YU ISSN 0351-2851 I I i VOLUME I ŠTEVILKA 3 NUMBER 3 JUNIJ 1980 JUN 1980 ACROCEPHALUS dvcmesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial address urednik in oblikovalec editor and designer uredniški svet editorial council tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocepahlus, langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregori, Rado Srrerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Al j ana Mlakar Marija Poklukar Lidija Šeligo (za slov. - for slov.) Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SU3VENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov address predsednik president tajnik in blagajnik secretary and treasurer izvršni odbor executive board letna članarina subscription rate glasilo journal Langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061 262017 Janez Gregori Božidar Magajna, Langusova 10, 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut Štiimberger, Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.- din za ustanove člani prejmejo glasilo brezplačno members receive the journal gratis 37 PROBLEMATIKA SLOVENSKIH PTIČJIH IMEN SOME QUESTIONS ABOUT SLOVENEAN BIRD NAMES Dejstvo je, da slovenska imena ptic variirajo ali z drugimi besedami, da nimamo enotnega poimenovanja ptic. To samo po sebi ne bi smelo pomeniti nič slabega, saj bi raznovrstnost lahko opozarjala na moč in bogastvo našega jezika, ko se za to neenotnostjo ne bi skrivala tudi neustreznost. V vsakdanjem pogovoru lahko takšno neustreznost hitro preskočimo, trši oreh pa postane pri pisanju prispevka o malo manj znani vrsti, ko se nam samo v zvezi z imenom lahko nakopiči vrsta nerešljivih vprašanj. S kompleksnostjo te problematike se srečuje kdor piše knjigo o pticah. Z njo smo se soočili tudi pri urejanju Acrocephalusa, kjer smo sprejeli načelo "cvete naj vsi cvetovi", kar pomeni, da objavimo ime ptice tako, kot ga zapiše avtor. Znanstveno ime (v oklepaju ali kurzivu) jamči za nedvoumnost informacije. Vsako binomno znanstveno ime je sestavljeno iz rodovnega in vrstnega imena. Rodovno ime je izenačevalno ime, ime, ki uvršča ptico v sorodno sistematsko skupino, tako, da so vsi sorodniki s prvim imenom enako poimenovani. Vrstno ime pa je nasprotno razlikovalno, katerega namen je opisno izraziti razlike med posameznimi sorodniki. Vsako ime vsebuje v sebi torej nekakšno nasprotje ali vsaj napetost med združevalnim in razdruževalnim hotenjem in je potemtakem zelo občutljiva in krhka zgradba. Rečeno velja kajpak le za umetno tvorjena znanstvena imena, ljudska imena imajo povsem drugačno bit. Nastala so spontano, bodisi kot preblisk bodisi na izkustveni osnovi in se z vztrajnim ponavljanjem izčistila in okrepila. Zanje pravimo, da so polna, lepa in neuničljiva (kleno enoimenska), medtem ko so znanstvena imena največkrat prazna, nerodna in spremenljiva (umetno dvoimenska). Slovensko in najbrž vsako trivialno poimenovanje ptic se potemtakem sooča z nasprotjem med znanstvenim in ljudskim poimenovanjem. Kot vemo, pa nobenega teh dveh poimenovanj do kraja speljati ni mogoče. Ljudskega zato ne, ker ni popolno, ker ne zajema vseh v Sloveniji pojavljajočih se vrst in kot enoimenski sistem tudi ni dovolj razlikujoče (ostaja pri rodovnem imenu). Znanstvenega pa zato ne, ker umetna radikalizacija ne bi prenesla soočenja z zgodovinsko skušnjo ljudskega jezika (glej 4. razred v tabeli). Toda tako kot moramo principom znanstvenega poimenovanja priznati neoporečnost, moramo ljudskemu poimenovanju priznati okus-nost. Rekel bi, da moramo sicer kuhati po recepturi, toka koliko bomo jed začinili, ostaja stvar okusa. Medtem ko vrstna imena lahko z nekoliko fantazije dokaj svobodno oblikujemo, poznavajoč geografske, floristočno-ekološke ali morfološke značilnosti posamezne vrste (npr. s pridevniki balkanski, brezov, rdečenogi), moramo pri oblikovanju rodov paziti predvsem na sistematsko primernost in usklajenost posameznih imen' ter seveda na njihovo morebitno napačno rabo. Problem slovenskih ptičjih imen smemo potemtakem zoožiti na problem rodovnih imen. Sistematični pregled (tabela 1) problematike poimenovanja nam omogoča jasnejšo sliko zapletenosti sedanjega Stanja in nakazuje možne rešitve. Prispevek je nastal z namenom, da vspodbudi delo terminološke komisije pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 38 SISTEMATIČNI PREGLED PROBLEMATIKE SLOVENSKIH PTIČJIH IMEN razred poimenovanje znanstveno slovensko kako ukrepati resen primer 1. razlikujoče: Athene Aegolius nerazlikujoče: čuk čuk rodovno ime na novo oblikovati: koconogež (Aegolius) čuk (Athene noctua) koconogež (Aegolius funereus) 2. razlikujoče: Erithacus Luscinia nerazlikujoče: taščica taščica ime preuvrstiti v pravo rodovno skupino: slavec (Luscinia) taščica (Erithacus rubecula) modri slavec (Luscinia sveci ca) 3. razlikujoče: Botaurus Ixobrychus nerazlikujoče i bobnari ca bobnarica uporabiti alter- bobnarica (Bo-nativno ime: taurs stellaris) čapljica čapljica (Ixobrychus minutus) razlikujoče. Hirundo Delichon nerazlikujoče. lastovka lastovka rodovno ime kljub kmečka lastovka neustreznosti pustiti kakor je (Hirundo rustica) mestna lastovka (Delichon urbica) razlikujoče: Turdus Cinclus le binomno razlikujoče: kos (povodni) kos zaradi sistemat- kos (Turdus meske oddaljenosti rula) pustiti kakor je , . , ,„. * povodni kos (Cin- clus cinclus) nerazlikujočej Acanthi s razlikujoče: repnik brezovček poenotiti rodov- navadni repnik no ime. repnik (Acanthis canna-bina)r severni repnik (Acanthis flavirostris), brezov repnik (Acanthis flamme-na), polarni repnik (Acanthis hornemanni) 7. nerazlikujoče: razlikujoče: pustiti ljudsko monomno ime kozica (Gallinago gallinago) Gallinago kozica čoketa (Gallinago čoketa media) Iztok Geister 39 BELOGLAVI STRNAD Emberiza leucocephala V SLOVENIJI WHITE-HEADED BUNTING smberlza leucocephala in SLOVENIA Dare Sere UDK 598.81(497.12) "E. leucocephala" Beloglavi strnad živi od skrajnega vzhoda evropske Pusi je, prek Sibirije do Sahalina, prezimuje pa na Širšem področju Azije. Neredno se pojavlja skoraj po celotni Evropi, in to jeseni ali pozimi. Površno pogledano je beloglavi strnad podoben rumenemu strnadu Emberiza citrinella z razliko, da beloglavi strnad nima nikjer rumene barve v peresih. Celo oglaša se enako. Beloglavi strnad, ki je bil ujet 1979.leta, je priletel v mrežo na posnetek petja rumenega strnada. Vse premalo je uporabljena identifikacijska metoda primerjanja temenskih peres. Na sliki 2 vidimo strukturo obarvanosti peres od leve proti desni pri rumenem strnadu, beloglavem strnadu, laponskem ostrogležu, trstnem strnadu in gozdnem strnadu. Na temenskem peresu beloglavega strnada samca je veliko beline in je dobro vidna. Pri samici je belina bolj ozka in slabo vidna. Oglejmo si podatke o beloglavem strnadu, ki so bili ujeti, obroČkani in izpuščeni ali darovani Ornitološkem kustodiatu Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki v svoji ornitološki zbirki hrani štiri primerke tega strnada. (SI. 3) Na tabeli je med drugim razvidno, da je znan samo en primerek beloglavega strnada starejšega datuma (1952), medtem ko so vsi ostali podatki novejšega datuma, ko smo pričeli loviti z mrežami. slika 1: razširjenost poročil o beloglavem strnadu v Sloveniji figure 1: distribution of the records on the White-headed Bunting in Slovenia datum date spol sex Si tnif* kraj place zbirka izpuščen obročkovaleč collection released ringer______ 1. 13.11.1952 Y 83 irm Stožice/LJ 2. 4.11.1973 ? 84 mm Zalog/U • 3. 15.11.1974 r 92 mm Tfcmišelj 4. 24.11.1974 87 nm Štefanja gora 5. 17.11.1974 ? - Zalog/U 6. 31,10.1976 o* - Spodnja Iđrija 7. 25.11.1976 9 - Zalog/U 8. 22.10.1977 r - Ajševica/NG 9» 21.11.1979 85 mm Jarše/LJ * * * * * Janez Dovič Dare Sere Marko Jankovič Dušan Petkovšek Jože Gračner Peter Grošelj Jože Gračner Peter Grošelj Dare Sere/ Marjan Bogataj Summary The author discusses 9 records of the White-headed Bunting in Slovenia in the period of 1952-1979. All records are from the winter period (October-November). Dare 5ere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana 40 L C1TPINELLA E LEUCCCEPHALA L SCHOENICLUS slika 2: primerjava temenskih peres strnadov figure 2: comparation of crown-feathers of bunting 11. samica beloglavega strnada (I.Geister) 11. female White-headed Bunting (I.Geister) 41 ORNITOLOŠKI IZLET V IDRIJO ORNITHOLOGICAL EXCURSION TO IDRIJA Peter Grošeli Idrija z okolico kot ornitološka lokaliteta ni neznana, saj je v Idriji že v 18. stoletju živel in delal eden naših največjih biologov J.A. Scopoli. Predvidevati smerne, da je poleg širšega območja Kranjske še prej preučeval ožje območje Idrije, kamor se je priselil kot rudniški zdravnik. Iz Idrije je bil doma tudi prvi kustos Deželnega muzeja v Ljubljani H. Freyer, ki se je med drugim udejstvovai tudi na področju ornitologije, zato je gotovo poznal ornitološke razmere na Idrijskem. In končno naj omenimo še znanega pisatelja Frana Erjavca, ki navaja okolico Idrije kot bivališče nekaterih vrst ptic. Ne nazadnje bi morali omeniti že kar tradicionalno zanimanje za naše zunanje ptice med preprostimi ljudmi, predvsem idrijskimi rudaji, ki so iskali sprostitve po napornem delu v opazovanju, lovu in gojenju ptic. Prav zanimanje za ptice v tem tradicionalnem okolju zelo hitro izginja in ga skoraj že ni vec. Deloma ga je zamenjala skrb za postavljanje valilnic in dokaj množično krmljenje ptic pozimi. Kljub temu pa poznavanje ptičjih vrst ne raste vzporedno ali celo nazaduje. Vzrokov za to sedaj ne bi iskali. Preden si ogledamo ptičji svet na Idrijskem, se moramo seznaniti z osnevnimi geografskimi, podnebnimi in rastnimi razmerami na tem območju: Idrija leži v tesni kotlini, ki je z vseh strani obkrožena s hribovjem, ki se dvigne do nadmorske višine okrog 1000 m. Bregovi so strmi in težko prehodni. Kotlina se podo^j.>u~e samo po strugi Idrijce in pritokov, vendar je marsikje prostora koma;: za reko in cesto, ki se vije poleg nje. Podnebje je celinsko, s precej obiir^u-i padavinami r tako snežnimi kot tudi z dežjem. Večino zemljišč pokrivajo gozdovi, v nižini na severnih in vzhodnih pobočjih predvsem bukovi in mešani, na sončnih južnih in zahodnih bregovih pa rasteta predvsem gaber in jesen. V višjih Legah ti sestoji prehajajo vse bolj v iglaste gozdove. Travnikov, logov'in košenic je malo, tudi po površini so majhni, nekaj več pašnikov in senožeti je v višjih legah. Ker imamo sed-3 osnovno predstavo o ekoloških razmerah« bomo tuči laže razumeli naseljenost in številčnost določenih ptičjih vrst, saj so navedene razmere za nekatero ptice zelo ugodne, za druge pa skoraj nemogoče. Oglejmo si ptice, ki so tu domaf to je gnezdilke: Če gremo v Idrijo po soteski Sale, bomo ob cesti videli številne sive pastirice Motaci., la cinerea, vmes pa tudi bele pastirice Motacilla alba. Che vrsti gnezdita. po skalnih usekni tik ob cesti, hrano pa iščeta najraje ob potokih. Podobno okolje je všeč tudi malemu stržku Troglodytes troglodytes. Na enem takih krajev, kjer mu j:2 posebno ugajalo, smo našli na razdalj;, dvesto metrov več kot deset gnezd tega prikupnega ptička. Pozimi se rad smuka okrog človeških bivališč. Po potokih in ob Idrijci živi povodni kos cinclus cinclus. Gnezdo si najraje splete v skalnih previsih ob vodi ali ped mostovi. Mnogo redkejši je prekrasen vodomec z.i^zdo azhis, ki si skopi je svojo gnezdilno luknjo tudi kilometer stran od vode, od katere je povsem odvisen glede prehrane. Najlaže ga vidimo v gornjem toku Idrijce, višje od bivše rudniške topilnice, kjer je pač tudi več ribjega aroda« -ik ob vodi gnezdita mali martinec Tringa hypoieu-cos ter raca ralekariea hnas platyrhynchos, ki so jo umetno naselili ob Soči, pa se je verjetno od tsm razširila tudi ob Idrijci navzgor. 42 12. veliki detel (D.Tome) 12. Great Spotted Woodpecker (D.Tome) 43 V mestu bomo po hišah opazili številne kolonije mestnih lastovk Delichon urbica, ki se številčno celo krepijo. Zanimivo je, da si je v Sp. Idriji par mestnih lastovk zgradil gnezdo šele leta 1971, sedaj pa je že približno dvesto gnezd. Manj številno, pa bolj raztreseno po okolici gnezdijo kmečke lastovke Hirundo rus ti ca. Po hišah gnezdijo tudi nepovabljeni radoživi gostje domači vrabci Passer domesticus, v zidnih luknjah in razvalinah šmarnica Phoenicurus ochruros, na višjih stavbah po mestu pa naletimo na gnezdo črnega hudournika Apus apus. Bolj pester je ptičji svet po vrtovih, sadovnjakih in ob robu gozdov. Tu gnezdijo po duplinah in votlinah sinice: velika sinica Parus major, ki je najštevilnejša, modra sinica Parus caeruleus ter močvirska sinica Parus palustris. Po mešanih in iglastih gozdovih v okolici Idrije gnezdita še čopasta silnica Parus cristatus in menišček Parus ater, ki marsikdaj v stiski za duplom gnezdi kar v tleh med kamni ali celo v zemlji. Po sadovnjakih in svetlih gozdovih zgradi svoje umetelno gnezdo sinica dolgorepka Aegithalos caudatus. Po parkih v mestu in okolici gnezdijo zelenci chlor is chlor is, ščinkavci Fringil-la coelebs, grilčki Serines šerinus, liščki Carduelis carduelis, ki se med košnje otave zbirajo v velike jate ter se razposajeno spreletavajo po travnikih. V pozni jeseni se jih večina umakne pred snegom; izjema so leta, ko obilo obrodi črni gaber. Takrat lahko vidimo velike jate liščkov, ki kljub visokemu snegu po gozdovih veselo pojejo, ko pa hrana na gabrih poide, se preselijo na semenje bora in smreke ter tako dočakajo pomlad. Podobna gnezdišča si izbirajo tudi kalini Pyrrhula pyrrhula in debelokljuni dleski Coccotraustes coccotraustes. Oboji so se pozimi navadili na krmilnice, kjer posebno vneto luščijo sončnice, spomladi pa v "zahvalo" pozobljejo še brstje po češnjah in slivah. Mnogo redkejša gnezdilnica sta repnik Acanthis cannabina, ki gnezdi po pašnih livadah v višjih legah, ter mali krivokljun Loxia curvirostra, ki gnezdi samo na smrekah ob obilnih letinah smrekovega semenja. Če storžev ni, se krivokljuni preselijo v kraje, kjer imajo dovolj hrane. Druga splošno znana zanimivost je, da prično gnezditi v najhujši zimi, navadno okrog novega leta, vendar pa odgajajo mladiče tudi v drugih letnih časih. • Po prisojnih pobočjih gnezdijo skalni strnadi Ember iza cia, ob njivah in po se-nožetih pa rumeni strnadi Ember iza citrinella. Po gozdovih in v grmovju si spletajo gnezda kos Turdus merula, cikovt T. philomelos, carar T. viscivorus, ponekod v višjih legah tudi komatar t. torquatus. Izmed penic je zelo pogosta črnoglavka Sylvia atricapilla, redkejše so vrtna penica Sylvia borin, siva penica Sylviva communis ter v hribovju sivoglava penica Sylvia curruca. Povsod jim dela družbo vrbja listnica Phulloscopus collybita, ki ves dan ponavlja svojo enolično pesmico. Po iglavcih domujeta rumenoglavi kraljiček Regulus regulus in rdečeglavi kraljiček Regulus iginicapillus, ki sta naša najmanjša ptička. Odprte grmovnate kraje nesljuje rjavi srakoper Lanius collurio. Parke in nasade tu pa tam oživljajo pogorelček Phoenicurus phoenicurus, brglez Sitta europaea, kratkoprstni plezalec Certhis brachydactyla in škorec sturnus vulgaris. Cd žoln gnezdijo na Idrijskem veliki detel Dendrocopus major, mali detel Dendro-copus minor, siva žolna picus canus, zelena žolna Picus viridis, vijeglavka Yynx torquilla ter črna žolna Dryocopus martius, ki živi svoje skrito življenje v starih iglastih gozdovih. Redkokdaj jo imamo priložnost videti, zato pa jo prepoznamo po značilnem oglašanju, ki ga slišimo tudi kilometer daleč. V zaprtem gozdu živita med gnezditvijo tudi rdeča taščica Erithacus rubecula in siva pevka Prunella modularis. Izmed škrjancev gnezdita po poljih in pašnikih 44 poljski škrjanec Alauda arvensis in hribski škrjane: tula auurea, ki med svatovanjem cele noči prepeva svojo lepo pesem. Sončne i svetle livade z redkin: drevjem ljubi drevesna cipa Anthus trivialis. Po visokem drevnu si napravi skromno gnezdo golob grivar Columba palumkis, po naseljih pa turška grlica ali smejačica streptopelia decaocto. V Idriji se je kot gnezdilka pojavila šele pred nekaj leti. Od kur bomo najpogosteje opazili gozdneg; ereba Tetrastes bonasia, prepelica Coturnix coturnix gnezdi na ZadloŽki ravnini, medtem ko je divji petelin Tetrao urogallus že zelo redek. Po pripovedovanju je tod Še pred približno 50 leti gnezdila tudi kotoma Alectoris graeca. Vrane najbolj množično zastopata siva vrana Corvus comix in šoja Garrulus glandazius, po planinskih gozdovih živijo krekovti Nucifraga caryocatactes. Zadnjih nekaj le na območju Krekovš stalno opažamo tudi krokarje Corvus corax, ki gotovo tudi gnezdijo tod. Izmed ujed sta najpogostejša skobec Accipiter nisus ter kanja Bu<_eo butec, redkejši' pa je neustrašen lovec kragulj Accipiter gentilis: Nočne ujede zastopata predvsem lesna sova strix aluco in pegasta sova Tgto alba. Nenavadna ponoćna ptica, ki ne gradi gnezda, pač pa odlaga jajca kar na tla, je podhujka Capri-mulgus europaeus. Ob prvem mraku se dvigne s tal ter lovi mrčes po zraku podobno kot lastovke podnevi, kar je precej nenavadno za ptico skobčeve velikosti. Oglaša se s skrivnostnim "rrrr", ki lahko traja tudi već minut. Ko že omenjamo ptico, ki ne gradi gnezda, spregovorimo še o kukavici Cucvlus canorus. Je splošno razširjena, najposteje najdemo njene mladiče v gnezdu bela pastirice in rdeče taščice, redkeje v gnezdu sivega muharja Muscicapa striata, ki gnezdi po zidnih policah, včasih tudi po drevju, bodisi po vrtovih ali ^7 gozdu, Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 RAZŠIRJENOST SOV V EVROPI (začasno poročilo) DOT-MAPPING DISTRIBUTION OF OWLS IN EUROPE (preliminary report) Kot je znano (glej Acrocephalus Št. 1, str. 9) naj bi bila nacionalna kartiranja gnezditvene razširjenosti končana do leta 1985. Rezultati beb kartiranja pa naj bi ne bili direktno uporabljeni za evropski projekt v izmeni 50 x 50 kß , temveč naj bi se v obdobju od 1985-88 kartiralo ponovno, bodisi v evropski bodisi v nacionalni izmeri. S tem naj bi bila po eni strani zagotovljena kar največja aktualnost zbranih podatkov, po drugi strani pa bi ponovno kartiranje e omogočalo spremljanje (monitoring) morebitnih sprememb razširjenosti - Tako imajo vsakoletna kartiranja izbranih skupin na osnovi rezultatov rtacional-nih projektov le začasni značaj. So vspodbuda naciona.I röh projektom in hkrati vaja za evropsko kartiranje. V preteklosti so bili izdelani začasni pregledi razširjenosti rjavega srakoperja Lamus coliuno, žoln Picidaet cip Atizhus in sov strigiformes. Slovenci smo na osnovi kartiranja v letu 1373 sodelovali le pri sovah- Letošnje leto bo ugotovljena razširjenost muharjev Musuj tapa in Ficedul 3 Kot je razvidno iz poročila o kartiranja v Sloveniji v letu 1979, obje--'ljenem v prvi številki našega glasila., kartiranje še zdaleč ni bilo popolno, -ako po obsega raziskanih kvadrantov kot po številu odkritih vrste Zlasti slednje se zelo drastično kaže prav pri sovah, kjer je odkrivnost zaradi nočne aktivnosti podnevi zelo nizka. Od pri nas živečih sov so podnevi aktivna (slasti .T gnez-ditvenern obdobju) le čuk Athene noetua, mali skovik Claucidium passerinum in kozača strix uralensis. Prisotnost sov ugotavljamo peneči najlaže s posnetim qiasorr... Kred 45 pegasta sova Tuto alba veliki skovik otus scops mali skovik Glaucidium passerinum Čuk Athene noctua 46 lesna sova strix aluco bradata sova strix hebulosa majata, sova Strix uralensis nočvirska uharica Asio flammeus- koconogi čuk Aegolius funereus 48 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 3 WSTERY PHOTOGRAPH 3 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 2: WSTERY PHOTOGRAPH 2: 13. Katera vrsta je to? (D.Sere). Rešitev prihodnjič 13. what is this species? (D.Sere). Solution in the next issue. MALA DROPUA Tetrax tetrax LITTLE BUSTARD Tetrax tetrax Skrivnostna ptica v fotografski uganki iz prejšnje številke je mala droplja. Samec ima črno belo poslikan vrat, na naši sliki pa je samica, ki je zelo podobna kateri izmed naših kur. Ptica je v naravi izredno plaha, zato je tako detajliran posnetek lahko nastal le na nagačenem primerku. Poleg male droplje živi v Evropi še velika droplja Otis tarda, ki pa je po velikosti Še enkrat tolikšna kot mala droplja. Po velikosti je med obema ovratničarka chlamydotis andulata z značilno perjanico ob vsaki strani vratu, ki pa le sem ter tja zaide v Evropo. Urednik 47 REDKE VRSTE RARE SPECIES Polojnik Himantopus himantopus Black-winged Stilt Himantopus himantopus Dne 2.4.1980 sem skupaj z I. Geis trem,.. D.Magajno in D.Šeretom v zalivu polje med Koprom in Ankaranom opazoval primerek polojnika, ki je bredel v družbi z dvema črnorepima kljunačema Limosa limosa v osamljeni luži na odlagališču mulja. Tem trem sta se kasneje pridružila še dva mala škurha Numenius phaeopus, ki pa sta le počivala . Ivo Božič, Leninov trg 9, 61420 Trbovlje Belobrada penica Sylvia cantillans Subalpine warbler Sylvia cantillans Dne 23.4.1980 sva skupaj z I.Geistrom opazovala v Kopru pri Interevropi samca belobrade senice. Sprva sva opazila, kako se je neka siva ptica spreletela med tamariskami. Takoj zatem pa se je pokazalo kot taščica opečnato rdeče grlo z jasno vidnim brkom. Najdba je zanimiva zaradi možnosti gnezdenja. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana Belolična gos Branta leucopsis prvič v Sloveniji Bernacle goose Branta leucopsis first record for Slovenia 25.11.1975 sem v Bobovku pri Kranju po nekajdnevnem deževju, , ko je v obdobju močnega ciklona nastopilo začasno izboljšanje, opazoval primerek belolične gosi. Skupaj z liskami Fulica atra je plavala na predvojnem jezeru, poletela nad Bobovkom in se znova vrnila na jezero. Podatek predstavlja prvo najdbo v Sloveniji in drugo v Jugoslaviji. Po Matvejev, Vasiču 1973 se je belolična gos leta 1953 pojavila v Lukinem selu v Vojvodini. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 Morska sraka Haemantopus ostralegus Oystercatcher Haemantopus ostralegus 31.3.1980 sem med rednim štetjem galebov v Luki Koper na levi strani v Škocjanski zatok segajočega nasipa ntimogrede in nekoliko v ozadju opazil samotno "pribo". Po opravljanem štetju sem se z daljnogledom vrnil k "pribi", ki pa je, zdaj sem dobro videl, imela rdeč kljun. Kot nalašč se je morska sraka, ki jo dobro poznam iz Severnega morja, dvignila in odletela naravnost proti meni in se nad mano obrnila, tako, da sem jo lahko opazoval od spodaj in od zgoraj, nakar sem jo izgubil izpred oči. iztok Geister, 64202 Naklo 246 Skalna lastovka Ptynoprogne rupestris Crag martin Ftynoprogne rupestris Dne 21.3.1979 sem v Spodnji Idriji opazil 12 primerkov skalne lastovke. Zadrževale so se v bližini reke skupaj z dvema kmečkima lastovkama. Opazoval som jih vse do sredine aprila. Njihovo število se je spreminjalo od najmanj 3 do 15 primerkov. Prenočevale so redno pod pločevinasto streho na cerkvenem zvoniku. En primerek je bil 21.3. ujet, eden pa je najden. 10.4. mrtev. Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 SLOVENSKA KMEČKA LASTOVKA mtunäö rustica OBROČKANA V KONGU SLOVENEAN SWALLOW K&unso rustics RINGED IN CONGO Več ali manj so znani napori slovenskih ornitologov, da bi z obročkanjem čimveč-jega števila lastovk ugotovili selitvene poti teh naših tako priljubljenih in znanih ptic. Kljub tonu, da jih je bilo v zadnjih letih obročkanih več tisoč, pa razen lokalnih, ni bilo nobenih najdb teh lastovk iz tujine. Tako še vedno ničesar ne veno, po katerih poteh letijo naše lastovke v prezimovališča v Afriki, kje so prezimovališča, pa tudi ne od kod iz severa so lastovke, ki ob selitvi preleti jo naše kraje. Upam, da se bo z nadaljnjim intenzivnim obročkanjem prišlo do ustreznih podatkov. Zato je toliko bolj zanimiv podatek, da je leta 1977 v vasi Zadlaz - Žabce pri Iblminu v hiši št. 7, po dcmače pri Škandru gnezdila kmečka lastovka Hi rundo rustica z obročkcm iz Konga. Žal ni nihče od dcmačih vedel, kam naj to zanimivost sporoči, prav tako niso zapisali številke obročka. Tako je ostala nepopolna najdba, kakršne so redke celo v državah, kjer obročkajo več desetletij mnogo večje število lastovk. Manim, da bi bilo potrebno seznaniti širši krog ljudi, kaj storiti z naključno räjdeno obročkano ptico, ozircrra z obročkcm, da bi se ne izgubili tako redki in dragoceni podatki, kot je gornji. Včasih namreč lahko srečno naključje več pomaga, kot še tako dobro razpete mreže. Grošelj Peter, Sp. Idrija 53, 65281 Spodnja Idrija PRIPIS UREDNIŠTVA Kako ravnamo z zaznamovano ptico? Če je priča mrtva in nimamo niče-sar pri roki, da bi jo odnesli s seboj, vzamemo le obroček (ali značko). Vendar je bolje, da vzamemo vse, kar smo našli, zabeležimo datum in kraj najdbe in vse skupaj izročimo na j bi iz j emu zaznamoval-cu, sodelavcu Kustodijata za ornitologijo v Lj ubijani, ki bo skušal določiti vrsto ptice ali pa truplo predal kustodijatu. Če pa imamo v rokah živo zaznamovano ptico, obročka, predvsem zaradi nevarnosti, da bi ptici pri tem zlomi 1 i nogo, ne snamemo. Pač pa si njegovo sporočilo pazi j ivo prepišemo, zabeležimo pa si tudi datum in kraj najdbe. Vse skupaj sporočimo na naslov: Prirodoslovni muzej Slovenije, Kustodijat za ornitologijo, 61000 Ljubi j ana, Prešernova 20. Moralna dolžnost kustodijata je, da nas kasneje kot naj ditel j a seznani z rekonstrukcij o poti, ki jo je zaznamovana ptica napravila od kraja zaznamovanja do kraja najdbe. Več o zaznamovanj u ptic lahko izveste iz člankov D. Šereta "Obroč-kanje ptičev v Sloveniji" v reviji Proteus, letnik 1975/76 št. 7 in I. Geistra "Zaznamovanje ptic" v reviji Moj mali svet, letnik 1975, št. 11. ACRXEPrlAUUS 3 (1) 1980 VSEBINA probleniatika slovenskih ptičjih imen sane questions about slovenean 37 bird names beloglavi strnad Ember iza leucocep-bala v Sloveniji white-headed bunting Ember iza leuco cephala in slovenia ornitološki izlet v idrijo 41 ornithological excursion to idrija razširjenost sov v evropi (začasno poročilo) dot-mapping distribution of owls in 44 eurcpe (preliminary report) redke vrste 47 rare species skrivnostna fotografija 48 mystery photograph slovenska kmečka lastovka Hi rundo rustica abročkana v kongu slovenean swallow Hi rundo rustica ringed in congc