Lj^t itM*
dTk^crtt na mesec.
Posaraexaa št.?ip
Mwofnli" mesci«« 1:
Rokopisi se vračaj«. Metamklnuia pisma m ne sprejemajo.
[jrža'vma
U«jska ^“Ljubljana
■ as
Poštnina plačam
v gotovini.
Uredništvo tu npravnifitvo v St. Peterskl vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Kako se
Specijalna komisija aa pregled invalidov jr e s svojim delom v Sloveniji b k on en.
V ljubljanskem in celjskem vojnem okrugu je že izvršila vsa pregledovanja, sedaj pa posluje v Mariboru m okoliš tamkajšnjega voj-■ega okruga.
Čitali smo svoj čas navodila, ki jih je izdal «sinister za socijalno politiko tem komisijam, tolmačili smo si jih različno in z napetostjo pri-•ekovali, kako se namerava postopati v praksi.
Dolgo ni bilo videti končnih odločb, katere ti je pridigalo ministrstvo za socijalno politiko, pazili smo, toda komisije so delovale Hbo naprej in nismo mogli ničesar zapaziti.
Posledice specijalnih pregledovanj pa so s» načele polagoma kazati in sicer v slabi obliki. Odprle so se nam oči in sedaj vidimo polagoma rezultat onega tihega poslovanje. Ak[[ so pre-rcmali ministrske sobe in se vračajo potrjeni Toda te potrditve razočarajo in razburjajo prisedete.
Redne nadpregledne komisije, ki so se vršile in se še vrše ena za drugo, so vsakega invalida natanko pregledale in preiskale. Našle so hibe, radi katerih so posameznike spoznale «enosobnim in jih smatrale za invalide. — Skoro vsak je bil že pakrat pregledan in prt tem spoznan za invalida stalno ali neslano. Nekatere nestalne invalide se potem redne nad-pregtedne komisije spoznale tudi za zdrave.
Na vsa to so komisije natančno pazile in tako postopale. Vsaj pri na v Sloveniji je bilo vedno tako natančno. Specijalna komisija pa je bila v tem oziru specijaliteta.
Več invalidov je kar bez vsakega preiskovanja in pregledovanja enostavno spoznala za «einvalide.
In to kar po diagnozi na papirju, brez tla bi se kaj o njej po pregledu prepričala.
Vendar pa so za vsako diagnozo natančni predpisi in navodila, kako se jo oceni in so to oceno vršile tudi nadpregledne komisije po natančno predpisanih navodilih.
Zato so tembolj razočarani oni invalidi, ki so kar nepričakovano dobili obvestila, da so brez vsakega pregleda in vzroka reducirani.
Drugo zlo, vsled katerega veliko invalidov neopravičeno trpi in pride ob vse pravice je to, da se zahteva od njih dokumente, kdaj, kako in kje so postali invalidi, alt pa, da se to s pričami pod prisego dokaže.
- Mnogo naših ljudi je služilo posebno proti koncu vojske, ko so začeli iz bojazni pred upori narodnosti mešati pa različnih polkih. Bili so tudi bogve pred katero komisijo spoznani za invalide tako, da ni danes ne duha ne sluha od dotičnih aktov in dokumentov. Tudi priče je marsikomu zelo težavno dobiti, ker se je nahajal med nepoznanimi osebami drugih narodnosti, s katerimi po večini niti govoriti ni znal. Tudi je mogoče, da koga pozna, ki bi pričal, ne ve pa za njegovo ime in tudi ne ve, kje se nahaja. Veliko je slučajev, da se dotične priče «aha ja jo v inozemtvu.
Toda predpisi specijalnih komisij se ne ozirajo prav nič na to, oni zahtevajo dokumentov in prič, kdor jih pa ne doprinese, je reduciran, pa naj si borinvalid brez rok ali nog in še tako velik revež. Tudi najtežjemu invalidu se dostavi dekret, da je reduciran. Ali je on kriv, da ni dobil v roke dokumentov in da je služil v tujini, iz katere ne more dobiti nobenih podatkov. Bili so tudi slučaji, da je marsikdo imel kak dokument v roki, pa so ga mu že tukajšnje nadpregledne komisije vzele in uničile, eeš, da mu je za naprej nepotreben stari dokument, ko dobi novega.
Tako postopanje je za precanske kraj« aelo nepravilno, ako se pomisli, da so arhivi rifatchrti in da se j« v zrušeni Avstrijf vde pr*-Vfglo, poizgubilo in razneslo.
reducira ?
Zato je treba v naših krajih pri dokumentiranju invaliditete drugače postopati, da n« ho toliko oseb krivično trpelo.
Treba je predvsem v obzir jemati posebno one slučaje, pri katerih se dokaže, da je arhiv polka ostal v inozemstvu. Brez vsakega obzira se je postopalo pri dokumentiranju s pričami. Posamezniki so navedli priče, to je njih imena, priimke in bivališča.
Občine so iskale dotične priče po napovedanih naslovih pa jih slučajno niso našle. To pa vsled tega, ker se je mogoče ta ali pa ona priča že preselila v drug kraj. Občina je s to pripombo, ali pa s pripombo, da se priča ni mogla najti odstopila spis nazaj. Pripomnimo, da se zgodijo tudi slučaji, ko se navedena priča ne more spomniti dotične osebe, ker je že od tega časa, ko sta bila skupaj v bojni črti preteklo precejšnje število let. Ako bi se dotičnoga invalida predstavilo priči, bi se tudi mogoče potem ona spomnila, kje in kedaj sta bila v bojni črti in tudi kje je bil ranjen dotični invalid.
V teh slučajih je komisija kar smatrala, da predmet ni potrjen in ni nič več poizvedovala, da bi se predlagane priče našle.
Tudi ni obvestila prizadetega invalida, de bi sam poizvedoval za pričami ali pa predlagal rventueino katere druge.
Komisija je šla hitro svojo pot naprej in invalida črtala.
Taki slučaji nikakor ne bodo mogli pri tem ostati in eujejo se že iz vrst invalidov upravičeni protesti. Videli bomo še, kaj bo reklo ministrstvo.
Veliko krivičnih slučajev se je pokazalo tudi pri onih invalidih, katerim je Specijalna komisija zmanjšala procente nesposobnosti. — Zgodil se je slučaj, da je specijalna komisija črtala invalidu, ki je bil brez nog in je imel 100 odstotkov kar na 60 odstotkov. Takih slučajev bi mogla organizacija invalidov še dosti navesti. To se je zgodilo vse brez, da bi se invalid predstavil oziroma, da bi bil poklican pred specijalno komisijo na pregled.
To je napravila komisija tudi velikokrat brez vsakega pregleda hibe, kakor smo že zgoraj omenili. Malo je prebrskala papirje v aktu in je tolmačila po svoje, da dozdevno ne more biti hiba tako velika in nerodna, pa je kar nn podlagi spisov izrekla sodbo, da se temu ali nega zdravnika, dokument o vojaški službi, ali cijaleli pregled, ker je vsaka prejšnja nadpre-»iedna komsija na podlagi izvida na telesu vendar lahko bolj objektivno sodila.
Tako pa je prišlo kar na podlagi izvida iz aktov precej invalidov do zmanjšanih procentov.
Vse to se ie vršilo hitro, ker Specijalne komisije imajo kratek rok za izvršitev dela. Pa tudi objavljalo se ni nič tako, da ni bilo mogočo nič ugovarjati, šele sedaj prihajajo rezultati na dan potom sklepov, ki jih pošilja ministrstvo za socijalno politiko. Nikjer pa ni navedeno. ali ima prizadeti pravico pritožbe in v kakšnem roku. Na vsak način smatramo, da mora biti tudi proti tem odločbam dopustna nadaljna pritožba in je za to merodajen običajni rok po začasnem invalidskem zakonu čl. 34 8 dni. Pritožbe se vlagajo kakor običajno na pristojno komando vojnega okruga.
Seveda pa je treba pritožbe podkrepiti z dokumenti, da sie dokaže neupravičenost redukcije. Priložiti je treba, ali spričevalo uradnega zdravnika, dokument v vojaški službi, ali natančno navedbo prič, kakor je pač treba zavreči vzrok radi katerega je kdo reduciran.
Paziti je treba na rok vlaganja potem ko se prejme odločbo Specijalne komisije. Že zadnjič smo s’ našem glasilu opozorili, da se pri-iožoe vlagaj« kar direktno na vojni okrug in jih ni treba pošiljati radi kratkega roka potom izvršnega odbora. Sedaj, ko so se pričeli kazati
žalostni rezultati poslovanja specijalnih komisij, bo treba energična borbe udruženja proti krivičnim redukcijam. V to svrho je izvršni odbor v Ljubljani sestavil daljšo spomenico vsem političnim klubom, kakor tudi ministrstvu z« socijalno politiko« katero bo potom svoje deputacije izročil.
Tukaj se vidi, kako važno je udruženje in organizirana borba. Specijalna komisija je jasna slika, kako bi se drugače postopalo z nami in v kakem stadiju bi bile že danes nesrečne vojne žrtve.	Izvršni odbor.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1Ö24.
invalidski davek.
Z široko gesto so ukazati oblastniki, ki stoje na krmilu Jugoslavije, de se pobira invalidski davek. Od vsakoga, ki ima le količkaj premoženja, od vsakega, ki ima le nekoliko večjo plačo, nego pobere berač na ulici. Vsi ti morajo dati vinar, ki pa je tako velik, kakor da je vse kaj dragega nego vinar, ki je v resnici težak davek, lepa svota denarja.
8 tem so hoteli reži, da skrbe za invalide, tiste, ki so v resnici žrtvovali svoje najdražje, zdravje in ude da nastane to, kar so hoteli tisti, ki so jih gnali v mesnico. 8 tem so hoteli pokazati nekakšno priznanje na vojne žrtve, da ne bodo zapuščeni, da ne bodo beračili na cesti, da ne bodo pokrivali pohabljene in ostale ude s cunjami, skozi katere je videti golota, da ne bodo prenočevali vsako noč v drugem hlevu, po dnevu pa zmrzovali v snegu s stegnjeno de snico,da bi mimogredoči dal kaj vanjo, da ne bodo drobni obročiči prosili kraha, ki jim ga nikdo ne da in goltati solze mesto juhe --da ne bodo umirali vsi ti nesrečni, kakor gar-jevi psi za kakšnim plotom. Vse to so hoteti odstraniti in popraviti z invalidskim davkom. Ljudstvu so ga naprtili, da samo skrbi a plačevanjem invalidskega davka za. vojne žrtve, čeravno ljudstvo ni napovedovalo vojne, ruti nima od tistega klanja nobenih koristi, ker je ostalo osiromašeno še bolj nego je bilo. Tisti pa, ki so bili bogati, so obogateli še bolj in ne vedo kje in kako in v kakšnih barih in s kakšnimi špekulacijami bi zapravljali denar, nabran med vojno iz krvi in nakraden pri rojstvu Jugoslavije in pozneje. Tisti, ki bi imeli dolžnost vzdrževati svoje dobrotnike, vojne žrtve vseli vrst, invalide, vdove in sirote, tisti se za to ne zme-nijo, nego govore: »Ljudstvo, vzdržuj svoje pohabljence ki smo jih mi pohabiti. Hrani vdove, ki so vdove radi nas. Skrbi za sirote, ki smo jim mi ubili očete.«
In ljudstvo bi skrbelo za nje — saj je lak ukaz, tak zakon, da plačuje invalidski davek. Vsota vseh plačanih invalidskih davkov je tako velika, da n zadostovala za preskrbo vseh vojnih žrtev, ne da bi država še z svojih drugih sredstev morala kaj prilagati. Ali ta denar, te svote gredo vrag si ga vedi v kakšne svrhe. Ta denar, te svote porabljajo mogočniki, ki štejejo v svojih privatnih blagajnah milijone, ki stanujejo v lastnih hišah in če jih imajo, da pobirajo najemnino, za reprezentacije vsakovrstne, za tajne fonde, za volitve, za stranke, sploh za vse drugo, samo ne za to, za kar so te svote nabrane, In nikogar ni, da bi spregovoril o tem, da bi posvetil v to nečuveno krivico. Ljudstvu se potom zakona jemlje denar za invalide, invalidi pa tega denarja ne dobe. Ni nobenega poslanca iz tolikih, da bi udaril po pultu v narodni skupščini in zabrusil to mogočnikom v obraz. Ni nobenega poslanca, da bi povzdignil svoj glas in po zasluženju pribil ves ta zločin, da'bi slišal ves svet Ti poslanci se zabavajo z drugimi stvarmi. Ti poslanci prerešetavajo samo strankarske interese in ker invalidska organizacija ni strankarska, noče nobeden, da bi se poteg-
tul za invalide, dasi so vae te poslance volili tudi invalidi, vsak po svoje, pomišljenju svojega naziranja, ki je istovetno z to ali ono stranko.
Ob času volitev love vse stranke — tudi invalide v svoj tabor, kandidati obljubljajo tudi invalidom svojo pomoč, ko bodo izvoljeni. In ko so izvoljeni, že več ne poznajo invalide in njih življenjskega vprašanja.
Samo davek se pobira dan na dan, leto za letom.
Proklet bodi ta davek, ker ne ge v korist za kar je pobiran. Dvakrat proklet Mi zmrzujemo, gladujemo, in naše življenje je hujše od življenja zločincev. Ti imajo brezplačno stanovanje, obleko in hrano. Mi jih zavidamo. Oni imajo svoj zakon, — jetniški red — in po tistem se ravnajo in po tistem ravnajo tudi z njimi. Mi nimamo ničesar. Invalidski zakon se izdeluje — tako nam kažejo neprestano. Izdeluje pa se že 5 let, kakor da misli obsegati tisoče
Vlada smatra, da je samostojna invalidska uprava v pokrajini nepotrebna in se vprašanje lahko rešuje v zmanjšanem obsegu in ločeno. Zato porazdeljuje posamezne agende invalidskega odseka na različna oblastva in je vsled tega invalidski odsek že skoro razbit.
Pokojninski referat je izročen sodišču, statistika, ki je najvažnejša podlaga vsemu delu, se sploh pusti. Za druge agende pa je delo tako skrčeno, in uradništvo iz odseka premeščeno, deloma pa reducirano, da je nemogoče nadalje uspešno vršiti vse delo, katero predviduje invalidski zakon. Sorazmerno s krčenjem dela, se krčijo tudi krediti.
Denarja sploh ni in ga primanjkuje za najnujnejše potrebe.
Cela invalidska uprava izgleda, da se bliža svojemu koncu.
Približno 20.000 vojnih žrtev je v pokrajini in z vsake izmed njih je opravila, pa se smatra to delo toliko obširno in važno, da bi se reševalo kompaktni), neločeno in nerazdeljeno. Uprava te mase ljudi je obširna, kakor je na primer obširna občinska uprava mesta s tolikimi prebivalci. Invaliditeta, njene spremembe, zdravstvo, oskrba s protezami, učenje, reedukacija, pokojnine in druge pomoči so tako med seboj zvezane, da njihova ločitev močno škoduje celokupnemu vprašanju vojnih žrtev in tudi povzročil j e neprikladnejšo upravo.
Podlaga tej celokupni invalidski upravi pa je natančna statistika, ki drži evidenco in ravnotežje med vsemi vprašanji in skrbi za točnost in natančnost. Zato je ista nujno potrebna in mora ostati.
Prodno se bodo posamezne oblasti po razdelitvi invalidskega vprašanja vživele v svoje panoge, bo preteklo zopet časa in vojne žrtve
Izvršilni odbor Udruženja invalidov v Ljubljani izdeluje načrte za osnovanje lastne obrtne zadruge v kateri se bodo v prvi vrsti zaposlile vojne žrtve in dobivale tudi korist od dohodkov dela. Na ta način si bodo mogle vojne žrtve nekoliko odpomoči v njihovem današnjem socijalnem položaju za katerega so odvisne sedaj le od države. Država jim ne nudi dovolj kar potrebujejo za pošteno življenje, zato morajo misliti na samopomoč.
Zato upa izvršni odbor, da bo državna oblast z ozirom na koristna stremljenja vojnih žrtev, pomoči si tudi z lastnimi žulji, podpirala to njihovo namero moralno in materijelno.
Vsak začetek je težak, tako tudi akcija za zadruge posebno ker ni materijelne podlage.
Izvršni odbor apelira na g. ministra za so-cijalno politiko in njemu podrejene organe, da pomagajo pri zasnovanju zadrug. In sicer je treba v prvi vrsti nuditi denarno pomoč izvršnemu odboru za zadružno akcijo in pa tudi pomagati z dajatvijo potrebnega orodja, stari) in materijala.
Izvršni odbor deluje in namerava pritegniti k svojemu delu veščake, talio, da se mu bo gotovo posrečilo vpeljati strokovnjaško izvedeno akcijo in da ni dvoma o kakem ponesrečenem podvzetju.
Vsled tega upa izvršni odbor na pomoč od državo in celokupne javnosti, ki hoče pomagati danes v najslabšem gmotnem stanju se nahajajočim vojnim žrtvam, katere so izgubile vsako
strani natiskanih. 5 let ga kujejo, kakor da hočejo uzakoniti vsako malenkost — ki se ne bo izvrševala. Kujejo ga, a ga ne morejo — nočejo — skovati. Nesrečen invalidski zakon nikakor ne more pred parlament, nikakor ne more na dnevni red narodne skupščine. Umevno. Zakaj, v tistem hipu, ko bo ta zakon postal res zakon, bo še bolj neprijetno za sedaj —tako dobrodošlim raznim fondom in nepotrebnim izdatkom pobirani invalidski davek. In zato nočejo, da bi invalidski zakon zagledal beli dan in dobil kraljev podpis.
Dovolj je nam čakanja, gospoda. Dovolj zasmehovanja. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se da invalidski zakon na dnevni red v skupščine in da postane zakon. Zahtevamo, da se invalidski davek uporablja samo za svrhe, za katere se pobira To zahtevamo od vseh. Od vsjok poslancev, od vseh ministrov, od cele jugoslovanske vlade.
bodo trpele še dotlej, ko že itak obupno prosijo za končno pošteno regulacijo in zboljšanje svojega vprašanja.
Pričetek razdiranja invalidske uprave nikakor ne kaže na izboljšanje, pač pa se jasno vidi kako se misli polagoma opustiti skrb za vojne žrtve.
Vojne žrtve hočemo, da se nas pri tolikem številu, kolikor nas je, prvikrat po tej vojni, odkar svet obstoji, temu primerno upošteva in se naše vprašanje smatra za toliko važno, da ga je treba držati skupno, ako se hoče resno priti do uravnave vseh potreb, ki so z njim v zvezi.
Ker so se pokojninski referati že prenesli na sodišča, je najbolje, ako se prenesejo še ostale agende po invalidskem zakonu na sodišča in pod resor ministra pravde. Tako bi ohranili enotno invalidsko upravo, ki je iz gori razloženih ozirov nujno potrebna.
Ako pa prevzem invalidske enotne uprave ni mogoč pri sodiščih, naj se ustanovi v vsaki pokrajini samostojna ekspozitura kakega ministrstva, kot specijeini uradi za skrb vojni žrtev. To so splošne želje vojnih žrtev Slovenije, ki uvidevajo in imajo priliko bridko občutiti vedno spremembo in razdiranje invalidsko uprave.
Le ako se bo vprašanje vojnih žrtev držalo skupno bo mogoče pričakovati napredka, ako se bo pa razmetalo na vse strani in po različnih kompetencah, bomo morali reči Povsod, pa nikjer s;. In v takem položaju tudi bomo.
Zato je naša skupna enoglasna želja, ne nas deliti in prosimo merodajne faktorje, da nas pri tej želji po svojih močeh podpirajo.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1924.
drugo nado v izboljšanje položaja in hočejo to v samoobrambi in samopomoči poskusiti. Treba je obratnega kapitala, katerega si pa revne vojhe žrtve ne morejo s samimi delnicami spraviti skupaj, zato je treba njihovemu Udruženju nuditi zadostno svoto za začetek.
Pokrajinska uprava v Ljubljani je za zadružno vporabo že izročila v last Izvršnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani barake pred obrtno šolo, v katerih je bila nastanjena državna protezna delavnica. Ista se je že iz njih izselila tako, da stoje sedaj barake na razpolago.
Toda barake, ki stoje še iz vojnega časa so postale tako slabe, da niso brez temeljitega popravila za nobeno rabo. Za popravilo je treba takoj primerne svote. Iz ostanka nerabljivega orodja in materijala v državni protezni delavnici bi se še lahko veliko porabilo pri invalidskih zadružnih delavnicah.
Zlato prosi izvršni odbor kompetentne faktorje posebno pa ministra za socijalno politiko, da pusti pregledati v skladišču odroma v shrambah pretežne delavnice, kateri stroji in materijal bi se lahko odstopili za invalidsko zadrugo.
Izvršni odbor je vse predmete že po ustmenih konferencah označil in izrazil željo, da se mu izroče v gori navedene svrhe. Tudi je vložil na Invalidski odsek pokrajinske uprave v Ljubljani tozadevno pismeno prošnjo z dne 10. januarja ipod št. 6221, ki se je gotovo odsto-
pila g. ministru m socijalno politiko v končno rešitev. Izmed orodja, ki je na razpolago w> stružnice, delavne mize, nekaj kovaškega orodja in avtomobil, ki stoji že dve leti nerabljen in bi se lahko dal predelati v tovarni avto.
Vse to orodje bi zelo prišlo v poštev pri početku dela v zadrugi. Izvršni odbor pa nima toliko sredstev, da bi mogel vse od temelja nabaviti. Pri dana®-ji situaciji v posesti starih razdrapanih barak, brez orodja in materijala in denarja pa si izvršni odbor ne more naprej pomagati in spolniti željo vseh organiziranih članov, ki streme za lastno obrtno zadrugo.
Kar se tiče prostorov in stavb je treba omeniti še sledečo željo, kateri bi se dalo prav lahko ugoditi. V Ljubljani na Mirju stoji že nad 3 leta prazno dograjeno poslopje, ki potrebuje le ša nekaterih notranjih izgotovitev. Poslopje je last komisije za vračajoče se vojnike v Ljubljani, katera obstoji še iz časa Avstrije in ima lastno premoženje, ki se je še med vojno zbralo iz invalidskega novčiča. To premoženje je sedaj prišlo v našo državno posest
Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je zaprosil ponovno pokrajinsko upravo, naj mu izroči to poslopje, ki se je gradilo za ambulatorij, sedaj pa se je ta namen sploh opustil.
Toliko časa stoji poslopje že popolnoma nerabljeno in se ne ukrene nič z njim, da je postalo popolnoma zanemarjeno in se kvari ter polagoma razpada.
Invalidom je zelo težko videti stavbo izdelano iz njihovega denarja v takem položaju. Ako bi pokrajinska uprava izročila poslopje Udruženju, ki ima največjo, da skoro edino pravico nanj, ker se ne misli drugače rabiti, bi zelo pripomogla k uspehu zadruge.
Zadruga bi si s tem poslopjem zelo opomogla, bodisi z lastno vporabo, ali z dotično kupnino, ki bi jo zanj dobila.
Na ta način pa bi tudi najmanj trpeli državni proračunski krediti, ker bi ne bilo treba nuditi invalidski zadrugi toliko denarne pomoči.
Zato prosi izvršni odbor g. ministra zo socijalno politiko, da nujno odloči glede stavbe na Mirju v Ljubljani izvršnemu odboru v prilog.
Pokrajinska uprava v Ljubljani ja sklical» že tozadevno anketo z vsemi interesenti na kateri se je hudi izrazila od največ strani želja, da se stavba na Mirju izroči Udruženju vojnih invalidov. Izvršni odbor še enkrat ponovno prosi g. ministra za socijalne politiko, vse njemu podrejene organe in pa tudi g. narodne poslance in javnost, da podpirajo težnje vojnih žrtev Slovenije v gori obrazloženem smislu do uresničenja prepotrebne osamosvojitve to je do osnovanja Invalidske zadruge.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1924.
izvršni odbor.
Opomba: S temi spomenicami smo intervenirali na različnih kompetentnih mestih, da se zavzamejo za naše težnje in nam pomagajo do uresničenja istih. Tudi glede poslopja na Mirju želimo odločitve in da prodrejo naše prošnje.
Spremembe in dopolnitve
pravil Udruženja vojnih invalidov vseh vojnih žrtev in njihovih družin kraljevine SHS. sprejete na ITI. osrednjem kongresu dne 27., 28. iu 29. maja 1923 v Splitu.
Čl. 2. točka se spremeni tako, da se glasi: .'-Da z legalnimi sredstvi skrbi, da se de-ca padlih (vojne sirote) kar najbolje vzgoji in vsposobi za življenje in napravi za koristne državljane ter da pomaga invalidom poljedelcem v celokupnem ekonomskem razvoju. Dalje, da pomaga obrtnikom in vsem profesijam moralno in materijelno.
Čl. 2. točka »j«, se spremni tako, da se glasi: »Da skrbi za vpostavitev kreditnih, proizvodnih in konzumnih zadrug in drugih ekonomskih naprav, katere bodo olajšale življenje članov.«
Čl. 2. točka »k« se spremeni tako, da se glasi: »Da goji in razvija državljanske in človečanske vrtine med svojimi člani, dela na bratskem zbliževanju v slogi našega troiraenega naroda, uničuje prepire, mržnje, separatizem in verska nestrpljivost med svojimi člani, e
čl. 6. poslednji odstavek se izpopolni sledeče: rčlani cdborw morejo biti vojni invalidi in vdove padlih vojakov.«
Razdiranje invalidskega odseka pri oddelka za socialno
politiko v Ljubljani.
lavršni odbor.
Invalidska zadruga, barake in stavba na Mirju.
Cl. 13. se izpopolni stedeče:	>Točka 8
okrožni odbori in okrožni občni zbori.«
Točka 9. Okrajni odbori in okrajne skupščine.
Točka 10. Krajam poverjeniki.;
Točke 8, 9 in 10 veljajo samo za izvršne teritorije Skoplje. Kragujevac, Podgorica in Novi Sad. ’
01. 15. tretji odstavek točke »h« se izpopolni in se glasi: >Vsaki izvršni odbor ima pravico do 4 (štirih delegatov.) Vsak delegat mora imeti pooblastilo svojega izvršnega odbora, člani ožjega središnega odbora prisostvujejo kongresu kot taki in imajo pravico še do enega (1) glasu kot delegati.«
Čl. 18. druga in tretja alineja (odstavek) se izpolnjuje tako, da se glasi: »Vsak kongres se po otvoritvi konštituira in izbere predsednika, dva (2) podpredsednika kongresa, dva (2) tajnika in tri (3) overovalce zapisnika. Redni kongres je veljaven ako na njem prisostvuje en delegat več kakor polovica. Isto velja tudi za izredni kongres.«
Čl. 20. se izpopolni in se glasi: »Potem ko se konštituira kongres se izvrši izvolitev verifikacijskega odbora petih (5) članov, ki pregledajo pooblastila delegatov in narede njih spisek z naznanilom, iz katerega izvršnega teritorija je posamezni delegat. Verifikacijski odbor vodi zapisnik. Spisek in zapisnik potrdijo predsednik kongresa in člani verifikacijskega odbora in jih s pooblastili delegatov vred prilože zapisniku kongresa.
Čl. 21 se spreminja sledeče:
Pred prehodom na dnevni red, se v slučaju potrebe izberejo člani iz vsakega izvršnega odbora po eden (1), ki sestavijo odbor za pregled naknadnih predlogov, prošenj in prizivov, jih sprejemajo ali odklanjajo in izpopolnjujejo dnevni red ter ga predlože kongresu v odobrenje. Vsi predlogi morajo biti formulirani.
Čl. 21 točka ,a< se spremeni:
»V središni odbor voli kongres in sicer: v upravni odbor 9 (devet) članov iz Beograda in 5 (pet) namestnikov, v nadzorni odbor po 5 (pet) elanov, od katerih so 4 (štirje) iz Beograda in 1 (eden) iz izvršnega teritorija ter tri' (3) namestnike iz Beograda.
Izvršni odbori imajo pravico, da delegirajo v ožji središni odbor po enega (1) člana, ki stanuje stalno v Beogradu. Ti člani imajo vsa prava, na kongresu in v središni odbor izvoljenih članov. Člani središnega odbora iz izvršnih teritorijev so plačane osebe in vrše dolžnosti tehničnega osebja. Te člane iz izvršnih teritorijev plača središni odbor, plače pa jim odrejujejte plenarne seje. Poedine člane središnega odbora iz izvršnih teritorijev morejo izvršni odbori po odločitvi širšega središnega odbora zamenjavati. Na prvi plenarni seji se konstituira središni odbor takode:	Ožji središni
odbor izbere predsednika, podpredsednika, tajnika, urednika lista in oskrbnike doma, nadzorni odbor pa izbere predsednika in tajnika. Predsednik in tajnik ožjega odbora ter oskrbnik doma so plačano osobje. Njihove plače od-rejuje plenarna seja. Na kongresu se vodi zapisnik. Zapisnik vodijo tajniki, overavajo g« overovatelji zapisnika. Zapisnik podpisuje predsednik kongresa. Vsi dokumenti iz kongresa se pošljejo središnemu odboru.
Čl. 23 se spremeni in se glasi:
Središni odbor je glavni upravni nadzorni te izvršni organ Udruženja. Njemu so podvrženi vsi organi Udruženja. Za svoje delo je odgovoren samo rednemu in izrednemu državnemu kongresu. Središni odbor je ožji in širši. Ožji središni odbor tvorijo predsednik in 8 članov iz Beograda in člani iz izvršnih teritorijev. Ožji središni odbor mora imeti sedež v Beogradu. širši središni odbor sestavlja ožji središni °dbor in po en član iz vsakega izvršnega od-bora (predsednik ali njegov namestnik.) Seje širšega središnega odbora se vrše na vsake tri uiesece in sicer vedno dne šestega (6) v me-secu, po potrebi pa tudi večkrat.
Sejam širšega središnega odbora priso-stvuje cel upravni in nadzorni odbor, širši sre-uišni odbor dajo direktivo za delo ožjemu sre-uišnemu odboru za 3 mesece naprej in vsake o mesece izvrši pregled in odobri tromesečni ffičim blagajne središnega odbora, katerega mu Predloži ožji središni odbor.
Tromesečni račun sestavlja blagajnik, pod-Pisuje ga cel upravni odbor. Seje širšega are-dišnega odbora so skbepčne ako ]e navzoč eden nad polovico odbornikov plenuma, toda V vsakem slučaju mora hiti navzoč eden več kakor Polovica delegatov- izvršnih odborov.
Ožji središni odbor vrši vse posle središnega odbora po direktivah plenarnih sej. Ožji središni odbor ima svoje seje enkrat v mesecu, po potrebi pa tudi več.
Članom ožjega središnega odbora se ne plačuje posedanje sej. Stroške za pohajanje delegatov izvršnih odborov na plenum, trpe izvršni odbori.
Ožji središni odbor obvešča na sejah širšega središnega odbora o delu v preteklem tromesečju, širši središni odbor sprejema ali odklanja poročilo in podvzema v slučaju potrebe primerne korake, ako zapazi nepravilnosti v delu ožjega središnega odbora. Za ožji središni odbor znaša kvorum eden odbornik nad polovico, na sejah ožjega središnega odbora se sprejemajo odločbe z navadno večino glasov. V slučaju enakosti glasov na obeh straneh, je večina na oni strani, kjer je predsednik ali njegov namestnik.
Po potrebi se more ožji središni odbor sam izpopolnjevati do ene tretjine iz članov namestnikov in se ta izpopolnitev vrši na sejali širšega središnega odbora.
Čl. 25 toč. »b« se spreminja in se glasi:
-Da dela z vsemi silami, da se udejstvijo cilji udruženja in se posluži vseh legalnih sredstev v borbi za člane Udruženja vojnih invalidov, katere mu bo odredil in dal navodila širši središni odbor.
Točka d) čl. 25 odpade.
Točki g) čl. 25 se dodaja:	»po direktivi
širšega središnega odbora.«
Čl. 25 točka »k se spremeni in se glasi:
V slučaju potrebe se postavi poleg članov ožjega središnjega odbora iz izvršnih teritorijev, ki vrše dolžnost uradnikov še potrebno število administrativnega in služiteljskega osob-ja na predlog predsednika.
Čl. 25 točki »m« se dodaja:
Predpsuje pravila za fond invalidskega doma, vse pravilnike in navodila, ki se bodo izkazali za potrebne in skladne s temi pravili.
Čl. 26 odpade.
Čl. 2? točka »g« se spremeni in se glasi:
Da v vseh slučajih predstavlja Udruženje in v njegovem imenu podvzema vse kar je koristno za Udruženje, toda v sporazumu in s pomočjo središnega upravnga odbora.
Čl. 27 točka »c« se spreminja in se glasi:
- Da enkrat mesečno sklicuje sejo ožjega središnega odbora, po potrebi pa tudi večkrat.« Čl. 27 točka »h« se spreminja, da se glasi: Da podpisuje vse akte«.
Čl. 28 se spremeni sledeče:
Dolžnosti in pravice podpredsednika. Da v slučaju potrebe zastopa predsednika, vrši vse njegove dolžnosti in koristi, sploh vse pravice za čas njegovega nadomestka. V slučaju, da je; podpredsednik zadržan, da bi vršil dolžnosti predsednika, mu odredi Ožji središni odbor zastopnika, ki ima tudi vse dolžnosti in pravice predsednika, dokler istega zastopa. Zadnja alineja čl. 28 odpade.
Čl. 29 točka »a- se spreminja in se glasi: »Da nadzoruje vse administrativne posle v pisarni Udruženja in v sporazumu s predsednikom (namestnikom), odklanja vse, kar bi oviralo pravilno in hitro pisarniško poslovanje in škodilo ugledu in interesom Udruženja«.
Točke ;b- g- in v< ostanejo nespremenjene.
Čl. 29 se izpopolni: V slučaju potrebe odsotnosti, bolezni, ali smrti, odredi predsednik namestnika tajnika izmed članov ožjega središnega odbora. Predzadnja alineja čl. 29 odpade.
Čl. 30 se izpopolnjuje tako, da se glasi: Dolžnosti in pravice blagajnika: a) da vod! blagajno, sprejema vse dohodke in izplačuje izdatke po naredbi predsednika v smislu čl. 27 točka e) in določb ožjega in širšega središnega odbora.
Točke »b« »d« in »c« ostanejo.
Čl. 30 točka »e; se izpopolni in se glasi: Sestavlja se tromesečni in letni račun dohodkov in izdatkov ter imetja Udruženja.
Točka »fr in zadnja alineja ostaneta. Zadnja alineja čl. 31 odpade.
Točka »d- čl. 32 se izpopolnjuje in se glasi:
»Da v slučaju nepravilnosti ali nerednosti od strani blagajnika, ali katerega člane upravnega ali nadzornega odbora takoj preko svojega predstavnika zahteva od predsednika upravnega odbora, da skliče plenarno sejo.
Točka »g« čl 82 odpade.
ČL 83 se spremeni sledeče:
-Središni odbor je centrala m najvišji predstavnik Udruženja vojnih invalidov v državi, zato se morajo vsi pododbori v vsaki zadevi, katera presega krog njihove pristojnosti obračati preko višjih odborov na središni odbor.
Čl. 38, 4 alineja se spremeni in se glasi:
Občni zbor (skupščina) je veljaven, ako je prisoten na njem vsaj n član več kakor polovica iz podružničnega teritorija. Ako na podružničnem občnem zboru ni navzočih dovolj članov, se mora v roku 15 dni sklicati drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen pri vsakem številu članstva.
Čl. 44 zadnji alineji se dodaja:
List urejujie urednik pod kontrolo redakcijskega odbora v katerem je predsednik, urednik lista in eden izmed članov upravnega odbora. Urednik liste in redakcijski odbor stoje pod kontrolo središnega odbora.
Čl. 44 zadnji alineji se dodaja:
Pravec pisanja odrejuje širši središni odbor.
Čl. 48 zadnji alineji se dodaja:
Katera pritožba ne bode po tem potu vložena, se ima od strani višje organizacije smatrati za neveljavno«.
Draga alineja čl. 53 odpade.
Dodaja se nov. člen 53.
Vse kar je določenega za konstituiranje dela izvršnih odborov in izvršnih skupščin podružnic in podružničnih skupščin, velja tudi za okrožne in okrajne (sreske) odbore na teritorijih Skoplje, Kragujevac, Podgorica in Novi Sad.
Dodaja se nov člen 54, ki se glasi:
»Podružnice, okrajni in okrožni odbori morajo stopati v kooperativno delo na podlagi zadružnih in ekonomskih naprav (ustanov) in na ta način sestavljali podružnične ekonomske zveze po pravilih, ki jih bo predpisal središni odbor.
Te izpremembe so prejete na središnem rednem kongresu v Splitu dne 28. maja 1923 in prično veljati, kadar jih potrdi pristojna oblast s pripombo, da zamorejo izvršni odbori takoj delegirati odposlance za člane središnega odbora v smislu čl. 21 teh sprememb.
Predsednik: častni adjutant Nj. Vel. kralja general Ljub. Pokomi m. p.; podpredsednik: dr. Voj. R. Mladenovič m. p.; sekretar: Mil. P. Mrvaljević m. p.; Vlad. Gazivoda m. p.; Lazar Lj. Malic m. p.; Jov. T. Dinić,.polpolk. m. p.; Mil. I. Marinkovič m. p.; M. Kosanovič m. p.; Čedomir Tomič m. p.; Peter Madžarac m. p.; Milan Polovina m. p.; Džoka Krstonomič m. p.; Spasoje Dimitrijevič m. p.; Hamidija Gigovič, m. p.; Franjo Krušič m. p.
Na podlagi čl. 25 zakona o začasni pomoči invalidov in družin padlih, umrlih in pogrešanih, kakor tudi nekaterih civilnih žrtev od 28. decembra 1921 potrjujem spremembo in izpopolnitev pravil Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, katere spremembe so sprejete na Invalidskem kongresu v Splitu 28. maja 1923. Taksa za to potrdilo se po 51. 5 točka 5 zakona o taksah ne. plača.
Št 82.812, 13. VIII. 1923, Beograd. 4 Zastopnik ministra za socijalno politiko: Minister pravde:
Dr.. Ninko Perič m. p.
Vfdenč&DOT:
Redukcija
invalidov dri. aicmeU^mvev
31. XII. 1923.	„ ,
Pero mi vzeto je te rok —
mrtvaški me obšel je niruz;	:
obupan gledal sem okrog ! •
iššoš storilca zli obraz,
Heieča smrt? Nikjer je ni —
tiran navaden, smrti sin
oblastno pred menoj stoji.	!
brezčutno tira me v pogin ...
Zaprl je vrata za menoj — odšel sem truden ven na plan;	r
ledeno beli, snežni soj	«
pozdravi me in tropa vran ...
»Pravtjieo Iztoka.:. 11 mičaih pravljic, vsetbaf* • knjiga Iv. Voka, ki stane broširana s poštnino vrel : 11 Din 40 para, vesana pa 21 Din 40 para. Naročajte jo v tfok&rai rSIorknr« Ljobljana. S. Grogor-fiiiova uJ. 18.
Iz organizacije.
Pri abriiife rbarifa je treba paziti,, d« s» volijo odbori točno po norih pravilih, ki pred* videvajo upravne in nadzorne odbore. Navad* no rade pozabijo posamezne podružnice izvoliti delegate za občni zbor izvršnega odbora. Izmed izvoljenih odbornikov je treba vedno najrazum-nejšega in najagilnejšega odbornik* postaviti za delegata. Vse podružnice opozarjamo tudi, da je treba nove odbore prijaviti pristojnim glavarstvom in poslati prepise zapisnikov občnih zborov izvršnemu odboru v Ljubljani.
Mariborska podružnica objavlja, da je naklonila v mesecu decembru preteklega leta podporo 30 članom. Med temi je bilo 18 vdov, 11 invalidov, in 1 vojna sirota brez »tarišev. —
Vsega, skupaj je bilo podeljenega 3000 Din. Izmed obdarovanih jih je 23 iz Maribora, 7 pa iz okolice. Prosilcev za podpore pa je bilo nad ato, tako, da se ni moglo radi materijelnih »redstev vseh v poštev vzeti, temveč najpotrebnejše.
Pri podrnžnici v Konjicah se je vršil dne 13. januarja t. 1. občni zbor, kateremu je prisostvoval delegat iz Ljubljane tov. Beline. Udeležba je bila srednja. Delegat je uvidel, da nekateri člani ne plačujejo redno članarine. Pojavile so se tudi nekatere razprtije s starim odborom, kar se mora tamkajšnje članstvo v interesu naše skupne borbe v bodoče strogo varovati. Upamo, da bo novi odbor zopet krepko povzdignil podružnico.
V Kočevju je imela podružnica svoj občni abor dne 20. t. m. Delegat tov. Beline je dobil utis zelo vzornega delovanja te podružnice, za kar gre v prvi vrsti zasluga požrtvovalnem* staremu odboru, ki je po večini zopet izvoljen.
Posebno lepo in posnemanja vredno je, da ima podružnica svoj lastni tamburaški zbor pod imenom >Invalidska glasba^. S prizadevanjem je podružnica nabavila temu zboru popolnoma nove tamburaške inštrumente. Za to, kakor tudi za vodstvo tambnraškega odbora gre zelo velika zasluga dirigentu tov. Fresu.
Po občnem zboru je tamburaški zbor za-»vi ral par prav dovršenih in lepih komadov. Veliko zanimanje za našo stvar je pokazal upravitelj zavoda za slepe g. Merlak, ki se je udeležil občnega zbora, za kar se mu najtopleje zahvaljujemo. — Prisostvoval je tudi invalidski dobrotvorec odvetnik g. dr. Reich, ki mu gre najlepša hvala za vse naklonjenosti vojnim žrtvam. — Želimo, da se naprej vzbuja vzorna podružnica v Kočevju.
Občni zbor v Mojstrani je bil dne 27. t. m. in je pokazal lepo zanimanje članstva za organizacijo. Čeprav je podružnica bolj mala, ima vendar pod svojim krovom vse okoliške vojn« žrtve, ki so se tudi polnoštevilno udeležile občnega zbora. — Z zanimanjem so sledili delegatovim poročilom o poteku vprašanja vojnih žrtev. Pokazali so tudi s tem, da se ni nihče branil prevzeti dela v odboru s svojo vnemo za naše organizacije. Po razipžitvi odborovega delovanja, ki je bilo z zadovoljstvom sprejeto, se je izvolil nov odbor: preds.: Tolar, tajn.: Mag-nik, blag.: Kosmač, odb.: Peternel in Lah, nam.: Berginc in Janša, nadz. odb.: Peternel, Angela Zima in Peterman. Delegat Tolar. Nato se je
članstvo posvetovalo glede postavitve «poste-uika padlim žrtvam, posebno glede prostora, ▼ «pomeniku bodo vklesana imena padlih, da bodo videli pozni rodovi spomin iz vojnih časov. Določil se bo akcijski odbor, ki bo zbiral pri posestnikih in društvih ter potom veselic zbirko za spomenik. Domneva se, da se bo mogla v kratkem času uresničiti plemenita želja vseh članov. Nabralo se je tudi precej za tiskovni sklad našeg« glasila.
Odpravnine za kolajne. Teko» vojne j* dobilo veliko vojakov hrabrostne svetinje, n* podlagi katerih bi morali »talno vleči nagrado. Posebno je med njimi dosti vojnih invalidov, ki so bili odlikovani radi svojih telesnih hib. Sicer še nobeden ni vojskoval za to, da bi dobil medaljo, in bi se te prisiljene zabave vsak z vsemi štirimi rad odkrižal, ako bi mu bilo mogoče. Kogar pa je doletela slučajno ta neprostovoljna čast, ni mislil na nič drugega, kakor, ako bo kaj imel od tega in to je tisto, kar je bila vsakemu medalja. Bilo mu je za to, da je vlekel mesečno po 7.50 K ali 15 K in največ 30 K. — Ti prejemki so se črpali iz nekega posebnega fonda, Id je bil za nje naložen in je moral biti ali pa še bo razdeljen med nasledstvene države. Tudi naši državi spada del tega fonda. Po prevratu se je skrbelo, da so se take kolajne upraričeneem pobrale. Rekli so, da bo vsak dobil odpravnino iz dotičnega fonda. Sedaj pa že 6 leto po vojni ni prav nič več slišati o odpravninah, ne o razdelitvi fonda.
Cela zadeva je kar pozabljena. Vendar pa ne gre tako, da bi se dotični fond, ki je služil v ta namen porabil mogoče v kake druge svrhe. Vsak si želi svojega. Odlikovanci bi radi oddali dotično pločevino na traku proč, še rajše bi pa prejeli pripadajoči jim denar. Ker je med njimi največ invalidov, apeliramo na merodajne kroge, da se zavzamejo za to, da se stvar res ne pozabi, ker se pri današnjem položaju vsak dohodek težko pogreši.
Dne 3. februarja t. 1. vrše vse »voj« oben« zbore podružnice Moravče, Trebnje, št. Peter (v Sav. Dolini), in Braslovče. Dne 2. februarja v Ljutomeru, ter 10. • februarja v Gornji Radgoni in 17. februarja pri podružnici v Zagorju ob Savi. Invalidi vdove in sirote v Vašem lastnem interesu je. da se teh udeležite v čim večjem številu.
Opomba uredništvu. Tovariše dopisnike obveščamo, da je moralo radi pomanjkanja prostora nekaj člankov izostati. V prihodnji !ie\ vilki jih objavimo. Izostala so tudi poročila iz občnih zborov, ker nimamo od nekaterih še zapisnikov. Podružnice naj pošljejo zapisnike.
OBJAVA.
Redni občni zbor Izvršnega odbora U draženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Ljubljani se vrši dne 2. marca f. I. z običajnim dnevnim redom.
Vsaka podružnica ima pravico poslati po enega delegata, ki je izvoljen ua podružničnem občnem zboru po čl. 36 pravil.
ras in kraj vršitve se objavita naknadno.
Izvršni odbor.
Razgled po svetu in domovini.
V	Nemčiji je bilo reduciranih 54.000 državnih nameščencev. Prihranek znaša preko 83 milijonov siark.
Tritisoč gospodičen je bilo odpuščenih iz železniške službe v Italiji po nalogu visokega komisarja za železnice.
Oledeneli parnik. V Newyork je prispel italijanski parnik ■> President Wilsonc iz Neaplja. Na morju ga je doletela, strašna nevihta, kateri je sledil nenavaden mraz in oster veter. Parnik je bil kmalu pokrit z ledom iu potniki so tičali drug ob drugem v svojih kabinah in trepetali, od mraza. Ko je parnik prispel v Newyork, je bit ves gorenji del pokrit z debete plastjo ledu in je bite treba dolgotrajnega dela da so ta led razbili in so mogli potniki ua suho.
Princ Danil» Črnogorski je odpotoval v Genovo.
V	Rimu so stavbeni podjetniki znižali zidar-jem plače. Zato je izbruhnila stavka. Štirje fašisti so. oboroženi s puškami, vdrli v Ljudski dom in v •prostore socialne zveze in napravili z razbija»jem mnogo škode.
Fašistovski boj proti goriškeinu nadškof« ir. Sedeju s« vodi z vBö fašietovsko »esrananosijo. —
Hočejo ga odstraniti. Videlo se bo, v kolikor bo Vatikan ugodil fašislovskim zahtevam.
Slovensko petje v Gorici so fašisti trpeli, ko so slovenski fantje šli na vojaški nabor. Drugače bi jih pa krvavo izbili. Ali krvavi davek, ki ga morajo dajati Slovenci, treba s osladi ti» s tem, da »dovolijo» nabornikom slovensko petje.
Likvidacija kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi za Slovenijo je odrejena iz Beograda po sklepu ministrskega sveta.
Leni», predsednik ruske sovjetske delavske-kmečke republike je umrl 21. t. m. v starosti 58 let. Bil je mož energične volje, politik velikega formata, človek, qd mnogih ljubljen in od mnogih osovražen. Lenin je zgodovinska osebnost, ki je človeško družbo krenil v novo smer. Ob njegovi smrti je vse časopisje pisalo o njem cele člank« ja se ga, kot velikega človeka spominjate dostojno.
V Benetkah je tako mrzlo, da mora občinstvo hoditi peš, ker so vsi kanali .pokriti z ledom in gondole ne vozijo. Take zime Benetk« n« pomnijo ž« več stoletij.
Proti draginji namerava ukreniti finančni minister v sporazumu a ministrstvom za socialno poB-ti-kb ukrep s te» da predloži vladi' predlog •
estrih upravnih ukrepih. Kurz dinarja s« j« jmm-reč izboljšal i« stabiliziral, cen* na trgu pa »is« padte, nego še vedno rastejo.
V	Splitu je velik požar uničil skoro ve« dei starega mest«. Splitska škofija, ki je bil« sezidana v 18. stoletju i« zgorela.
tuUjauski oficirji hvalijo inteigenco in sposobnost slovenskih vojakov in imponira jim njihov smisel za red in discplino. To je umevno, saj s* bili še vedno tepeni — od slovenskih vojakov.
N#r potres a« Japonskem je zopet divjal. Ni bü tako strahovit, kakor prvi, * je vendar zahteval velike žrtve. Poštni vlak se j« prevrnil v reko, Šest drugih vlakov je bite prevrnjenih na prog». V Jo-
Rednkeija ministrstev. Izdela* je zakonski aačrt, ki predvideva 14 ministrstev. Likvidirajo s« ministrstva za agrarno reformo, ministrstvo socialne politike in ministrstvo za izenačenje zakonov. 1>8 se ukinja ministrstvo za socialno politiko j» kratkovidnost vlade ali pa ignoriranje revnih slojev — državljanov.
Neva sreza (okrajni glavarstvi). V zvezi z H-kvidacijo pokrajinske uprave za Slovenijo se ustanovita nova sreza in sicer v Šmarju pri -tel šah in v Laškem.
Med Jugoslavijo ia Italijo je glede Reke dosežen sporazum. Od strani Italije se v našo korist izvrše nekatere malenkostne spremembe in sicer pri Radečah, v rektorju Triglava, pri Žireh, Hote-deršici in pri Planini in Cerknici ter pri sami Re- | ki. Zato pa ho Italija anektirala Reko. Mi pa bo- i mo morali vpostaviti železniški promet z njo in svojega pristanišča v Barošu ne bomo smeli zgra- j diti. O zatiranju Slovencev v zasedenem ozemlju pa se ni smete govoriti. Pašič in Ninčič sta slo- [ vesno odpotovala v Rim, kjer jima nazdravljajo j fašisti in ona njim, da podpišeta to pogodbo. Za mnoge v Jugoslaviji ima besedo narodnost in Slovanstvo svoj poseben pomen in namen. Tako se pri na« na veliko kupčuje in prodaj*.
V	»Glas Svobode« so nekateri invalidi iz Celja poslali dopis, kjer so se obregnili ob »Vojnega Invalida«' in ga ozmerjali, da ne piše dovolj za iu-valide. Mi radi upoštevamo vsako kritiko in se trudimo spopolniti naš list, kar pa je s sodelovanjem invalidov nemogoče. Zato bi bite pametnejše, če bi tudi tovariši iz Celja, mesto v razne druge tiste, pisali v »Vojnega Invalida« in to, kar je
Vojni Invalid«- morda opustil ali še ne dovolj popisal, napisali sami. Ako bi »Vojni Invalid imet svojega plačanega urednika — za kar pa ni sredstev — bi take kritike bile upravičene. »Vojni Invalid« pa pišejo tovariši in ga urejujejo takorekoč zastonj. Dolžan pa je vsak invalid, da piše v list, ali da vsaj tovariški svetuje, kaj on smatra, da bi se naj napisalo. Vsakemu njegovih .želja v posameznosti ugoditi pa ni mogoče, kakor ni mogel ugoditi tisti oče o katerem se bere, da osla ni nikdo jahal, drugim zopet, da ga je jahal oče, zopet drugim, da ga je jahal sin. tretjim spet ni ugajalo, da sta ga jahala dva.
Toliko v opravičite.
ZA TISKOVNI HOND SO DAROVALI:
Novak Jožef, Banovci 18, p. Krževei	Din	2,—
Košir Franc. Spod. šiška Knezova ul. 185	Din	2,—
Valent Joško. Toplice 29, p. Zagorje o. S.	Din	ta?«
Ložar Avgust, Rečna ul. 6, Ljubljana	Din	7,—
Kos Franjo, zavod za slepce, Kočevje	Din	a—
Golež Anton, Aleksandrova e. 42, Maribor	Din	
Kuhar Anton, Boštanj p. Sevnica	Din	2,—
Cencič Karol, Sv. Petra nasip 71, Ljubljana	Din	100.--
Sušnik Franc, Turše p. Dot pri Domžalah	Din	18.—
Markež Jernej, Koroška Bela, p. Javornik	Din	2,—
Žagan Franc. Vocirišoa 17 p. Grobetn»	Din	12,—
Podružnica Trži*	Din	50 —
Neimenovani	Din	8,—
Leskovec Ivan, Podklanr p. Žiri	Din	2.-—
Puklavec Treza, Slatine p. Beeica ob Paki	Din	2,—
Slatnar Ludvik, Retnje p. Tržil	Din	2,—
Juferšek Alojz. Domžale	Din	8.5«
Franko Franc, Škofja Lok*	Din	5,—
Lah Gregor, Mojstrana 51	Din	2.75
Bergin« Ivan, Mojstrana	Dia	5,—
Janša Ivan, Mojstrana	Di»	5,—
Rekar Andrej, Mojstra»«	Din	3,—
Kosmač Josip, Mojstrana 27	Di»	ta-
Košir Josip, Mojstrana	Di«	to.—
Pšenica Frane Dovje	Dia	L—
Peternel Janez, Mojstrana	Di«	2.50
Peternel Josip, Mojstrana	Din 2,—	
fflnpič Karol, Gosposvetska c. 2ft.' Ljubljana	Din	Ö.—
*• ‘ ‘	Skopal	Dia	286.5«
Tisk tiskarne Makso Hrovati*, Ljubljana. Odgovorni «rednik: Prane Beline.