
Vidra ves
Družina Urh Olipic
Trnje pri Kapli na Dravi
Wisek Janez
D r e v 1 j e
Janez Jernej
Št. Vid v Podjuni
vsem prijateljem in znancem in vsem tistim, ki so pomagali pri graditvii nove hiše
Vsem izseljencem Slovenske Koroške družina
Martelak Ivan,
Slovenski Javornik, Slovenija
ELEKTROPODJETJE
Hollauf
Pliberk

M
(Verni bozilt in imenn ono o Leto- želijo
Družina
Vinko Groblacher
p. d. Hofovc, kmet
izdelava strešne opeke iz cementa kletarstvo sadjevca
Deščice, Vrba
Maksimovič Živko
Kotmara ves
Jožef Wurzer, gostilna in trgovina
Žoprače
Jurij M. Trunk, župnik
San Franisco ZDA
Družina
Šimej Martinjak
GOSTILNA
Št. Jakob v Rožu
Ivan Čuden
lesna trgovina
Bistrica
pri Št. Jakobu
Vsem slovenskim sadjarjem in svojim odjemalcem želi vesele praznike in srečno Novo leto
drevesničar
ing. Polcer Marko
ŠT. VID v Podjuni
Za pomladansko sajenje se priporočam z močnimi in odpornimi drevesca po ugodni ceni
Lizi in Karl Krebs
Borovlje
Družina
Anton Nočnik in Andrej Valentič
J e r b e r k
Družina
Janez Miklavčič
izdelava cementnih izdelkov
G o r i n č i č e pri Št. Jakobu v Rožu
Vsem gostom in znancem Družina Štefan Martin gostilna — Šmarjeta pri Pliberku
Družina Anton Gril
P la z n i c a
Hanzi Štomik
Sramsičnikova družina
Zgornja Vesca
Družina Borovnikova, Borovlje želi vesele praznike in srečno Novo leto

Trati n Maks
trgovina s stroji
Pliberk
monscHtn
'JecHt f"0H£
Družina Rulic, p. d. Tomažič
K o č u h a
Družina Anton Gabriel, kolarstvo Št. J a n ž v Rožu
Družina Pavlič, mežnar
Hodiše
Kolenik Lipej
Š m a r j e t a pri Pliberku
Janez Egartner S v a t n e pri Št. Jakobu
Irma Mak
Celovec
Andrej Mičej
Št. Vid v Podjuni
Rutarjeva družina
Kotmara ves
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »PECA« V ŠMIHELU
želi svojim članom in ljubiteljem naše prosvete veselo novo leto
Družina Kačnik p. d. Jogr
Mala ves — Škocijan
Družina Glinik Luka
Pliberk
Družina Pavel Zima
Škofiče
Družina ing. Danilo Kupper
Celovec
Koban Tomaž, p. (L Šmon
Št. Kandolf
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želita
Feliks in Pavlina Košutnik
GOSTILNA PRI CINGELCU
na Trati
Micka Košat
Celovec
Kanzianova družina
R o ž e k
Petrova družina
Z a h o m c
Ing. Matevž Krasnik z družino Podravlje
Kušej France
trgovina
Šmihel
nad Pliberkom
Kolarstvo Maček Ignacij
Pliberk
Družina Krušic Andrej, p. d. Motij Novo selo
Družini Lovro Kramer, p. d. Janšej iln Kori Perč
H o 1 b i č e
Frančiška Čemernjak
Zg. T e h a n č e
Rožanova družina
Prebije
Lovro Potočnik
C e 1 o v e c/P 1 i b e r k
Slovensko prosvetno društvo Drava
v G 1 i n j a h
Družina Mort Franc Bistrica nad Pliberkom
Smojeva družina
Spodnje Borovlje pri Ledenicah
Družina Možina Jožef
D o b pni Pliberku
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
Martič Filip
trgovina v Bilčovsu
vesel božič in srečno novo-leto 1954

(VmL h užili in Mmn nnnn blo žali jo
Hranilnica in posojilnica Globasnica REGISTRIRANA ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM juiO-H v	• c ■	Vsem cenjenim gostom (Blaznik Pliberk	Družina VINKO PEČNIK, p. d. Bicelj Rute pri Šmihelu nad Pliberkom vsem prijateljem in znancem širom Koroške vesele božične praznike in srečno novo leto	Kmečka gospodarska zadruga Globasnica REGISTRIRANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM
Kumer Mirko p. d. Črčej Blato	Smrečnik Matevž M a 1 a v a s pri Globasnici	Žmaher Janez M a 1 a v a s pri Globasnici	Družina Hanin Franc, p. d. Lipej C i r k o v č e
Družina Pavli Zima P u 1 p a č e	Družina Dr. Mirt Zwitter Celovec	Družina Nolti Černič	Družina Robinik Franc Hom pri Velikovcu
Prhovceva družina v Podnu		lesna trgovina Log pri Vrbi	Kmet. tehnik Ferdo Hobel Podravlje
Potočnik Štefan tesarski mojster Pliberk	Družina Trampuš Jurij, p. d. Božič Dob pri Pliberku	Kolenik Janez, p. d. Šimon Borovje	Pepi Trap Celovec
RUTAR LADO trgovina in gostilna Žitara ves	KROJAŠTVO OPETNIK BLAŽ Pliberk	Vsem, ki nosijo čevlje iz moje delavnice in prodajalne OPETNIK GREGOR Pliberk	Družina Lutnik Hubert zidarski mojster P u d 1 a s
Ing. Tonče in Milenka Schlapper Borovlje	Družina Jagovc iz Apač vsem izseljencem in znancem	Družina Lesjak Robaže želi vsem borcem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto	Družina Franjo Ogris Celovec
Potočnik Rihard, p. d. Bokrovt Grablje/Pliberk	Družina Apovnik Janez, p. d. Zdovc Senčni kraj	Družina Martin Berger Sekira	Nachbar France inšpekcija Jadranske zavarovalne družbe Cirkovce
Alojzij Mikula Peče pošta Podklošter	Martin Uršič Potok pri Št. Petru na Vaš.	Družina Ojcl Polana	Maria Maher, T r u š n j e, želi vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
Petricova družina v L e š a h	Radio Madritsch Pliberk	Trampuš Jurij, p. d. Kanauf Dob pri Pliberku	Petjak Janez, p. d. Miklavc Konovece
Florian Tribuč Z w e i n Št. Vid ob Glini	Družina Bašnik Egidij iz Čahorč želi vsem izseljencem posebno pa Ivanu in Katici Švab na Koroški Beli vesele božične praznike in srečno novo leto	Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi vesele božične praznike ter veselo novo leto Franc gasser tesarsko podjetje B i 1 č o v s	bio-&ilbtcL GABRIEL LEŠE
Jurij Vidonig in Mullner Mimi Celovec	Fašnig Jožica želi vsem prijateljem in neprijateljem vesele božične praznike in novo leto, posebno družini Predolnik		
Podrečnik Fric Šmarjeta — Pliberk	Merva Ivan Celovec — Pliberk	Bole Franc, p. d. Žipel Dob- Pliberk	Slanič Marija Grablje- Pliberk
Družina Kuster Janez, p. d. Zulechner M o k r i j e	Družina Krušic Janez, krojač Sekira	Družina Rudolf Slavko, p. d. Rudolf Bistrica nad Pliberkom	MARICA Gostilna Loga ves
Hanzi Schwann, p. d. Mežnar lovec Loga ves	Družina Gabriel Janko Breg pri Rožeku	Nani in Andrej Hauptmann poslovodja Kmetijske zadruge Železna Kapla	Krznarjeva družina P 1 e š i v e c
Janko Male gostilna in trgovina	Peter Štornik prevoznik Št. Jakob v Rožu	Družina Kajžnik-Strelc S v a t n e — Podrožčica	Vsem ljubiteljem narodne pesmi želi
	Sablatnik Joško, kovač Semislavče	Jesenikovi v Lipi nad Vrbo	srečno in veselo novo leto
SELE — ZGORNJI KOT želi vsem svojim gostom ;n odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto	Družina Anton Knez Lobnik, Žel. Kapla	Franc Legat Podgorje	Pavel Kern jak
	Družina Mihi Einšpieler, p. d. Črnej Zgornja vesca	Družina Reichmann p. d. Linčej Moščenica	IZ TREBINJE — ŠT. ILJ
Vsem cenjenim odjemalcem Lomšek Johan trgovsko podjetje Št. LIPŠ pošta Dobrla ves	Krištof Lojze poslovodja Kmečke gospodar, zadruge Pliberk	Kralj Pavel, p. d. Mak Borovje	Vsem prijateljem, znancem in izlet-nikom vesele božične praznike in srečno novo leto autobusno podjetje Stefan Siciionlk DOBRLA VES
	August Safran, trafika v Bilčovsu	Feliks Smolnik M 1 i n č e	
	Amalija Braunsberger Beljak	France Picej Ž a m a n j e	
	Dr. Kr. Pušnik, živinozdravnik Št. Jakob v Rožu	Družina Rogačnik in Einspieler Bistrica v Rožu	
Josip Lesjak Himmelberg	Jakob Morak in družina Ribnica, Št. Peter na Vaš.	Dipl. trg. Milan Breznik Celovec	Družina Kolenik Šmarjeta pri Pliberku
Lutmann Evgen Celovec	Dr. Matko Schanvitzl in sinova Dunaj	v,	Markova družina » V	n a B r n c i	Morth Karl Bistrica pri Pliberku
Družina Blaž Singer Celovec	Dr. Tone Butej Podsinja ves	Požarnikova družina na B r n ci	Janko Gabriel Podravlje
Dipl. Arh. OswaId Janez in žena Celovec	Jožef Boštjančič, kovaški mojster Branča ves	Družina Jakob Janežič B r e z n i c a pri Št. Jakobu v Rožu	Družina Maks Kaki, uradnik Loga vas
Valentin Valentinič Sv. Lucija	Družina Zdravko Hartmann Korte	Družina Ogris Tomaž-Pošnikar Slovenji Plajberk	Dipl. econ. Franc Brežjak Celovec
Družina Košutnik Tomaž Globasnica	Štefan Janez Sp. L i b u č e	Družini Dersola-Urbjas, p. d. Šmonk Dole Rožek	Rado Janežič Celovec
Smrtnikova družina Korte	Z visokega Štibarjevega vrha vsem članom Živinorejske zadruge Piko Janez-Belšak	Družina Joško Čimžar, trgovec Kotmara vas	Abujeva družina Z a h o m c
Šašelnova družina Slovenji Plajberk	Družina Milač Alojzij, p. d. Brenar Blato	Agrarni svetnik France Vernik Podravlje	Kordeževa družina H o 1 b i č e
•	Kovarjeva družina Š t. J a k o b v Rožu	Matevž Rainer, lesni trgovec Loga vas	Družina Tomaž Dumpelnik Š t e b e n	Kristi Lajčaher Kotmara ves
v* t	t	t Družina Rainer Valentin, p. d. Vran Log pri Škofičah	Družina Kompoš Tevžej, mlinar P 1 a š i š č e pri Hodišah	Družina Šimen Gros Št. Peter na Vašinjah	Tomaž Waste, p. d. Rup Grabštanj
Ž^adic Schmidi
želi vsem svojim odjemalcem
vesele božične praznike in srečno novo leto
Radioaparati-elektromaterial-žarnice
CELOVEC, Bahnhofstrasse 22
Vesel božič
in veliko uspeha
v novem letu!
FRANZ
žžzomvclf
uvoz mineralnega olja
CELOVEC
STAUDERHAUS
Gradbeno podjetje Mestni gradbeni mojster
Alois Rinagel in dipi. ing. Rudolf Moser
CELOVEC
Rosentalerstrasse 17 — tel. 16-28
Schleppe pivo
Štedilnike, peči, stroje, kolesa, motorje, elek-tromaterial, radio- in fotoaparate
dobite najugodneje
tudi na obroke — v trgovini
France Rutar
Dobrla ves telefon 20
Železnina, šipe, barve, sodje, oprema, živila, obutev, usnje, guma, športni predmeti, igrače, bižutarije, čtivo, papir in pisarniške potrebščine
Hermann Pinter
uvoz-veletrgovina
•	sadje
•	zelenjava
•	južno sadje
•	živila
•	konzerve
Celovec
Rennplatz 4, telefon 13-84
LUGER
Celovec, VfilkermarkterStra6e58, tel. 23-43
Velenapajalnica, popravila motornih vozil, traktorjev in stabilnih motorjev
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Alfred Posch
trgovina z mešanim blagom
CELOVEC
Gasometergasse 10
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1954
Počastite me tudi v prihodnjem letu pri nakupu kmečkih strojev, štedilnikov, peči, jeklenih oklepnih blagajn, jeklenih pisarniških oprem in tehtnic s kazalom
‘Trgovina za blagajne in kmetijske stroje
HANS WERNIG
Celovec, Paulitschg. 13, tel. 35-02
R E-S TA V R A C I J A
CELOVEC, Bahnhofstrasse
HRANILNICA IN POSOJILNICA Dobrla ves
želi vsem svojim članom in vlagateljem uspehov polno novo leto
Kmetijska zadruga
Železna Kapla
želi vsem svojim članom vesel božič in srečno novo leto ter se priporoča tudi v novem letu z dobavo:
strojev vseh vrst, krmil, semenja, gospodinjskih potrebščin, moke
po najnižjih cenah!
TISKARNA K L I Š A R N A PAPIRNICA
ROMAN RITTER
CELOVEC _ KLAGENFURT — BURGGASSE 8 — TEL. 21-08
		
Specialna trgovina za hišno in kuhinjsko orodje — keramika — svinčeni kristal — Matthaus Seher CELOVEC Bahnhofstrasse 24, telefon 49-72		Trgovina s semeni JOSEF KEUSCHNIGG CELOVEC — KLAGENFURT Heuplatz 6
		
Vesele
božične
praznike
želi

Celovec, Bahnhofstrasse 13
RADIO-ELEKTRO
Hans Kveulz
CELOVEC
St. Ruprechterstrasse
1
S
g
m
I
I
o
m
m
m
r
Vsem koroškim Slovencem želimo prav vesele praznike ter srečno in uspehov polno leto 1954
Pokrajinski odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva (Slovenska prosvetna zveza Slovenska kmečka zveza]
Zveza koroških partizanov Glavni odbor Zveze slovenskih izseljencev Pokrajinski odbor Zveze slovenske mladine Pokrajinski odbor Zveze slovenskih žena
I!
a
in
a
#
IM
S
8
M
a
I!
»
TESARSKO
PODJETJE
mojster
Ignacij Koren
Dvor pri Pliberku
Prvovrstna strokovnjaška gradbena dela pod najugodnejšimi pogoji ^
Franz Is>i(ž£fl
Tankstelle
Mestna garaža in delavnice, oddaja bencina in diesel-olja
CELOVEC, Volkermarkter Ring 14
Solidna postrežba, dobra kuhinja, negovane pijače
g oiUbuL „01%}/”
CELOVEC, Gasometergasse 10
ADRIA GETRA\KE
R. in K. BLKARIČ Žrelee — Ebjitil
Prvovrstne žgane pijiže s sinjegt Jiirim
HRANILNICA IN POSOJILNICA Šmihel nad Pliberkom
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt, 2, Postschliefifach 17.
xxxxxxxxxxxxx3oooooooooooocxxxx»cxxjooooooot3oooooooooooooooocoo
Vsem čilaleljem Slovenskega vestnika lev ostalim odjemalcem, vesele praznike in uspešno leto
Csobje Slovenske tiskarne v Podljubelju
Vsem koroškim Slovencem, vsem prijateljem in dobrotnikom zadovoljen božič in srečno novo leto želi
Slovenska kmetijska šola Podravlje
s svojimi učitelji, gojenci in nameščenci.
Vsem slovenskim zadružnikom, slovenskemu kmečkemu ljudstvu in vsem sorodnim ustanovam vesel božič in srečno novo leto
Južnokoroška semenarska zadruga
r.z. z o.j.
CELOVEC, Wulfengasse 15, telefon 35-38
Uspeh in napredek naših članov v letu 1953 vabita k pristopu v našo zadrugo vse kmete, ki želijo s to vejo naše kmečke in zadružne dejavnosti krepiti svoje kmetije in utrjevati naše kmečko zadružništvo
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG r.z.z o. j.
Celovec, Pavličeva ulica štev. 7, telefon 21-29
želi vsem včlanjenim zadrugam, njihovim odborom, poslovodjem in članom vesele božične praznike in uspehov polno leto 1954!
Tudi v letu 1953 smo našo zadružno organizacijo močneje utrdili in njeno delovanje razširili.
V novem letu 1954 bodo naše zadruge še bolj razvile vsestransko gospodarsko dejavnost ter tako služile koristim našega ljudstva. Vsak, ki se bo vključil v naše zadruge, bo deležen v novem letu tudi novih gospodarskih uspehov.