lin* !r AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. go t* ad* ri ko »P* OB^ CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, APRIL 17, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. M funta sladkorja na teden za osebo 4. in 7. majem boste začeli kupovati sladkor na karte. Za vsako osebo bo odmerjenega pol funta na teden, poznejše porcije bodo odvisne zaloge sladkorja. VTEDNU 27. APRILA BO USTAVLJENA VSA PRODAJA SLADKORJA Washi ington, 16. aprila.—Vlada je danes naznanila narodu, kor'"m0^a kupiti vsaka oseba v Ameriki samo pol funta slad-f!a a lla teden. Ta količina je'dolocena samo za prva dva ted-j dajanja na karte, ki se bo pričelo enkrat med 4. in 7. ma- ftfoi V tistih dneh se mora vsaka oseba v Zed. državah regi- za sladkorne karte, 'sedanjih načrtih bo vsaka ' mka »a sladkorni karti do-Za dva tedna in za prvo lita Niko' KT" ko vsaka oseba lahko tir, '9 en funt sladkorja. Koli-lavs«j se bo lahko menja- %o dva tedna> kar bo od" k zaloge sladkorja'. ^ Za kontrolo cen svari kiijj ' naj Pazi na te porcijske kil Z znamkami, ki jih bo Jiiatn, Vs&ka oseba, ker se bo te 25 tlak Pozneje mor(ia rabilo Hšt" vŠe kakih' drugih po- Wije1' se bodo delile na ^ od 27. aprila naprej W^Uena vsa prodaja slad-LjvS Prodajo na porcije se cel0 par dni zatem, ko se 111 d j e registrirali za r ua karte. Registracija avijatičarji so izvedli enega fttjmjih dnevnih napadov na Francijo i P b^1 se bo vršila v javnih šolah. Kdor bo imel doma več kot šest funtov. sladkorja, ne bo dobil porcijske karte ob času prve registracije. Kdor ima doma dva funta sladkorja ali man j, bo dobil karto. Toda za vsak nadaljni funt sladkorja do šestih funtov se bo iz njegove knjige odtrgalo po eno znamko. Ako bo imel pa več kot šest funtov sladkorja doma, pa sploh karte ne bo dobil. Kdor bi pa radi važnih vzrokov dobil rad več kot predpisano kvoto sladkorja, se bo moral glede tega obrniti na lokalni odbor, ki ima pravico odmeriti nadaljno količino sladkorja v takih slučajih. to, '»don >v 16. aprila. — Več kot biti. Angježi so napadali Fran- co , ®kih bombnikov je po- cijo tri dni zaporedoma. pri belem dnevu čez Radio iz Vichy, Francija, na-' 1 Preliv in bombardira- znanja, da že dva dni gori mesto ll^JjjV, iepr" llaPrave po Franciji. Fontanebleau in da so požar za- V e^en največjih zračnih netile angleške bcmbe. Nad 250 .' te vojne, še celo mnogo hiš je pogorelo. kot L - so ga Nemci kdaj izve- V nedeljo, torek in sredo pono-Hltweleško otočje, ko je pred ; či pa so angleški bombniki meta-Sbi)i[m letom 500 nemških I!i lJ°mbe na Kruppove tovarne v Had T V enem c'nevu prile-1 Porurju, na katere so zmetali , CiWo. več kot 2,000 ton bomb. \VJJ111 v Perfektnih forma-™ r Je znamenje, da jih eski avijatičarji so leteli 2raČna sila ni mogla raz- oseb in zanetile" požar. Nemški bombniki pa so obiskali severno Anglijo in v nekem mestu so bombe ubile 12 v. cel" K t t* s t* JU"5' / 5r» rt* pfl t bi rad • V TSp0r v tovarni \\ ^ ^ausche je včeraj po-jjj SeJi svoj delavski od-HJ' naJ dosegel spora- ki se vrši v Steel ' <6nt Co- na 950 E- 64- iVatJ So na stavki kovači ie r* Parnih kladivov. Večje mezde. On- mezue. °C0 Geo- Papeža ob 9:30 bo pogreb 5 k eea aPeža iz Svetkovega v ««v V*ebov zavoda v cerkev zete in na Kal- Podružnica 40 se zahvaljuje Podružnica št. 40 SŽZ iz Lo-raina se javno zahvaljuje gl. odboru SŽZ posebno pa predsednici Mrs. Marie Prisland, ker so kupile obrambni bond v Lorainu in tako naklonile 100,-000 glasov v korist članice Jennie Tomažič, ki je v tekmi za zmagoslovno kraljico. Mladinski koncert V nedeljo priredi mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. krasno opereto "Desetnik in sirotica." Narod je prav prijazno vabljen na to predstavo. ZA PRVO POMOČ SO DOLO-8pA SLUČAJ ZRAČNEGA NAPADA Za civilno obrambo s^ti^^yahoga, inženir Wil-Aži|0 Cornt> naznanja, da se 241 Greater Cleveland š(>v0 J' ^er bodo dobili lju-v slučaju zra-v\ifda- Te postaje bodo v A 5 °kr V^ih ^ > UKlXiih po Cuyahoga a vsako postajo je do- , - - \ Hijs avnik. \\iJniCah Pa odbranih i%W Za prvo pomoč in si-lupine iz enega \M j' ene bolničarke in jvHes U enef?a pomočni-|\>k0v°kra.i je določenih 628 \ ' katerim so določena Prv° pomoč. Ti zdravniški krožki bodo šli iz bolnišnic na prostore, kjer bodo ranjenci. Preskrbeti bodo mo rali obvezovališča v okolicah, kjer ni v bližini bolnišnic in gle dati, da bo dovolj pitne vode na razpolago. Dalje bodo morali skrbeti, da bo dovolj zdravil in zdravniških potrebščin na razpolago in paziti, da bo imela vsaka tovarna svoj lastni zdravniški oddelek pod nadzorstvom zdravnika. Clevelandski avtni klub trenira 1450 prostovoljcev in prijavili so za porabo 58 motornih koles, 173 ambulanc, 200 lahkih in 90 težkih trukov. Vlada bo potrkala v vsa ko hišo za nakup bondov Washington. — Zakladniški tajnik Morgenthau je naznanil, da bo vlada potrkala na prav vsako hišo vsaj enkrat na mesec in skušala nagovoriti ljudi za nakup vojnih bondov. To kampanjo bo vodila vsaj do 1. julija in če bo videla, da se ljudje prostovoljno odzivljejo, ne bo uvedla prisilno nakupovanje bondov. -o- Strahote v Jugoslaviji Bern. — Nemški list "Wiener Tagblatt," ki izhaja na Dunaju, poroča, da je sarajevska policija prijela trideset oseb, ki so ponoči delale sabotažo in se borile na strani četnikov, podnevi pa delali v tovarnah. Urednik "Wiener Tagblatt"-a v uvodniku poziva k miru. V neki radijski oddaji pa je dejal, da "plačani agenti Moskve in Londona poskušajo Srbijo preplaviti s krvjo." -o--— Zapor in izguba državljanstva radi krive prisege Thomas Favorito, direktor CIO unije pohištvenih delavcev, je bil včeraj obsojen na federalni sodniji na dve leti zapora, $1,000 globe in izgubo državljanstva, ker je leta 1939 prisegel, da je ameriški državljan, da je dobil relif in delo pri WPA. Državljan je postal šele lansko leto. Favorito, rojen v Italiji, bo lahko tudi deportiran kot sovražni tujec, ko mu bo enkrat odvzeto državljanstvo. Favorito je hotel doseči preložitev obravnave s tem, da se je podal v bolnišnico na operacijo z,a slepičem. Toda federalni sodnik Freed ga je ukazal preiskali in zdravniki so pronašli, da Favorito ne potrebuje operacije. Moral je k obravnavi, kamor so ga prinesli na nosilnici. Sodnik je ukazal, da se nosilnica odstrani in Favorito je "srečno prestal" obravnavo brez operacije. Shod v Barbertonu V nedeljo 26. aprila bo ob treh popoldne shod v dvorani društva Domovina na 14. cesti, Barberton, O. Shod sklicuje Ameriško-jugoslovansko udru-ženje. Govorniki bodo: Marian Urbančič, Joško Penko, Rude Trošt in drugi. Namen shoda je: razmotrivanje primorskega in koroškega vprašanja. Občinstvo iz Barbertona in okoli-cd je vabljeno. Slišali boste mnogo zanimivega. Poroka V soboto ob 10 bo v cerkvi sv. Vida poroka Helen Kaminski z Theodorom Laurichem. Nevesta je hčerka Mrs. Kaminski iz 4386 Martin Ave., ženin je pa sin d r u ž i ne Mrs. Ana Laurich iz 1177 E. 58. St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Vse najboljše mlademu paru v novem stanu. Planina vabi V nedeljo 19. aprila bo v SND v Maple Heights, O. pevski koncert zbora Planina. Začetek ob osmih zvečer. Program bo zelo lep in narod je prijazno vabljen k udeležbi. Udeležba slavnosti Članice društva Sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca so s k 1 e n i 1 e, da se korporativno udeleže slavnosti 25-letnice dru štva Bled, št. 20 SDZ v nedeljo. Članice naj bodo točno na mestu. I Naciji in tajna vojna na Pripravite Se! Balkanu j j Najboljše bo, da se začne že Carigrad, 11. aprila. The. danes pripravljati na nedeljski Christian Science Monitor — iz! bazar v dvorani cerkve sv. Vida. poročila g. Derek Patmor-a: j Bazar se bo pričel ob šestih zve-"Po verodostojnih vesteh z(čer. Torej najprej doma po-Balkana so se narodi na Balka- spravite tisto večerjo, ženske naj nu začeli dvigati proti surovim1 pomijejo "črepinje," potem pa metodam Himmlerjevega Gesta-1 vsi skupaj po "vojne bonde" k po-a in zbirati v dobro organi-, Sv. Vidu. Za $1,000 jih bodo da-zirana tajna društva. ; ji, pa samo tistim, ki so kupili ta- Jugoslovanska četniška orga-j kozvane "delnice." nizacija je sama po sebi tajna Kdor jih še ni kupil, ima še družba, ki je organizirana poj čas do nedelje. Odrezke pa se vsem jugoslovanskem ozemlju in j mora vrniti z denarjem v nede-celo v Beogradu, ki so ga zasedle1 lj0 dopoldne pri glavnih cerkve-nacijske čete, mladi rodoljubi | nih vratih, prihajajo v zvezo z agenti gene- prva nagrada bo vojni bond' rala Draža Mihajjovica in se za $500. Križ božji, kdo se ga bo! vpisujejo v njegovo narodno voj- branil! Ti bondLso toliko vredni Na Škotskem se zdaj trenirajo jugoslovanski in poljski padalniki sko. Kvizlinški general Milan Ne-dič in nemške oblasti so napravili vse, kar je bilo mogoče, da bi zadušili četniško delavnost v Beogradu, a vse do sedaj so imena Mihajlovičevih agentov v Beogradu ostala tajna. . . --o-- Usoda gen. Djukanoviča Washington. -— V rešilnem čolnu potopljene ameriške ladje so našli papirje, last jugoslovanskega generala Milana Djukanoviča, slavnega junaka iz mnogih bojev in bitk njegove domovine črne gore. Sklepa se, da je general Djukanovic izgubljen. Djukanovic je bil na potu iz Capetcwna v Združene države z namenom, da zbere p/neriške Jugoslovane v jugoslovansko vojsko za borbe z zavezniškimi četami proti osišču na Bližnjem Vzhodu: General je bil pomočnik poveljnika najvažnejšega jugoslovanskega pomorskega oporišča v Boki Kotorski v času nacijskega napada na njegovo domovino. Odbil je zahtevo po predaji in ostal na svojem mestu vse dokler je bilo kaj upanja, potem pa je ušel sovražniku v majhni in stari podmornici, ki so jo uporabljali za vaje. Prebil se je skozi italijansko blokado v Grčijo in od tam v Palestino in Aleksandrijo, kjer se je pridružil vladi v izgnanstvu. Postavljen je bil za poveljnika ostankov jugoslovanske vojske v južni Afriki, kjer je ostal šest mesecev. Na posebni ukaz jugoslovanskega vojnega ministra v Londonu, je general Djukanovic odšel iz Capetowna v Združene države, da bi tu organiziral mnoge Jugoslovane in Američane jugoslovanskega porekla, ki hočejo maščevati napad na njihovo domovino. General prihaja iz znamenite stare rodbine gorate črne gore, dežele slavne po njenih korenja-ških in žilavih borcih. Mnogi od teh se še danes upirajo Nemcem. Djukanovic se je boril za svojo domovino leta 1912 proti Turčiji, 1913 proti Bolgariji in v svetovni vojni proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Zadnja leta je bil poveljnik topniške divizije v glavnem mestu Črne gore. Med njegovimi sorodniki v Združenih državah je njegova sestrična Danica Nikcevich, (11 East 30 Street) New York City -o- Važna seja Podružnica št. 5 SMZ ima važno sejo jutri večer ob 7:30. Zlasti naj pridejo oni, ki so se zadnji mesec vpisali za pristop, ker bodq( sprejeti kot polno-močni člani. Brani bodo trimesečni računi in druge važne zadeve bodo na dnevnem redu. kot samo suho zlato. Zato, po-žurite se in kupite kupone, dokler so še na razpolago. Dobe se v župnišču pri sv. Vidu. -0- Iz raznih naselbin Buenos Aires, Arg. — Prve dni februarja t. 1. je zadela tra-j gična smrt rojakinjo Marijo Stanič, roj. šuštai-šič, staro 31 let. Njen mož ji je v hipni blaznosti! prizadjal težke rane na glavi,) tako da je v treh dneh podlegla.! Moža so odvedli v norišnico. —J Po kratki bolezni je umrla Ema i Brumat, roj. Mozetič, doma izf Renč pri Gorici. Tu zapuščaj moža in hčer, v Braziliji brata,! v starem kraju pa starše in brata. j , .* Chicago. — V predmestju Ci-ceru je v soboto (11. apr.) umrl za srčno hibo John Peternel, star 69 let in doma iz Spodnje Dobrove pri Ljubljani. V Ame-| riki je bil 34 let in tu zapušča štiri sinove. Kirkland Lake, Ont., Kanada. — Pri delu v rudniku sta bila Washington. (ONA). — Iz I diplomatskih virov se poroča, da i se na osamljenih močvirjih na ! Škotskem trenirajo jugoslovan-1 ski in poljski fantje za parašu-tarje, da bodo pripravljeni za čas, ko se bodo njih domovine dvignile proti nemškim oblastnikom. Te parašutarje se bo poslalo kot predstražo v njih dežele, kadar bo napočil pravi čas ter bodo doma vodili pete kolone, ža katere že zdaj pripravljajo vse potrebno domoljubi doma. Nekega lepega dne se bodo spustili ti dobro trenirani in utrjeni mladi i fantje iz letal nad domačo zemljo in bodo udarili po nacijih. j Ti parašutarji bodo za to drzno I podjetje zelo dobro pripravljeni. I Od svojih vlad v Londonu bodo' dobili natančna navodila, predvsem naročilo, kateri kraj naj najprej napadejo in zasedejo. Po tajnih poročilih, ki jih vlade dobivajo neprestano iz svojih dežel, bodo parašutarji natančno vedeli, kje so nemške garnizije in število istih. Vedeli bodo tudi natančno s kom naj se snidejo in kje. Vedeli bodo, kako močna četa domačinov jim bo na razpolago. S seboj bodo prinesli strojnice, avtomatične puške in dovolj veliko zalogo municije. In potem bodo Nemci okusili isto, kar so dali dozdaj okušat drugim po Belgiji, Norveški, Franciji, Poljski, Holandski, Jugoslaviji, Danski, Grški in čeho-slovaški. Tajno in brez hrupa je te bodoče parašutarje nedavno inšpi-ciral poljski premier Sikorski, ki je obiskal poljske fante, jugoslovanski kralj Peter je pa obiskal J ugoslovane. General Sikorski, ki se je nedavno vrnil iz Amerike, je dal svojim fantom, ki so graduirali iz šole za padalnike posebne znake. To so medalje v podobi orla, ki preži na svoj plen. Kakor se orel zapodi iz zračnih višav na svoj plen, tako se bodo sp.ustili ti parašutarji na nacije. Dasi v javnosti ni poročano natančno število teh jugoslovanskih in poljskih padalnikoy, vendar se govori o celi brigadi. Dozdaj sta samo še Jugoslavija in Poljska, ki imata doma dobro razvito peto kolono in sicer tako dobro razvito, da lahko stopi vsak čas v akcijo, kakor hitro pridejo parašutarji, ki bodo to kolono ali kolone vodili. Ameriški bombniki so dva dni razbijali japonske postojanke po Filipinih pred dnevi težko poškodovana J rojaka Frank Kranjc in Frank Urbas. -—o- Razprodaja pohištva Firma Norwaad Appliance, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185. St. ima te dni spomladansko razprodajo na pohištvu in hišnih potrebščinah. Iz oglasa v današnji številki boste razvi-deli, da boste na tej razprodaji kupili res po zelo zmernih cenah, zato ne zamudite te ugodne prilike. Pauline's Tavern vabi Jutri večer vabi vse prijatelje in znance na fino kokošjo večerjo Pauline's Tavern, 5379 St. Clair Ave., lastnika James in Pauline Zupančič. Fina večerja, dobra pijača in izvrstna godba je na programu. Iz bolnišnice Svetkova ambulanca je pripeljala iz bol njišnice Mrs. Louise Krašoc, 22630 Lake Shore Blvd. Par tednov bo morala ostati še v postelji. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Pozor članstvo dr. Bled Članstvo društva Bled, št. 20 SDZ se opozarja, da naj se zbere v nedeljo še pred 2 uro pred dvorano SND na 80. cesti v svr-ho slikanja. Tudi vsi svatje naj bi bili navzoči. Nazaj v armado Korporal John J. Vintar iz 5704 Bonna Ave. je odšel nazaj v armado, v Tampa, Florida. Bil je doma na desetdnevnem dopust. Deveta obletnica V soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojno Frances Juh v spomin 9. obletnice njene smrti. Trinajst ameriških bombnikov, ki so v nedeljo in pondeljek razbijali japonske postojanke na Filipinih, je napravilo 4,000 milj dolg polet iz Avstralije na Filipine. Tukaj so pristali Ameri-kanci ha nekem otoku-, kjer imajo tajen zrakoplovni pristan z vsemi potrebščinami. Od tukaj so potem napravili "izlete" na Luzon, na Mindanao in na Ba-.taan ter napravili preplašenim Japoncem mnogo škode. Ko so se vrnili ameriški bombniki nazaj v Avstralijo, so peljali s seboj 44 oseb iz trdnjave Corregidor, civiliste in vojake. Avstralska vlada je vzradošče-na nad tem napadom in premier Curtin je izjavil, da se je s term vojni položaj obrnil proti Japoncem. škoda, ki so jo napravili ameriški bombniki Japoncem na Filipinih ni toliko značilna, kot je dejstvo, da so poleteli ameriški bombniki 4,000 milj daleč in napadli Japonce. In bližje kot je ta razdalja leži Japonska. Ta drzni polet ameriških bombnikov na Filipine je zelo preplašil Japonce, ki takega napada niso nikdar pričakovali. Obenem je pa vlil nov pogum onim četam, ki se še vedno borijo na Filipinih, ker vedo, da jih Amerikanci niso še pozabili. »Vile rojenice Družino Mr. in Mrs. Laddie Stupica, 19205 Mohawk Ave. so obiskale vile rojenice in. jim prinesle krepkega sinkota. Materino dekliško ime je bilo Josephine Jančar, poznane Jančarjeve družine iz 10302 Prince Ave. Srečna stari oče in stara mama sta pa tudi Mr. in Mrs. Joseph Stupica iz 19303 Arrowhead Ave. Čestitamo! Russian War relief Nocoj ob osmi bo seja odbora za Russian War relief, v starem poslopju SND. Prosi se vse odbornike, da se gotovo udeležijo, isto se prosi še druge, kateri so pripravljeni sodelovati pri tej humanitarni akciji, da pridejo na to sejo, posebno se apelira na naše ženstvo, da pri tem pomaga. Vesel dogodek Pri družini Mr. in Mrs. John Mihavec na Ivan Ave. so se oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinkota prvorojenca. Mama in dete sta zdrava. Mrs. Olga Mihavec je hčerka Mr. in Mrs Louis Arh iz 387 E. 161. St. Naše čestitke. Danes bo žogometna igra v mestnem stadionu Danes popoldne ob štirih bo žogometna igra med cleveland-skim teamom Indians in čika-škim White Sox. Za Cleveland-čSne bo metal žogo Mel Harder, ki lansko leto ni skoro nič igral .radi pohabljene roke. Podvrgel se je bil operaciji in zdaj je popolnoma zdrav in spočit. Igral bo v mestnem stadionu. Slovenski radio program V nedeljo bosta na slovenskem radio programu pela Tony Perusek in njegova sestra Jennie Perusek-Fatur. Pela bosta : "Na prazno okno se ozre," "Pade list z javora," "Pod mo-jini okencem;" spremlja Jo-[seph Krabec. Tony Perusek je na vojaškem dopustu in je svoje čase služil v jugoslovanski armadi. Program bo na WGAR od 1:00 do 1:30. Pojdimo plesat! Jutri večr priredi priljubljeno društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ prijeten ples v SND na St. Clair Ave. Godba bo John Pecon orkester. Za vsestransko postrežbo garantira marljivi društveni odbor. t i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Amerike in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland pd pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 90 Fri., April 17, 1942 Londonski pakt in rapallska pogodba Pomembno vprašanje za Slovence in Hrvate je danes bolj, kakor kdaj prej, kdaj se je odločila usoda Slovencev in Hrvatov, ki so leta 1918. prišli v meje Italije. Je to vprašanje tako bistveno važno ravno sedaj, ker je ravno ono nekako strašilo, katerega se vsi bojimo, nekateri celo tako, da se ga boje v javnosti načeti. In vendar je bistveno in življenjske važnosti za bodočo Jugoslavijo, da se že sedaj postavijo cilji in zahteve, od katerih ne smemo nikdar odstopiti, niti popustiti. Kadar govorimo o manjšinjskem boju. o zaščiti manjšin ter sploh o kakem delovanju za bodočnost Jugoslavije, moramo spoznati ves svoj problem v celotnem evropskem okvirju. Za končno odločitev v našem narodno-politi-čnem vprašanju ni in ne more biti brez pomena, kako bo isto pojmovala Evropa in' ostali svet, posebno pa naša Amerika in velika Rusija. Tu je izvor udarca, ki nas je tako težko zadel. Celo naši, oni, ki so imeli trdno in odločno se zavzemati za naše pravice, so bili neprevidni, nepripravljeni, popustljivi, nepoučeni, nezainteresirani, preozkogrudi, kratkovidni, preveč prežeti sebične ljubezni, ki je mejila na samopašnost in oholost, ža samo en del našega troimenega naroda. Isto se lahko zgodi zopet sedaj, da, isto se je že pričelo ponavljati. Odgovorni 'faktorji nam niso naklonjeni. Zdi se, da je naše primorsko vprašanje njim le vprašanje sekundarnega pomena, da celo, da se ga ne marajo lotiti ali se bojijo ga načeti. V zadnjem članku smo videli, da se na "svečane" obljube ne moremo zanašati. Prebridka je bila naša izkušnja. Pribito dejstvo pa je, da se mora v bodočnosti docela opustiti sklepanje miru na podlagi militarističnih meja, ter da se mora zagotoviti svetu mir, ki bo trajen na podlagi demokratskih načel mirnega sožitja in sodelovanja narodov, pa naj bodo veliki ali mali. Dopustiti se ne sme, da bi velike sile diktirale mir malim. Mir, obljube in obveze morajo biti sDontane, iz dobre in resnično poštene volje. Ako pa do tega ne pride in ako ne bo pravice za male narode — tedaj tudi miru ne bo. Zadnja mirovna konferenca je "našla nas Slovane, posebno Slovence in Hrvate, docela nepripravljene, skoraj bi trdili, da nas je novonastopli položaj omamil, kakor te po dolgi žeji omami prvi kozarec pijače. Versailska mirovna konferenca pa se je vršila v resnici po načinu starinskih konferenc z vsem pompom nekdanjih dvorov, kjer je intriga in kurtizanstvo igralo večjo vlogo kakor pa mnenja vešča-kov, stvarni položaj vojnih sil ali celo bolj kakor samo mi-lovne delegacije. Elementi tega in takega vzdušja so v marsikaterem trenutku odločali tudi za naše mirovno in razmejitveno vprašanje. Zakulisno delovanje teh elementov nam posebno lepo popisuje mlad angleški diplomat, ki je bil član mirovne konference, Harold Nicolson, v svoji knjigi "Peacemaking," ki je izšla leta 1919. Nicolson je bil veščak za mnoge prizadete pokrajine in predvsem tudi za naše. Poglavitna trditev, ki jo vzdržuje v svoji precej obširni spominski knjigi, je ta, da na konferenci v Parizu niso odločali strokovnjaki, niti ne Wilson ali njegov nauk o samoodločbi narodov. Po njegovi sodbi je o vsem skupaj odločalo razpoloženje, ki je bilo kaj nestalno in odvisno od napak vodilnih predstavnikov in javnega mnenja ter od napak prejšnjega teoretičnega pojmovanja nalog mirovne konference. V svoji knjigi Nicolson ne dolži imperijalizma, ki je bil pač pravi vzrok, da se mir ni mogel skleniti na pravi podlagi. Iz Nicolsonove knjige pa hočemo posneti samo mesta, ki se nanašajo na naše vprašanje in nam nudijo sliko tistega javnega mnenja, ki je o nas odločalo in ki ga nismo že tedaj — in kar zamujamo še in zopet danes, da bi ga bisjveno bolje poučili o svojih narodnostnih mejah in zahtevah in pravicah. Važno je za nas vedeti, da že v uvodni kritiki mirovnih pogodb Nicolson odkrito priznava krivico, ki se je Jugoslovanom dogodila. Tako pravi: "Meje Italije se niso odmerjale po narodnostnih mejah." Razdor med antantnimi državami se je zasejal s tajnimi pogodbami: "Med vojno z našimi zavezniki ali onimi, ki naj bi to postali, sklenjene tajne pogodbe so spadale, kakor rečeno, med glavne ovire, ki so omejevale mirovni konferenci svobodo delovanja. Najnadležnejša i?med vseh pa je bila tista pogodba, s katero smo v aprilu leta 1915. zvabili Italijo, da je pustila trozvezo na cedilu in se priključila interesu za-padnih sil." Ta najnadležnejša pogodba je seveda prosluli Londonski pakt, v katerem je Anglija darovala Italiji vse povprek, kar je ta poslednja zahtevala, seveda tudi naše pokrajine in skoro več ko polovico Dalmacije. Glavna vsebina londonske pogodbe je približno sledeča: Italiji se da: 1. Trentin i-n ves Južni Tirol do Brennerskega prelaza, s čemer bi prišlo okoli 250 tisoččistih Avstrijcev pod Italijo; 2. Nadaljna ozemlja in otoke, Trst, Gorico, Gradiško, Lošinj, Istro. !Krk ter dele Koroške in Kranjske, kar bi pomenilo okoli pol milijona Jugoslovanov pod italijansko oblastjo; 3. Severno Dalmacijo in večino dalmatinskih otokov, kar bi zopet spravilo okolo tri četrt milijona Jugoslovanov v meje Italije; 4. Popolno oblast nad albanskim mestom in oporiščem Valono ter pokroviteljstvo nad bodočo državo Albanijo, čije severne in južne dele naj bi anektirali Srbija in Grška; 5. popolno oblast nad otokom Rhodom in ostalimi, enajstimi otoki Dodekaneza, ki so obljudeni izključno po Grkih, a katere otoke je Italija začasno zasedla v tripolitan-ski vojni; 6. v slučaju, da bi razdelili Turčijo, ki je bila na strani Nemčije in Avstrije, so obljubili Italiji pravičen delež v ozemlju Adalije. 7. v primeru povečanja britske in francoske kolonijalne posesti v Afriki na škodo Nemčije, je Italiji obljubljena kompenzacija." "V celoti tedaj pogodba, ki nikakor ni bila v skladu z načeli samoodločbe narodov ali teorije Wilsono-vih štirinajstih točk." Na svoji strani se je Italija obvezala samo, da prepusti pristanišče Reko Jugoslovanom ter da napove vojno svojim zaveznikom. A glej, Nicolson ugotavlja v svoji knjigi, za obe ti obvezi se je'Italija hotela izmuzniti. Maja 1915 je potem Italija svojima prejšnjima prijateljema, Avstriji in Nemčiji, napovedala vojno, ni pa mogla teh dveh zmoči na bojnem polju. Vse nje ofenzive ob Soči so se razbile, a konečno je doživela največjo sramoto: koba-riški prelom in poraz. "Kobarid" je Italijanom odprl oči, da bo treba nekaj storiti, kar bo jugoslovanske nasprotnike londonskega pakta nekoliko sprijaznilo z njimi. Ministrski predsednik Orlando je "narihtal'' nekaj italijanskih poslancev, da so stvorili spravni odbor. Po prizadevanju Škota Dr. Setona Watsona in Dr. Wickhama Steeda sta bila konečno spravljena v stiko italijanski poslanec Torre in vodja jugoslovanskega komiteja, Dr. Trumbič. Med tema dvema pooblaščenima, a ne uradnima, zastopnikoma je bil sklenjen takozvani "londonski pakt," v smislu katerega naj bi se rešila vsa italijansko-jugoslovanska sporna vprašanja glede narodnostnega načela. Ta pakt je bil sklenjen 10. aprila 1918. Dobro se je še spominjam, j je postala Mary Barle, hčerka Redno je prihajala k nauku, ko j Frank Barle in Jennie, rojene sem pred leti hodil učit doli v Randall. Chesnikova Lojzika je bila vedno tiha, včasih, ko sem jo kaj iz katekizma vprašal, je bila kar popolnoma tiho. Pa ne mislim reči, da ni bila pridna pri učenju. Kako čas hiti! Zelo sem se torej začudil, ko pride Lojzika pred nekaj tedni v župnišče, visoka, dorasla in znjo njen izvoljenec Joseph Majerčik, Slovak., Prosila s|;a, da bi naznanil vsemu svetu, da se mislita poročiti. Lojzika je hčerka Frank Česnika in Alojzije, rojene Ma-rela iz Randall, O. Zadnjo soboto so jo pripeljali oče Česnik pred oltar, kjer je postala soproga dobrega krščanskega moža Josepha Majerčika. Če bo Lojzika vedno tako tiha, se ne bosta nikdar kregala. * * * Drugi par, ki je bil poročen zadnjo soboto sta bila pa Anthony Swegel in Clara Jernej-čič. Ženin je prišel iz Pennsyl-vanije in je sorodnik Rudolph Perčunove družine iz 80. ceste, dočim je nevesta iz dobro poznane družine Frank in Mary Jernejčič iz 4021 E. 146th St. Oče neveste je bil že večkrat na cerkvenem odboru in vedno pripravljen prijeti za delo, kjerkoli je potreba. Jernejčičeva družina je bila enkrat pristna slovenska družina z številnimi otroci. Danes jo manjka že polovico. Drug za drugim odhajajo otroci in si ustanavljajo svoje domove, eden pa je pri vojakih. Kadar pridejo zopet skupaj, takrat bo veselo. * * * Tretja poroka zadnjo soboto je bila pa Yancher-Blenkush zveza. Ženin je sin dobro poznane Jakob Jančarjeve druži-' pomisli človek, kadar ga skuš-ne sedaj iz 10302' Prince Ave., ,njava mika k prevzetnosti poprej pa iz 81. ceste tukaj Gregorčič, Mrs. Arthur Gedeon. Ženin je iz West Side, iz fare sv. Bonifacija, dočim je nevesta dobro poznana med mladimi tukaj, ker je spadala v dekliško organizacijo Sodality. Tudi pri Barletovih se družina krči in je to četrti otrok, ki gre od hiše. Pa je bilo menda vedno tako. Ko so otroci mali, si starši želijo, da bi kaj kmalu dorasli, ko pa doraščajo in odhajajo od hiše, jim je zopet težko. Najkjpše je bilo, ko smo bili še vsi skupaj, pravijo. Pa je vsepovsod tako. Skozi okno gledam, kako Robin veselo poje in skače doli na trato in pobira travco in drugo in si gradi gnezdo.. Čez dva meseca bosta že imela družinico in-čez nekaj tednov bodo mladiči nekega lepega dne srfčali iz gnezda in gnezdo bo aopet prazno in ne-vabljivo . . » Tako gre na svetu. Stalno ;srečo in zadovolj-nost bomo našli šele tam gori v nebesih. Vsem mladim parom želimo prav srečno in dolgo življenje. Ne pozabite Boga in Bog vas ne bo pozabil. i. * * Ako hočeš dobiti nekoliko pojma o vsemogočnosti Boga, potem pomisli: kako velik je svet.. Ko ladja plava čez morje, se nam zdi, da ni nikoli konca, da je morje, ki je samo en del sveta, skoraj brezkončno. In vendar bi spravil 13,000 takih svetov kot je naš v sonce in sonce je nasproti nekaterim drugim nebeškim svetovom, kakor zrno peska nasproti največji gori na svetu. In takih svetov je na milijone in milijone. In vsi ti svetovi so bili od Boga ustvarjeni iz nič. To naj Nevesta, Miss Genevieve Blen-kush pa je hčerka Joseph Blen- Naraščaj za faro prihaja te dni od: Walter Penner-jeve dru- kush in Marije, rojene Oman j žine, kjer so krstili Anno Char-od sv. Štefana v Minnesoti. j lott. Pri Matt Rogel so dobili Mladi par je poročil Rev. Matthias Blenkush; iz Denver, Colo., dočim je slovesno mašo opravil stric neveste, Father Oman. Poročne slavnosti so se udeležili tudi nevestin brat Valentin Blenkush iz Chicaga, Dr. M. F. Oman iz Clevelanda, ne- hčerko Charlott Mary. Pri Frank Urbančičevih se veselijo prestolonaslednika Franka Josepha in tako gre svet naprej. Naše čestitke vsem skupaj. > * * * Pri izbiranju imen za otroke, kakor smo povedali že poprej, vestini sestri Mrs. Mary Mur- ^ .se vzame edino le krščanska phy iz St. Pavla, Minn., in Mrs. . imena. Imena kot Shirly, Lil-Shuster iz Garfield Heights, O., lian in tako dalje, niso krščan-kakor tudi Mrs. Tičer iz Mil- ska in zato se jih ne sprejema, waukee, Wis. in še nekaj dm- Otroci morajo biti krščeni na gih izven mesta. krščanska imena, če potem ho- * * * 1 čete otroke zmerjati s kakimi Zadnja, da, bila je še četrta : drugimi imeni, to je vaša za-poroka zadnjo soboto, in pri tej I deva. Ladies and Getlemen: kar prestavljeno pomeni: dame in, in, in (Kernov slovar pravi, da je "gentleman" olikan mož), torej olikani možje! To se pa tudi ne sliši prav dobro. Ali se? Enihau: slavna gospoda! v petek, to je danes zvečer, se kažejo zelo zanimive slike v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom P.-T. A. Pridite vsi in poglejte to čudo. Show bo tak, da ga boste vsi veseli. Zlasti, ker je ta predstava v korist graduantom in šole sploh, zato smemo pričakovati take udeležbe, da jih bo vse in povsod polno. Pridite nocoj v cerkveno, dvorano. * * * Zopet nas je zapustil eden naših dobrih fantov in odšel k vojakom. To pot je šel od nas Stanley Škufca, sin Anton Škufcove družine iz E. 78th St. Stan je bil fest in priden fant, zato vemo, da bo lahko izhajal tudi pri vojakih. Želimo mu zdravja in srečnega povratka. * £ Sfs Z žalostjo čujemo, da so Cot-manova mati iz Whittier Ave. padli in se precej poškodovali. Mati so prav te dni prekoračili 82 leto, dasi ne izgledajo še veliko ne toliko stari. Želimo jim prav hitrega okrevanja in po-vratek iste čilosti, za katero so bili vedno poznani. * * * Društvo Bled bo obhajalo prihodnjo nedeljo svojo 25-let-nico. Dopoldne ob 10 je maša za žive in mrtve člane društva, popoldne o pol treh se vrši bla-goslovijenje nove zastave, zvečer pa je banket v dvorani Slovenskega narodnega doma. To se pravi, da bo ta velika puta pela v nedeljo za društvo Bled SDZ. Društvu naše čestitke! * * * Pripoveduje se o agentu, ki je tako dobro znal govoriti, da je farmarju, ki je imel samo eno kravo, prodal dva stroja za molzti in vzel edino kravo kot prvo vplačilo na Btroje. Ali ni resnica, da kupimo reči, katerih ne potrebujemo, samo zato, ker nas je kdo pregovoril? Ali ni tudi res, da veliko ljudi pusti svoje nekdaj trdno prepričanje in krščansko vero, samo zato, ker jih pregovori gladek jezik? Sv. Pavel pa je rekel: "Če bi angel iz nebes prišel in kaj drugače učil, kot smo vas mi, ne vrjemite mu." * * * "Zakaj si ženi odsvetoval igrati na klavir in si ji priporočil klarinet?" "O, to zato, ker pri klarinetu ne more peti zraven." Viš ga. Ali ni to prava neotesana grča! Kdo ne ve, da imajo ženske lepe glasove. Ti pa tako zabrusiš. Da ga to ni strah pred maščevanjem, ki ga lahko doleti. Prav lahko se pripeti, da sploh nobena ženska ne bo hotela več klarineta. * * * "Fantje se zbirajo, s kranjske dežele, dekleta pa jokajo, kaj b'do začele." Tudi tukaj se nekako tako godi. Prav kmalu bodo odhajali k vojakom sledeči : Fred Kužnik, Silvester Ur-bančič, Egidij Črne, Anton Ku-helj, Joseph! Štepic, Charles Tekavčič, Jerry Kmet, Frank Krall, Charles Yančar, Joseph Urbančič, Frank Unučič, Anthony Kastelic, Bob Modic, Joseph Arko, John Šuštaršič, Blase Lipoglavšek. Mike Debelak in Joseph Trlep. Vsem želimo hitrega napredka, kjerkoli bodo in srečne povrnitve. VICTORY BUY UNITED STATES DEFENSE Sond s AND stamps Koncert za Jugoslovane V petek, 17. aprila, (nocoj) bo prirejen v Slovenskem narodnem domu koncert po godbi iz "Case School of Applied Science" z sodelovanjem pevskega zbora istega imena. Vsa prireditev pa je pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega univerzitetnega kluba. Mnogo naše tu rojene dora-ščene mladine je včlanjene v tem klubu, ki prirejaja predavanja, plese ter veže naš živelj z ameriško javnostjo. V zadnjih letih si je članstvo tega kluba pridobilo že lepih uspehov z stikami kulturnih krogov v Clevelandu. Namen tega kluba je medsebojna pomoč članom, ki študirajo. To je tisti namen, ki venča plemeniti cilj tega kluba. Že omenjena prireditev bo imela isti namen "Scholarship" za kakega nadarjenega Jugoslovana. Spominjam se, da smo imeli že pred leti take stvari v mislih pri društvih in jed-notah, a malo premalo smo storili zanje. Sedaj pa imamo predvnami skupino, ki se je sama postavila na noge in ali ji ne bomo priskočili na pomoč? To je skupina ali tisti cvet naše mladine, ki si je sama utrdila pot v višje sfere ameriške javnosti in bo danes ali jutri naš up in zadoščenje. Priznanja smo dolžni marsikateremu posamezniku in skupinam, ki so pomagale v podvigu našega naroda na tem polju. Pri tem pa ima gotovo zasluge tudi ta naš tako zvani "Yugoslav University Club." Slovenci in Jugoslovani, napolnimo tedaj dvorano, da slišimo krasni in nenavadni koncert ter pokažimo svoje priznanje plemenitemu delu te naše skupine. M. I. Lah. "Desetnik in sirotica" Kakor vam je gotovo že vsem znano, priredi v nedeljo, 19. aprila ob treh popoldne naš Mladinski pevski zbor v Slovenskem delavskem domu svoj spomladanski koncert. Na programu imajo krasno spevoigro "Desetnik in sirotica," katero pa bo gotovo kaj opisal njih režiser g. John Ste-blaj, ki se mnogo trudi s to našo mladino, da se čim boljše iz-vežba za nastop, gaj vemo, da je treba veliko truda predno so odrasli zmožni nastopiti na odru in toliko več pa je truda in potrpljenja z mladino. Vsa igra je prepletena s celo vrsto lepih slovenskih pesmi. Tu pa se bo pokazal naš mladinski zbor, ki je pod spretnim vodstvom pevovodje g. Louis Šemeta. Pevci bodo nastopili v zboru, dvospevih in solo. Ljubitelji slovenske pesmi ste prav prijazno vabljeni,-da se udeležite tega koncerta, kajti obeta se nam zelo mičen program in če ste prijatelji slovenske pesmi in slovenske mladine, vas v imenu te mladine vabim, da se udeležite v čim večjem številu. Lepe udeležbe bo veselo vodstvo zbora in toliko bolj pa bodo veseli mladi pevci sami, ki imajo v petju in igrah veliko zabave in veselja. Po koncertu pa bo prosta zabava in ples. Kuharice in natakarji pa bodo poskrbeli za vse drugo, kar je potrebno za dobro razpoloženje. Za Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., John Terlep, preds. -o- Buff a de Mappi je čudovita gora v Mehiki. Njen vrh ima take oblike, da je podoben profilu Mariina Pereza, ki se je bil prvi povzpel na imenovano goro. Perezu se je sanjalo, da je odkril goro, katere vrh je podoben njegovi glavi in da bo v njej odkril tudi veliko bojga-stvo. Njegove sanje so se na celi črti uresničili. Iz gore Ma-pimi so izkopali že za več milijonov srebrne rude. illlillliiiiiiii"111 Če verjamete al'pa n® * ................ Nedavno se je vršil v lias! metropoli banket, na kateri je bilo povabljeno večinoma samo "izvoljeno" ljudstvo: m1' nistri in podobni. Banket je P°' l tekal kot potekajo banketi: najprej žvenket pribora s so<*" lovanjem omamljivih sapic J kuhinje, premikanje stolov ij> razgovori najbližjih sosedov vojski in davkih, Pote® plf zdrav predsednika priprav'] nega odbora, "ki pozdravi na' vzoče in se jim zlivali za leP° udeležbo, nakar izroči nadaj' no vodstvo programa v neves roke stoloravnatelja," ki Jen® vadno neprava oseba o času. H-lil Stoloravnatelj zmenca men banketa (navdušeno P skanje), nakar začne klicatl ^ vornike. Kot navadno na f vonli v« m' itr? UovJ stl fer St h 'to % "Da i ketih so tudi tukaj g° činoma tisti, ki niso hote' I«. „\M ki so se gnjavili v svoji ra J jeni notranjosti, ko so vs li in potem kislega obraza jg ateli f ■ «ati Ida Pte) | naJ> gli par suhih fraz med m rod, ki je besedam »avdtlS rj ploskal. Kot je navada banketih, tudi tukaj niso t.. rili tisti, ki bi radi in 1° j^,. doma nagulili na pamet nega in navdušenega £°v0'L Toda nepisana postava -ri, da pokliče stoloravnaA mo tiste, ki jih on hoče, ^ smo v deželi demokracij8*^, je v ustavi zapisana ^ govora in tiska. Ne ven3Jstavi pak morda je pa le v* v0f> pripomba, da svoboda » ne velja za bankete. Ampak ko je stolo^ izstrelil zadnjo salvo fraZ <41% »a '»s. Sit'i ze in konštatiral, ostal ta večer v ne spominu," je banket otJ jjl zaključil, Tedaj šele do besede tisti, ki so j kom banketa samo pl°s natihom kleti takozvane nike, ki so govorili na s0 ^ široko in nič povedali- ^pi-potem zbrali v gruče ne po dvorani. Kdor Je. ^ jriJe1.. Mi, v bližal ' ti, W jelz8 na piki koga, ga je PrlJ, •■ kav in ga vlekel v b n^ kjer ga je obdeloval z in protidokazi. Najbolj zanimiv Pr ^ tem banketu je bil M katerem sta nastopili ^ ^ bi, dva velika politi^ še si« kaj časa jima je m dobro, dokler ni nem11*. se le t Pc Se '«ot. i: >t: lV X \ 'Zi , ioi le gajiva usoda postavila Pjk.irje strani teh dveh_ p® pevskega zbora, ki 111 ^pi ^' ni hotel v natlačeni dv ^ -biti drugje prosto** ■ nastop. Fantje so P ^ je tresla dvorana, ' peli eno, bi še šlo. prvo je sledila druga in naprej. ^Mit1' Ta dva naša V ^ Hoj m politi sta bila potisnjena v lvflt PHM nista mogla ganiti, s«. ^ la oplašiti niti mP^ sfl dušenih pevcev, ar,llg3^o5 lemizirala naprej-razliko, da sta dvig pl glasove po inton^c J^j Bolj ko so vpili P sta kričala polltika" jset U Pa je deset aU jla cev večja glasovna.,,arjei še tako glasnih sta se morala na se hotela razumeti, P ^ ■ di sodelovanja svoJ'"^. sta lahko z gesto ^ " to, kar je zaglušil* , pesem . j^ot1 Pa to ni aikoef P°litik!!>V ss «1 jev. , d«' pevcev, niti poU^^pf, flfl oni, ki so gledali P f leč, so imeli vtis, 5 peS#/k tu doni krasna nas ^ leg si na dva nasa ka grozita s P<^> 1 Ko je potem enega izmed P° ■ »fif la s PeH, 1*1 da sta si grozi začudil: "Kaj nisva grozila Tak1'*1 se prav spori principih." azufl? elfi mm1 ete ne inn" naši rega i strni* ,po-jeti: .ode-ie iz v in ov0 po-ljal-i na-lep« dali- vešče en»' SATAN IN ISKARIOI je bilo! J ® nisem tistikrat splavi šotor in da nisem od-»stnice z denarjem —-." a;| zdajle ležala na dnu 'ie J'e zaklel. J>"e ležala bi! Da nisem (itit denarja, sem hotel re-,0rbe danes gotovo ne bi-či- Hli # plo- [, ti goban-li * eli iziar' tavr' ili i>8' use"« » Prl ffOV®- SO or8- 11 v v«do. Saj sem stal zn vas. Priskočil bi bil m lztrgal.; Pa z veselim ;v°m sem gledal, ka-,;t uničevali milijone, ka--J mislili. ,!ste Prej, da živ človek W ! ;denarja. Pa ga bo >ti Tist, Po nemikem lsvirnlka K. Maya sedel pri njem vso noč z nožem v roki." "Upam, da bodete to storili! Melton mi je pravkar pravil, da bo skušal za vsako ceno do biti denar nazaj. Na beg misli. Žal moram oditi —." "Za tisto kočijo —?" je vprašal Emery podjetno. "Da." "In mi pridemo za vami?" "Ob zori. Torej skrbno pazita! Ne pozabita, da stražita milijone, ko stražita Meltona!" Samozavestno je dejal Dun ker: "Sir, le smrt nama ga bo vzela! Brez skrbi odpotujte!" Tudi Emery mi je zatrjeval, da se mi ni treba bati za Meltona. Mirno sem lahko odšel dobil eoslar in tista pevka? a sta prava dedi- »Pet ]e kričal S.-J vas -. H n vzel Iistnice s se" nisem pogledal v >i;i!!a ,tako trdno u> da je denar še v 'Hafi le k^0 razen denar-\ J^ga v njej?" *eka Pisma, se mi zdi L Ste Jih \ "" Prebrali ?" fep4.aSt dedičev so, tisti CPrvi b, da svojega juna-ft ^ utegnili udej-^ a,ti Prav ste povedo j one gre! In ti- >vi ste°vV mojih rokah! " V V mojih rokah in ne Ustavim, da ne iz-cai as ne milijonov!" - Sem Emery j a in Jlma zabičal, naj lla njega- ' Se> sir!" je pravil kam in osebno bom MALI OGLASI Kdor želi funt Lepe kokoši, od 4 do 6 funtov težke po ........33c Teletina za pohat ........36c Pot Roast ...............28c Male suhe šunke .........30c Domače sveže klobase.....38c Leg-o-lamb...............32c Sveže vampe .............14c Telečja pljuča ...........10c Izvrstne domače suhe klobase. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Pes naprodaj Proda se 2 leti star pes, ki je treniran za lov na divje race. Vprašajte pri Mrs. Ludwig Zaje, 1187 E. 61. St. V Euelidu! Naprodaj 5 sob bungalow na Priday Ave., blizu euelidske mestne hiše, 3 leta stara, izgleda prav kot nova, air conditioned ; termostat grelna kontrola, v kleti recreation soba, lep lot, cena $6,250. F. H. A. odplačila. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540, zvečer KE 0288 Pazite na naše oglase za prav lepe nakupe v posestvih. Soba se odda Odda se spalna soba, prost vhod; lahko se tudi kuha. Oglasite se na 1162 E. 60. St. Avto naprodaj Proda se Packard avto, 20— 1935; cena $65.00. Oglasite se na 18328 Marcella Rd. (91) SPOMIN n^j>°BLETNICE SMRTI *-OJNE------ MATERE menčič KAK? 17"aprua'1928" VN etnic| Jn nez&bna mati. " 8tobh smrti klečimo v m i snlvaS večno \V UaSeL^ojega ljubljene-VC1 Va>« Pokojnega očeta. \kličemo: "kdo- kličemo: "Spo-a k vstajenju!" 'O.^OCI. ' aWla, 1942. M m V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE FRANK RUSS ki je v najlepši mladenlški dobi preminil 16. aprila, 1932 Dragi ln ljubljeni sin ter dobri in nepozabni brat. Narava se prebuja in prvo cvetle oznanuje veselje stvarstvu božjemu. ' Mi pa ob Tvojem grobu močno žalostni klečimo in jadnega srca k Bogu kličemo: Daj našemu sinu in bratu mirni počitek v rojstni grudi. Žalujoči: PRANK in ROSE RUSS, starša. JOSEPH in LILLIAN, brat in sestra. Cleveland, O., 16. aprila, 1942._ PRIPOROČILO! Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo v soboto 18. aprila servirali kokošjo večerjo. Serviranje se prične zvečer od sedmih naprej. Na razpolago bo sveže pivo in vino. Za ples bodo igrali JAY BOYS. Vabimo prijatelje in znance, da nas pridejo obiskat. Se toplo priporočamo PAULINE'S TAVERN James in Pauline Zupančič, lastnika 5379 St. Clair Ave. v MLADINSKI ZBOR Keša delavskega doma na Waterloo Rd. ' vprizori Hiše naprodaj Hiša za 2 družini, 10 sob na Edna Ave., furnes, velik lot, v dobrem stanju, cena $5,500; !,000 takoj; ostanek na lahke obroke. Moderna hiša za 2 družini na E. 140. St., cena $6,500; $2,000 takoj. j|: Joe Piks 1176 E. 71. St. ENdicott 2628. (91) SPECIALS Friday — Saturdav Roll Butter, lb.......37c Fresh Eggs, doz.____.32c Large Lux Flakes, box 23c LifeBouy, 3 for......20c Rinso, Reg. 10c, Large 23c, Giant 63c. Swan, Reg. 7c, Large 11c. SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 želi kupiti Želim kupiti hišo severno od Euclid Ave. do jezera Erie, po zmerni ceni. McKENNA 1383 E. 55. St. HE 5282 MU 4285 Naprodaj $6,000, gostilna, z licenco, za žganje, pivo in vino; rent $60 s 5 sobami, kopališče, klet, furnes; zidano poslopje; Superior blizu Addison. Mora biti gotovina ali dobra varnost. Ako vas zanima, se požurite. McKENNA 1383 E. 55. St. HE 5282, MU 4285. (92) Lepa farma naprodaj Proda se farma 57 akrov z vsem orodjem, 6 akrov grozdja, sadno drevje, hiša 6 sob, 1 krava, 1 telica. Se zamenja za dvo-družinsko hišo Zglasite se na vogalu ceste št. 307 in Bates Rd., Madison, O. (90) ZAKBAJSEK FUNERAL HOME, Im 8016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) RUDY B0ŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite 'na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Trgovina naprodaj Proda se establirana trgovina z grocerijo in mesnico, ki dela na mesec do $2,700 prometa; poleg je stanovanje; zidano poslopje; v slovenski naselbini, se nahaja južno od Union Ave. Se proda ali zamenja za hišo za eno ali za dve družini. Za pojasnila vprašajte Wargo & Mikes 10413 Union Ave. (April 13, 15, 17) • Telefon Michigan 2440. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6613 ST. CLAIR AVE. _ HEndersoa »7« K * ** ' * * M C b; MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Delo dobi moški Moški dobi delo, ki se razume na farmarsko delo. Plača po dogovoru. Oglasite se na 6905 Superior Ave. (90) Dobro službo dobi Sprejme se moškega, ki bi čistil v restavrantu. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Oglasite se na 390 E. 156. St. (90) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvar. jenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozira. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija In optometristič^e potrebščine 7102 St. Clair Ave. CXIXXXXXX rT?Z-YTTTTXXŽi3XYŽ TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd„ Cleveland, O. P ZAČENŠI V SOBOTO OB 1:30 prva uradna slika herojske rdeče armade "NAŠA RUSKA FRONTA" WALTER HUSTON govori epične komentarje, ki trgajo srce. Tudi PAUL ROBESON, svetovno znani bariton v sliki polne dolžine. "PROUD VALLEY" PENN SQUARE THEATER Euclid in E. 55. St. ENdicott 7733 VENETIAN BLINDS, zastori za okna, čistimo in popravljamo. J. L. Venetian Blind Sale & Service 1058 Addison Rd. ENdicott 0448 Proračun zastonj (Friday x) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) A.MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 ~ 1001 East 74th Street Pozor, hišni posestniki! Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh,, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne. FRANK mJRE 16021 WATERLOO RD. KEnmore 7192-J NJEGOVE ROKE SO PROSTE ZA BOJ Tu je zopet drug doprinos telefonske industrije v pomoč dobiti zmago Privezan na pilotov vrat in ušesa, ta "leteči telefon'' omogoča letalcu govoriti z drugimi avijoni in z zemljo, ne da bi rabil svoje roke. Šum motorja ali regljanje strojnic ne utopi njegovega glasu v zračni vojni. Ti dve veliki prednosti v vojni daje ameriški zračni sili Bell sistem. Kot pionirji v letalskem radiju, so znanstveniki Bell laboratorijev načeli problem perfektnosti "letečega telefona." Šel je v produkcijo v Western Electric tovarnah, kjer gradijo Ohio Bell telefonsko opremo.s Zdaj je v akciji v bojnih letalih, da pomaga dobiti vojno. poslusajte "telefonsko uro" vsak pondeljek zvečer ob devetih na wtam, wlw in wspd. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Spom ladan^Ka razprodaja pohištva Razprodajo imamo na komadih za sprejemno sobo, na komadih za spalno sobo, na preprogah. Hoover električni čistilec samo____$32'^ Premier električni čistilec (Magic) _ 27'^** White šivalni stroji_____od ^J.95 naprej Modroce, Innerspring 34.95, sedaj 27"^ Modroce, Innerspring, 24.95, sedaj Linoleum----------3 jarde ^ 0QLftR Inlaid Linoleum__________od naprej Imamo Grand - Magic Chef -- Roper in Norge kuhinjske peči na plin in Frigidaire električne peči. Boljše blago in nižje cene dobite pri NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St. Dramsko društvo "IVAN CANKAR" priredi v nedeljo 19. aprila 1942 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. kot zaključno predstavo v tej sezoni, krasno dramo "Kamnolom99 delo našega rojaka, pisatelja Toneta Seliškarja Pričetek ob 3:30 popoldne Po igri ples. Igra John Peeon orkester Ljubitelji dramatike in ostalo občinstvo so vabljeni, da pridejo na to predstavo ODBOR. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue • • X ir wrnn ™ in *nnu » a P0 OPERETI SE VRŠI PLES yy l V NEDELJO, 19. APRILA opereto "Desetnik in sirotica3 ob 3. uri popoldne Igra Krištof orkester Vstopnina 50 centov, samo k plesu 35 centov I i t RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN "Stoj, tepec!" sem srdito za-vpil ter zadržal konja in se okrenil na sedlu. "Kobili se je spet zlomila podkev, ti pa jašeš dalje, kakor da se ni nič zgodilo. Stopi s konja in poglej. Ali meniš ..." "Oprostite, gospod," je zaječi jal Gil les, ki je bil zadremal na sedlu. Spustil se je na tla. Kobila, ki jo je jahal, je imela lastnost, da je pri vsaki priliki zlomila podkev na zadnji nogi ter začela šepati. Buton jo je bil že koval na vse načine, toda zaman. V tem, ko je sluga privzdigoval nogo svoje živali, sem tudi jaz skočil na tla. Uho me ni prevarilo: podkev je bila strta. Gilles je izkušal sneti kos železa, ki je še visel na kopitu, toda ž i vi al je bila uporna in moral je odnehati. "Taka ne more v Saux," sem kriknil srdito. Služabnika sta nekaj časa molče ogledovala žival. Nato se je oglasil Gilles. "Saintalaiška kovačnica je komaj sto petdeset sežnjev od tod, če krenemo nizdol po drevoredu," je dejal. "Lahko bi zbudili Petit-Jeana, da bi prišel semkaj s svojimi kleščami. Toda ..." "Toda kaj?" sem rekel osor-no. "Sporekel sem se z njim na cahorskem semnju," je klavrno odvrnil Gilles, "in bojim se, da zaradi nas ne bo hotel priti." "Prav, prav," sem se ujezil. "Sam poj dem k njemu. Ti počakaj tu in pazi na kobilo." Andre mi je že držal stremen, da bi zlezel na konja. V svoji jezi sem osorno zavrnil njegovo pomoč in sem se od- pravil peš. Prišel sem do bližnjice, ki vodi v Saint-Alais, in zavil po njej; veselo žvenketa-nje uzd in mrmrajoči razgovor služabnikov sta zamrla za mojim hrbtom. Topoli so rasli ob cesti na obeh visokih bregovih, ki sta jo spremljala; tema je bilo kakor v rogu in skoraj tipati sem moral, da sem lezel naprej. Preklinjal sem Saint-Alaiške zaradi njihovih slabih cest in mesec zaradi tega, ker je bil tako zgodaj zašel. Neprestano šumenje topolov me je vznemirjalo in dražilo. Spotaknil sem se in zarentačil nad Gillesom; nato sem ses ustavil in prisluhnil. Čeprav sem bil v spet začu'l žvenketanje uzd, kakor da so jo konji ubrali za menoj. Na prvi mah me je to razka-čilo, zakaj menil sem, da sta služabnika prekršila moje povelje. Toda kmalu sem spoznal, da se sliši žvenket od spredaj in da je jačji in nekam pomembnejši od rožljanja povodcev in uzd. Dokaj presenečen sem taval dalje. Naposled sem opazil nejasno, rdečkasto luč, ki se je v temi svetila izza topolov; zazdelo se mi je, da v kovačnici še delajo. To mi je bilo kaj dobro došlo. Ko pa sem stopil izza ovinka in zagledal kovačnico pred seboj, sem osupel obstal. V kovačnici in okoli nje je bilo vse živo. Dve kladivi sta peli; videl sem ju, kako sta se dvigali in padali, ter slišal jeke njunih V BLAG SPOMIN pete obletnice smrti preljub-Ijette in nikdar pozabljene soproge in matere Frances Levstek ki je za vedno zatisnila svoje mile oii dne 17. aprila 1937 Rožice že cveto, ptički že pojo, Ti pa tam spiš, več se ne prebudiš; prosi tam Stvarnika, da nam to milost da, da v raju se snidemo in več se ne ločimo. Žalujoči ostali: soprog in otroci Cleveland, O., 17. aprila, 1942. udarcev. Rdeči soj vignja je oblival cesto, ozarjal drevesa na oni strani in črtal njih sence ogromno povečane na nebo. Ta prizor me je navdal z brezmejnim začudenjem, zakaj bilo je tik pred polnočjo. Na srečo sem zagledal nekaj drugega, kar me je še bolj iznena-dilo in zadržalo moje korake. Med kovačnico in sečjo, za katero sem stal, se je preganjala truma golorokih in razmršenih ljudi s počrnelimi, zagorelimi obrazi. Polovica jih je bila že oborožena s sulicami in vilami: dajal jim jih je nekdo, ki je obenem razdeljeval može na krdela, govoreč jim, kakor bi jih nečesa učil. Vzlic odmerjenemu kovanju kladiv se je razodevala v tem početju nekakšna divja naglica. Izprva sem stal kakor oka-menel. Nato sem se v temi nehote približal seči, da bi bolje videl. Tisti, ki je poveljeval, je nosil na ramenu veliko sekiro; v soju ognja je bila videti vsa oblita s krvjo. Ta človek se kar ni mogel umiriti. Zdaj je hodil od skupine do skupine ter mahal z rokami, razdajal povelja in hrabril ljudi, zdaj je potegnil kakega moža iz enega krdela in ga je šiloma postavil drugo, zdaj je imel nagovor, ki ga nisem mogel razumetf, ker sem bil sto korakov od njih; časih je stopil v kovačnico in njegova široka pleča so za trenutek zaprla svetlobi pot. Bil je Peti t-Jean, saintalaiški covač. Okoristil sem se z eno teh prilik in se približal še nekoliko bolj. Niti malo nisem dvomil, da pomeni vse to kri, ogenj, zločine plamene, ki se Dodo dvigali proti nebu, in kričanje groze, ki se bo razlegalo noč. Toda hotel sem zvedeti več od tega. Skrivaje se za drevesa in v jarke, sem se napo- sled priplazil tako blizu, da me je ločilo od tolpe jedva še pet ali šest sežnjev. Zamrl sem v nepremični napetosti, med tem ko se je Petit-Jean vrnili iz ko-vačnice z novim naročjem orožja, ki so ga še tisti mah razgrabile lakomne roke. Zdaj sem slišal vse, kar so govorili, in ob tem, kar sem slišal, me je izpre-letela mrzla zona. Gargoufovo ime je šlo od ust do ust. Saint-alaiškemu oskrbniku so obetali vse najokrutnejše muke in najstrašnejše načine smrti; hoteli so ga kaznovati za njegove stare grehe, njegova krivična in trinoška dejanja, o katerih so nocoj menda prvič glasno govorili. Nazadnje je dal nekdo znamenje s tem, da je kriknil: "V grad! V grad!" Čuvstva, s katerimi me je navdajal nočni prizor, so se ob tem kriku mahoma izpremenila v davečo grozo.! Že sem hotel planiti naprej. Hotel sem odkrito stopiti pred te ljudi, da bi jih s prigovarjanjem, grožnjami, prošnjami ali čimerkoli odvrnil od njihovega namena. A že v naslednjem trenutku sem izprevi-del, kako jalov bi bil tak poizkus. Ljudje, ki sem jih imel pred seboj, niso bili več tisti kmetje, ki sem jih od nekdaj poznal; njih kretnje in njih hripavi, besni glasovi so priča- li, da so jih dogodki izpremeni-li v divje zveri. Če bi se jim bil pokazal, bi me bili ubili in iz-mrcvarili. Umaknil sem se v najglobljo senco, obrnil se in jo ubral po cesti nazaj. Teme in kolotečin mi zdaj ni bilo več mar., Niti nisem opazil, kadar sem se spotaknil, niti se nisem zmenil, kadar sem pal. Čez dve minuti sem ves zasopel pritekel k služabnikoma in jima v naglici naročil, kaj naj storita. "Vas je zgrabila za orožje!" sem hlipal. "Zapaliti hočejo grad in gospodična Deniza je doma! Ti, Gilles, zajaši konja; dirjaj brez oddiha v Cahors in povej to gospodu markizu. Reci, naj zbere kar največ ljudi in naj prihiti na pomoč. Ti, Andre, pa hiti v Saux. Pokliči ab-beja Benoita ... in prosi ga, naj stori, kar le more." Namestu odgovora sta stala pred menoj z odprtimi usti in zijala v temo. "Pa kobila, gospod?" je nato bedasto vprašal eden izmed njiju. "Osel!" sem zavpil. "Vrag naj jo vzame !l Kdo se zdaj meni za kobilo! Ali ne razumeš, da je grad v nevarnosti?" "A vi, gospod?" "Gledal bom, da pridem z vrtne strani v grad. Ganita se! Na pot, prijatelja! Sto liver vsakemu izmed vaju, če rešimo grad!" Rekel sem "grad," ker nisem hotel govoriti o tistem, kar mi je bilo pred vsem na umu; zakaj na to, da naj pade nedolžna deklica v roke teh zveri, me je bilo še misliti strah. A prav ta misel je bila tista, ki mi je dala moč, da sem se po odhodu svojih slug preril skozi gosto seč, kakor da je tenka pajčevi-na. Z brezumno naglico sem stekel čez polja in mimo vasi ter krenil proti vrtovom, ki so se dotikali iztočnega krila gradu. Ograjeni so bili samo z živo mejo in plotom iz deska; ko sem preskočil ta plot, sem imel svobodno pot v neposredno bližino zgradbe. Ozka stranska vrata so vodila iz gradu na vrt in z vrta na hodnik, ki se je konča-val v veliki grajski veži. Grajsko poslopje je imelo dve stranski krili in srednji del. Sto korakov od pročelja se je začenjala vaška ulica; široka, prašna pot je spajala glavni portal z vhodom, čigar mrežna vrata so bila podnevi in ponoči odprta. Uporniki so imeli po tem takem kaj kratko pot;? nikaka ovira jih ni ločila od poslopja; če bi prišli do tod, bi naleteli samo na nezavarovana okna in vrata — ako so bila vobče zaprta. Ves poten in prašen sem pla- nil v črno temo, ki je ovijala grajske zidove, in dospel do vrat . . Zaletel sem se vanje z ramenom. Držala so! Upirala so se mojemu obupu, ko je bila vsaka sekunda dragocena! Luči plamenic sicer nisem videl in kričanja množice nisem čul, zakaj vogal gradu mi je bil na poti — a tem bolj živo sem si v duhu predstavljal bližanje napadalcev: mislil sem, da morajo biti že pri velikih vratih. Zaman sem razbijal in stresal kljuko. Nazadnje sem pozabil vso opreznost; jel sem klicati, čedalje glasneje in glasneje. Čez dolgo večnost — tako se mi je vsaj zdelo — sem začul negotove korake, ki so se bližali hodniku, in sem zagledal pod vrati trak svetlobe. Še trenutek in meketajoč glas je vprašal: "Kdo je?" "Vikont de Saux," sem ne strpno odgovoril, "vikont de Saux! Spustite me noter! Spustite me noter, pravim!" In spet sem jel togotno razbijati po vratih. "Ali, gospod," je odvrnil glas, ki je postajal čedalje bolj klavrn, "kaj pa je vendar takega?" "Kaj je? Grad hočejo zažgati, budalo!" sem kriknil. "Odprite, odprite, če nočete živi zgoreti!" Po kratkem obotavljaj strahopetec vendrle odkleK-; Urno sem planil v tesni umazanimi, razpokam®^ nami. Brez zob, od staros bedast sluga, ki sem ga^i, krat videl, kako je v ju navijal volno, je sta'P ■ menoj z železnim svečniK roki. Ko me je zagledal luč omahnila; debelo^] gledal in od začudenja z Videč, da se od njega » česa nadejati, sem ga sam zapahnil vrata mu vzel svečnik iz "Brž!" sem velel, tr od razburjenja. "PeU' gospodični." j; "Aa? Kaj pravite, 8 "Na vrh me pelft vrh!" Nat«55 ,sel! Hotel je nekaj reci, sem ga utegnil _ posluj sem poznal pot in seff ^ v rokah, sem ga Pustl' ^ bil, in sem stekel P° (Dalje prihodnji ever? PAYfl^ bom *( H dela Por( iai feh k tlijo V SOBOTO, 18. APRILA — je TRGOVINA ODPRTA V PETEK "COURTESY DAY" od ^ zjutraj do ^ zvečer TRGOVINA ODPRTA V S "MAY DAY" od ^ zjutraj do ^ OBOI* zve&r » THE MAY COMPANY V PETEK JE To je PRAVA... tO je EDINA... to je ORIGINALNA/ . . . razprodaja, ki je ustvarila "nakupovalni" praznik v Clevelandu •Posebna posluga ^ 'Courtesy Day* Vse May Day predmete lahko kupite po May Day cenah v petek, v vseh naših departmen-tih, zgoraj in spodaj. Trgovske ure v petek od 9. zjutraj do 9. zvečer. Nihče ste bo imel nižje cene kot mi Vsled gotovih vzrokov bodo morda nekatere trgovine skušale prodajati gotove MAY DAY predmete po nižjih cenah. ZAPOMNITE — V slučaju, da bodo kateri naši oglaševani MAY DAY predmeti kje drugje oglaševani po nižji ceni, jih boste lahko kupili po še nižji ceni pri nas, neglede na NAŠE ogla-ševane cene. VELIKANSKE ZALOGE blaga, ki se ga je kupilo, se bo postavilo na to razprodajo. Predmeti za rabo pri domu, vsakovrstna obleka, blago na jarde in razno blago različne oblike, bo danes pričakujoči publiki na razpolago po najnižjih cenah. Oni, ki so se že kdaj udeležili MAY DAY razprodaje v preteklosti, ne potrebujejo podrobnosti. Oni vedo kaj smejo pričakovati. Novodošli v Cleveland in novoporočenci, ki se bodo prvič udeležili MAY DAY razprodaje, bodo doživeli nova presenečenja, ko bodo obiskali našo trgovino na Dan prijaznosti, v petek—in na MAY DAY, v soboto. To bo prizor, ki bo pospešil krvni tok in vzbudil zanimanje. Torej, pridružite si vsi—pridružite se veselim množicam, ki bodo toliko pro-fitirale na MAY DAY prihrankih v petek in soboto. VAŽNO — Za udobnost obrambnih delavcev in drugih, ki jim je nemogoče obiskati našo trgovino tekom dneva, bo vsa naša trgovina— zgoraj in spodaj—ostala odprta v PETEK ZVEČER do 9. ure. Prosimo, zapomnite si te ure: v petek, Dan prijaznosti: 9. zjutraj do 9. zvečer. V soboto, MAY DAY: 9. zjutraj do 6. zvečer. PRVOTNO, je bil MAY I)AY samo eno-dnevna razprodaja. Toda, ko so leta potekala, je MAY DAY postal tako velikanskega pomena, da je bil en dan nezadosten za ogromni MAY DAY biznes. Radi tega smo dodali DAN PRIJAZNOSTI (Courtesy Day)—v petek pred MAY DAY—kot posebna usluga našim odjemalcem. parkanje OP' c Garaža za naše odjemalce—Lakeside ' rlcanJe ^ odprta ob 8. uri. Dodatni prostor za p ^f preskrbelo na severo-vzhodnem vogalu .l0Sti" 9th ceste. Prosto parkanje na "dan PriJ "May Day." # POZOR— ,, nem o^AciK Vsled vojnih regulacij, je nam bilo n ')ceiP y dodatne buse, da bi nudili naSim odje"1 fjl f< običajno poslugo z busom do in od Pr0 in trgovine. k S S Hr fen. J ^ s h € h, K h Ml > s h % \ \ %\ [fio "h H A V > h »1 V* X Ne sprejemamo poštnih, telefonskih, ali C. O. D. naročil za MAY DAY posebnosti Listke za Eagle znamke menjamo na Mag Dag ali katerikoli drugi dan prihodnji teden. •Dodatna pouHčf3 postrežba ^ Potom posebne aranžme z ,Clevelandsk° v so leznico, bodo vozile dodatne poulične ■ gj, v zadostnem številu, da se bo ustreglo •Dodatni proda j*«;' Več nego 8000 delavcev bo na razpolag ^yolK ji» Veliki department, široka hodišča vm^nost' p in "eskalatorjev"—pripomorejo k ud° kupovanju. Vsi departmenti zgoraj in spodaj sodelujejo pri tej razprodaji THE MAY COMPANY sTrgovske ure v petek od 9. zjutraj do 9. zvečer, trgovske ure v soboto od 9. zjutraj do zvečer ti > S Živ h ''ii v Vabilo na PLESNO VESELICO katero priredi društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ V SOBOTO VEČER 18. APRILA V SND NA ST. CLAIR AVE Pričetek plesa ob osmih. Godba John Pecon. Za vso najboljšo postrežbo vam jamči - VstoP^