Glmilo mč@mc J r / Tamara Lovrec, 1. a, MOJA MUCA SANJE Nate mislim res vsak dan, saj vem, da ti si daleč vstran. O tebi sanjam vsako noč, ker vem, da ti si daleč proč. Tam nekje v raju sva sedaj, kjer škrjančki žvrgole in metuljčki se pode, svetlo sonce z nama gre. Nato se prebudim, a dalje sanjam, čeprav ne spim. Dovolj je, da zaprem oči in pred menoj si zopet TI. Urška Kraner, 8. a, OŠ Destrnik. MOJ LJUBLJENČEK Mojemu kužku je ime Ringo. Živi pri družini Murko. Njegov dom je topel, saj je obložen z lesom. Ringo je majhen, saj je star komaj 8 mesecev. Po prsih in trebuhu je bele barve. Noge ima rjave, šape pa bele. Rep in glava sta rjave barve. Smrček ima črn. V ušesih ima dve roza lisi. Zelo rad skače po meni in snegu. Ringo skoraj vedno miga z repkom. Hranimo ga z ostanki hrane in s konzervami. Rad pije mleko in vodo. Ringo mi je zelo všeč. Želim, da bi ostal moj ljubljenček. Vid Murko, 4. t, PŠ Trnovska vas Nejc Pesek, 1. a, CVETOČE DREVO POMLAD Zima je odšla, pomlad pa spet prišla. Vrnile so se ptice, štorklje, škorci, lastovice. Trata zeleni, veliko rožic nam cveti. Vrt gnojimo že, pridelka veselimo se. Čebelice cvetje oprašujejo, da na drevesu polno češenj bo. Čebelica je med nabrala, da medvedkom ga bo dala. Pomladi veseli smo, veliko vriskamo. Samanta Polajžer, 4. a, OŠ Destrnik OGLED VODNEGA ZAJETJA V SKORBI (NARAVOSLOVNI DAN) 8. 12. 2004 smo imeli učenci 4. razredov devetletke naravoslovni dan. Odpravili smo se do vodnega črpališča v Skorbi. Sprejel nas je prijazen gospod, ki nam je predstavil, kako dobivamo pitno vodo. Izvedeli smo veliko zanimivega. Povedal nam je, da z vodo oskrbujejo 22 občin, da je omrežje cevi dolgo 900 km, da imajo 15 vodnjakov ... dva smo si tudi ogledali. Eden ne deluje več in je samo za ogled ter je edini v Skorbi. Globok je 20 m. Na dnu vodnjaka je pesek. Zanimivost so bile posebne ribice, s katerimi preverjajo čistost pitne vode. Te so nam ostale najbolj v spominu. Gospod nas je bil vesel in nam je podaril še nekaj knjižic o pitni vodi, ki smo si jih skupaj z učiteljico ogledali in ponovili, kar smo se naučili v Skorbi. Odpravili smo se na avtobus in v šolo, kjer nas je čakalo še nekaj dela. Spoznala sem, kako je voda dragocena in da jo moramo koristno ter varčno uporabljati. Urša Markež, 4. c, OŠ Destrnik LJUBEZEN Ljubezen, ki nam v srcu tli, morda res ni za večne dni. Ljubezen lep občutek je, ki živi in čuti se. Tjaša Matko, 1. a, MOJ AVTO Ljubezen je lepa kot pomlad, saj imaš nekoga rad. In če tudi on ima rad tebe, vidiš le še njega in sebe. Če pa on zavrača tvojo ljubezen, naj to ne sprevrže se v bolezen. Ne zavrzi vsega zaradi ene same polomije, saj šolske ljubezni bodo prehitro minile. Monika Šalamun, 9. b, OŠ Destrnik. Valentina Cizerl, 1. a, DREVO KONJI Tri tisoč let prej, preden so se pojavili vlaki in avtomobili, se je dalo hitro in učinkovito potovati le s konji. Te iskrive in lepe živali so tudi med najrazumnejšimi. Tako jih človek brez težav nauči različnih veščin. Danes je na svetu več kot 75 milijonov udomačenih konj, ki pripadajo prek 100 različnim pasmam. V družino konj uvrščamo tudi zebre in osle. Vsi so dolgonoge živali s kopiti, z dolgim repom in grivo na vratu. Tečejo lahko zelo hitro. Dobro vohajo, izvrstno vidijo, izostren pa imajo tudi sluh. Tako so ves čas pozorni na nevarnost, pred katero hitro pobegnejo. Konji so rastlinojede živali. Hranijo se skoraj izključno s travami, ki jih popasejo z ostrimi sekalci. (Vir- Velika ilustrirana otroška enciklopedija) Tomaž Rojko, 3- b, OŠ Destrnik POMLAD Ko pride pomlad, jo moraš imeti rad. Spet sonce posije, oblake zakrije. Pomlad nam drevje okrasi, še nas razveseli. Trave v vetru drhtijo, ptički nas z znano pesmijo prebudijo. Pomlad, ostani tu! Vsi bomo srečni četudi v dežju. Maruša Horvat, 5. a, OŠ Destrnik ZORO Nekoč je živel najboljši bojevnik. Ime mu je bilo Vid. Vsi so ga klicali Zoro. Njegovi ženi je bilo ime Natalija. Njegov najhujši sovražnik je bil Aljaž. Zoro se je zavzemal za revne ljudi, ki jih je Aljaž ropal in pobijal. Zoro je imel svojo skrivališče ob hiši pod slapom. Imel je konja Tornada. Tako se je imenoval, ker je drvel kot vihar. Aljaž je nekoč vdrl v Zorovo hišo. Ubil je njegovo ženo in ugrabil hčer Eleno, Zora so ranili in ga odpeljali daleč vstran v zapor. Po dvajsetih letih se mu je uspelo rešiti. Pri tem mu je pomagal učenec Benjamin. Le-ta se je hitro učil, če pa je kaj naredil po svoje, ga je Zoro hitro opomnil z bičem. Benjamin in Zoro sta izvedela, da Aljaž vabi vse privržence v svojo palačo. Benjamin se jim je pridružil kot vohun, saj ga nihče ni poznal. Tam je spoznal Eleno. Naslednji dan jih je Aljaž odpeljal v rudnik, kjer so izkopavali zlato. Med obiskom je Benjamin ukradel zemljevid rudnika. Zoro je v bližini rudnika zakuril, da jih je zamotil. Aljaževih privržencev je bilo veliko, vendar je Zoru in Benjaminu uspelo pobiti vse hudobneže. Zoro je bil presenečen, ko je spet videl svojo hčer. Na žalost je bil smrtno ranjen. Elena in Benjamin pa sta srečno živela, dokler nista umrla. Gregor Šalamun, 4. t, PŠ Trnovska vas Matic Krajnc, 1. a, LISTJE PESEM O JESENI Zemlja je zorana, za setev je pripravljena. Kmetje na njive so koruzo posejali in s traktorji na drugo polje se podali. Zajčki jedli bi, pa kaj ko hrane ni. Ptice odletele bodo, spomladi se vrnile bodo. Kmetje veseli so, ker dobra letina bo. Zato so vsi brez skrbi v tople postelje odšli. Jeseni listje rumeni, vsa sreča se zbudi. Manja Polajžer, 4. a, OŠ Destrnik Nataša Imenšek, 8. a, POSODA MOJE BABICE, svinčnik Mateja Čeh, 8. a, PLEŠOČI TRIKOTNIKI, kolaž MATJAŽEV SUPER DEDEK Opisala vam bom, kako je Matjažev leni, trmasti, stari dedek postal mlad, živahen in energičen. Zgodilo se je nekega deževnega dne, ko zunaj ni bilo dela. Matjažev dedek je sedel za pečjo in malce zadremal. Sanjal je, da je postal mlad, osemnajstletnik, ki je zganjal nemogoče norčije. Na bližnjem parkirišču je s svojo bando na treh avtomobilih prebodel gume. Zalotil jih je policist. Ucvrli so v svoje skrivališče. To je bilo na bencinski črpalki, ki že dolgo ni več delovala. V skrivališču so imeli polno pripomočkov, s katerimi so ušpičili norčije. Radi bi se znebili tudi »lumpastega« policaja. Ko je pridrvel za njimi, so pripravili fračo z zelo trdo skokico in zadeli policaja naravnost v glavo. Omedlel je. Nudili so mu pomoč. Ko se je zavedel, so spet zbežali. Dedek se je prebudil, Matjaž se je razveselil, da se bosta spet igrala. Toda bil je zelo, zelo razigran. Nič več ni čutil svinca v nogah, čutil je moč in energijo, prav takšno, kot jo je čutil v sanjah.Vedel je, da je ta super moč povezana s sanjami. Dedek je Matjažu povedal svojo zgodbo. Bil je ves osupel, zato je vzkliknil: »Dedi, ti si pravi super-dedek!« Poljubil ga je na lice. Spet se bova lahko igrala kot nekoč. Nisem vedela, ali ima dedek magično moč ali so za to krive čarovnice, vile ali super babice. Naj ostane skrivnost do naslednje pravljice. Tanja Trinkaus, 4. t, PŠ Trnovska vas POMLADNA PESEM Narava zelo diši, ko veter skozi drevesa šumi. Ko ptički zapojejo mi, dobri smo si vsi. Zjutraj ptiček žvrgoli, v šolo se mi mudi. Mihael Cafuta, 4. a, OŠ Destrnik f Kdon hoče videII mora gledati s SRCE® ! b O čem neviscnoj M Ml ** f Prenovljeni center' . ■sssjgcr- Dušanka Škamlec, 9- b BISTVO JE OČEM NEVIDNO Nekega dne je prišla deklica iz šole vsa objokana. Mati jo je vprašala, kaj se ji je pripetilo. Deklica pove, da v šolski predstavi igra nepomembno stransko vlogo. Mati vzame uro in ji pokaže njen mehanizem. Nato ji reče . »Brez še tako majhnega delca ura ne bi delovala.« Ljudje v predstavah vidijo le glavne igralce in jih hvalijo. Toda brez stranskih vlog tudi predstave ne bi bilo. Enako je tudi v življenju. Ljudje vidijo predvsem zunanji videz, ne pa tistega, kar človek nosi v sebi. Zato nekateri krivično sodijo ljudi po videzu, ker imajo takšen prvi vtis. Tudi v prijateljstvu je podobno. Za dobro prijateljstvo je potreben dober odnos, za to se morata truditi oba. Tako lahko ugotoviš, kdo je zares pravi prijatelj. Če si do nekoga prijazen in se trudiš za prijateljstvo, druga oseba pa ne, v tej osebi ne najdeš prijatelja. Zato imaš zelo malo pravih prijateljev. To so ljudje, za katere veš, da ti bodo pomagali v stiski in te razvedrili v žalostnih trenutkih. Vsak človek ima prijatelje, saj bi bil brez njih svet pust. David Pukšič, 9. a, OŠ Destrnik MIKA ME Mika me, mika pot na stezico, kjer se oblaki tikajo tal. Mika me, mika v daljavo prostrano, kjer sonce počiva. Mika me, mika morska globina, kjer sonce v morju se svetlika. Mika me, mika konec sveta, kjer zemlja se konča. Biserka Mlakar, 5. b, OŠ Destrnik NARAVOSLOVNI DAN V ponedeljek smo imeli naravoslovni dan. Z učiteljico Mileno smo se odpravili proti Trnovskemu Vrhu. Tam smo si ogledali vrtove, vinograde in sadovnjake. Opazili smo razliko med starimi in novimi sadovnjaki ter vinogradi. Novi vino- Anja Golob, 8. a, KRUH IN ROGLJIČEK, kolaž gradi imajo betonske stebre in ravne vrste, stari pa so na lesenih kolih. Ogledali smo si tudi vrtove. Nekateri so bili ograjeni. Po ogledu smo se najedli in se polni vtisov vrnili. Ana Švare, 2. t, PŠ Trnovska vas Anja Klasič, 2. t, NAŠA ŠOLA JABOLKO Jabolko okroglo na drevesu visi, ko sonček posije, jabolko dozori. Ko veter zapihlja, se jabolko smehlja in pade na tla. Maja Plohl, J. a, OŠ Destrnik POROČILOZ NARAVOSLOVNEGA DNE V ponedeljek, 27. 9- 2004, smo imeli naravoslovni dan. V šolo smo prišli ob 8.15. Po nas je prišel avtobus in nas odpeljal na Ptuj. Peš smo šli v ptujsko pekarno, kjer izdelujejo različne vrste kruha. Tam smo si nadeli kape, da ne bi v testo padli lasje, in ogrinjala, da se ne bi umazali po oblačilih. Šli smo si ogledat različne stroje in pripomočke za izdelavo kruha, gospe pa so ročno oblikovale rogljičke. Šli smo v prvo nadstropje in gospa je povedala, koliko moke porabijo na dan in koliko kruha pripravijo. Odhiteli smo do Drave, kjer smo se namali-cali. Nekaj kruha smo vrgli tudi račkam in labodom. Nato smo šli preko mostu do parkirišča, kjer so nas čakali vodiči in nas vodili do Miheličeve galerije, minoritskega Sončni grič - maj 2005 samostana, mestne hiše in sramotilnega kamna, od tam pa do gradu in do arheološkega muzeja, v katerem smo si ogledali vse, kar so izkopali iz zemlje. Videli smo tudi rimski denar, star približno 1500 let. Od tam smo šli po dekleta, ki so nastopala s folklorno skupino. Po nas je prišel avtobus in odpeljali smo se v Destrnik. Dan mi je bil zelo všeč in upam, da se še kdaj odpravimo na kakšnega podobnega. Monja Polajžer, 4. a, OŠ Destrnik Sandra Dvoršak, 7. a, ROKA, oljni pastel PESMICA Naš travnik je zelen, zato odšel bom ven. Nabral bom šopek rož, ne bom jih vrgel v koš. Šopek bom dal mamici, ker ga bo vesela. Jure Krušič. 4. a, OŠ Destrnik ■■ Ines Horvat, 2. t, MOJ DOM KUŽKOVO SREČANJE Z ZAJČKOM Kužek Piki je nekega dne šel v gozd. Srečal je zajčka Maksija in ga vprašal, če se gresta na kmetijo igrat. Maksi se je strinjal in šla sta. Igrala sta Črnega Petra in cel dan sta se zabavala. Ko se je stemnilo, sta rekla, da bosta ostala pokonci in si naredila šotor: Celo noč sta se igrala. Imela sta polno dobrot, potem se je prikazalo sonce. Kuža in Maksi sta gledala, kako je vzšlo. Potem je prišel gospodar, ki je prinesel hrano za kužka in Maksija. Tilen Lacko Kolar, 2. a, OŠ Destrnik Boštjan Rola, 2. t, MOJ DOM SREČEN FANT Živel je srečen fant, rdeč imel je gvant. Živelo je dekle, želelo srečnega fanta je. Na trgu se srečata, tri besede rečeta. V hipu sta se zaljubila, dvojčka sta dobila. Potem sta se poročila in si zaželela, da bi še enkrat toliko otrok imela. Filip Krajnc, Matjaž Pukšič, Rok Korent in Domen Kramberger, 3- t in 4. u, PŠ Trnovska vas Ana Verlič, 2. t, NA VASI OPIS ŽIVALI Moja domača žival je psička. Ime ji je Kala. Zelo rada je sladkarije, včasih pa tudi meso. Ima svoje igrače, vendar se najraje igra z mano in mojo sestro. Stara je devet mesecev. Je nemška ovčarka in je svetlo rjave barve, po hrbtu pa je črna. Je zelo huda, če vidi drugo psičko na našem dvorišču. Ima zelo močne tačke in močan gobček. Najbolj uboga atija, naju in mamice pa sploh ne. Samanta Polajžer, 4. a, OŠ Destrnik LIUBEZEN IN SRCE Ljubezen in srce je pravo zame. Če tega ne bi bilo, bi bilo prav hudo. Ljubezen ti da žarek v srce in iskrico v očeh. Ljubezen in srce sta besedi dve, a če ju ni, te nekje zelo boli. Lea Horvat, Klemen Čeh, Sabina Horvat, Mateja Korent in Jana Arnuš, 3- t in 4. u, PŠ Trnovska vas Marko Petek, 8. a, ČEVLJI IN ROGLJIČEK, tempera BISTVO IE OČEM NEVIDNO Če bi se tega zavedali vsi, bi bil vsak pogled in nasmeh kot novo upanje, nova sreča. Na žalost pa mnogi to preslišijo in gledajo samo na zunanjost. Kot da je zunanja podoba nekaj več kot notranja. Ponavadi so to tisti, ki se imajo za »glavne«. Tudi če z njimi prijateljuješ, jim pomagaš, se trudiš zanje, boš v njihovih očeh vedno nekaj manj. Takšnim »prijateljem« bi lahko rekel kar izkoriščevalci. Vzamejo te, ko te potrebujejo, in odvržejo, ko te več ne potrebujejo. Le malo je takih prijateljev, ki ti v stiski ponudijo roko, sočustvujejo s tabo in te tolažijo. Takšni prijatelji gledajo tudi notranjo lepoto in nanje se lahko vedno zaneseš. Dobro prijateljstvo je pomembno, saj vsaj tu začutiš, če že ne drugje, da te ima nekdo rad. Ni pomembno, ali je prijatelj ali prijateljica, pomemben je samo namen. Ljudje bi morali gledati s srcem in z dušo ter izrekati predvsem lepe besede in ne žalitev. Ponavadi pa v navalu jeze izrečemo marsikaj, kar pozneje obžalujemo. Če si pravi prijatelj, to odpustiš, saj bi si tudi sam želel tega. Zatorej poskusimo ohraniti prijateljstvo, pomagajmo si in se oklepajmo ene misli: Bistvo je očem nevidno. Dušanka Škamlec, 9. a, OŠ Destrnik, MOI KR Al Moja vasica najlepši si kraj, ki videla sem ga do sedaj. Na cerkvici zvon kraljuje in že mnoga leta vetru kljubuje. V vasici smo šolo zgradili, da se bodo otroci kaj naučili. Zapustila te ne bom, ampak na hribčku za vasjo kmalu odpočila si bom. Urška Brunčič, 5. b, OŠ Destrnik Petra Kramberger, 5. b, NAJLJUBŠA ŽIVAL, linorez OBISK V LOVSKEM DOMU V sredo smo bili v lovskem domu v Trnovski vasi. Gospod Jože Arnuga, ki je že dolgo lovec, nam je povedal veliko o živalih: srnah, zajcih, divjih svinjah in lisicah. Izvedeli smo, kje imajo krmišča. Spoznali smo lovsko uniformo in opremo. Veliko nas je zanimalo o živalih, lovu in vsem, kar počnejo lovci. Izvedeli smo tudi to, da lovci skrbijo za živali. Pozimi jim prinašajo hrano. Predstavil nam je tudi Lovsko družino Trnovska vas, v kateri je 35 lovcev. Učiteljica nam je povedala, da je bil tudi njen oče lovec. Preživeli smo lep dopoldan, ki nam bo ostal v lepem spominu. Saša Kramberger, 3- t, PŠ Trnovska vas Ana Švare, 2. t, NA VASI Sončni grič - maj 2005 BOŽIČEK Uroš Brunčič, 9. b, Učilnica, tempera RDEČA LIČKA Fant ima rdeča lička, mehka kot orehova potička. V deklico se je zaljubil, skoraj glavo je izgubil. Potem sta se poročila, tri otroke sta dobila. Mož in žena bila sta srečna, njuna ljubezen bila je večna. Učenci 1. t, PŠ Trnovska vas ROK Imenujem se Rok. Imam temno modre oči, rjave in kar precej goste lase. Moja koža je bolj svetla. Najraje od oblačil imam trenirko. Žoga je moja najboljša prijateljica. Najraje imam nogomet, zato hodim trenirat v Nogometni klub Drava Ptuj. Velik sem 151 cm in tehtam 43 kilogramov. Najraje od trakov imam belega trak z znakom nike. Kupil sem si ga 4. aprila 2005. Doma sem v Janežovskem Vrhu 39 v Destrniku. Hodim na Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas. Star sem 10 let, 21. septembra bom star 11. Z nogometnim klubom sem šel letos v Francijo. Tam smo odigrali osem tekem in zasedli sedmo mesto med dvaintridesetimi ekipami. Spali smo pri francoskih družinah in bil sem zelo zadovoljen. Božiček, čakamo te mi, polni veselja in radosti, da prišel bi k nam ti, poln daril in še veselja, to je naša želja. Božiček, prinesi nam snega, darila in čokolade, veselja in zdravja, čakamo te za pečjo polni pričakovanja, vsi otroci vsega sveta, da darila prinesel bi nam ti. Božiček, pokaži nam svoje sani in jelene, poleteli bi s tabo vsi, da bi videli svet poln veselih otrok. Lovro Bočkaj, 4. a, OŠ Destrnik Nina Milošič, 1. t, ZIMA HOROSKOP ZA MIŠKO V aprilu se lahko zgodi, da te bo požrla mačka. Imela bo rumeno dlako in zelene pike. V njenem trebuhu bo vijolično rožnat ptič, ki je zelo zabaven. In če te požre še on, boš umrla. Sašo Arnuga, 4. u, PŠ Trnovska vas POMLAD Prišla je pomlad, nas s soncem obsijala in nasmeh na lička dala. Travo je ozelenela, rožice razcvetela in nam pomladno veselje zaželela. Ksenija Petrič, 4. a, OŠ Destrnik Manina Potrč, 8. a, HRUŠKE, kolaž RUDI IN MEDVEDEK Nekega večera je maček Rudi našel medvedka. Ni vedel, kaj bi z njim. Sprehajal se je po ulicah in prišel do slaščičarne. Hotel si je ogledati slaščice, tedaj pa je zagledal deklico, ki je jokala. Jokala je in prosila mamico, naj ji kupi medvedka. Rudiju se je posvetilo, da bi za medvedka dobil slastno kosilo, saj je bil zelo sestradan. Rudi ju je zasledoval in prišli so do velikega bloka. Ko so se v petem nadstropju ustavili, je Rudi stekel nazaj k medvedku. V košu je poiskal vrv, vedro in voziček. Vse je naložil na voziček in odvlekel k bloku. Vrv in vedro je vrgel na balkon, sam pa je odhitel po stopnicah navzgor. Ko je prišel do petega nadstropja, je smuknil v sosednje stanovanje. Skočil je k vivi in vedru. Vedro je spustil navzdol, medvedka potegnil navzgor in odhitel v stanovanje. Dekličino sobo je hitro našel, saj je bilo stanovanje majhno. Medvedka je položil k blazini in še sam zaspal. -Joj, pozabil sem oditi!« je zavzdihnil Rudi ves utrujen. Malo za tem se je zbudila deklica in videla medvedka ter Rudija. Rudija je pobožala, medvedka pa objela. Rudiju je v zahvalo dala ribo. Prišel je vsak dan in vedno je dobil kaj za pod zob. Aleksander Majcen, 4. t, PŠ Trnovska vas Jasna Pintarič, 9. a, OKO, linorez Aleš Štebih, 2. t, AVTOPORTRET VREME Grmi, grmi, ves dan grmi. Gromi glasno vriskajo, oblaki na nebu se stiskajo. Dežek lije, sušo ubije. Koruzo, pšenico in druge rastline razveseli, saj vse ozeleni. Alen Belec, 4. a, OŠ Destrnik WKT Kristjan Bohi, 9- a, V NARAVI, tempera INTERVJU S SKUPINO »KVAKAJOČIH PET« Matjaž: Prosim, če predstavite člane vaše skupine. Kvakajočih pet: Matevž, Reglja, Kvak, Žužko in Kopač. Matjaž: Kdaj ste začeli s petjem? Kvakajočih pet: Pred enim mesecem. Matjaž: Kateri je vaš največji hit? Kvakajočih pet: Kvakrs! Matjaž: Kdo je vaš vodja? Kvakajočih pet: Matevž Mevža. Matjaž: Imate kakšne pokrovitelje? Kvakajočih pet: Ja, seveda. To je Cmera 2000. Matjaž: Kdo so vaši oboževalci in kje jih zabavate? Kvakajočih pet: Naši oboževalci so Divji žabjaki. Zabavamo jih v mlaki za svinjakom! Matjaž: Se ukvarjate s kakšnimi konjički? Kvakajočih pet: Konjiček je kopanje. Matjaž: Naš čas se je iztekel, zato se vam najlepše zahvaljujem za vaš dragoceni čas, ki ste si ga vzeli za moja vprašanja. Nasvidenje na koncertu! Matjaž Pukšič, 4. u, PŠ Trnovska vas Sandra Arnuš, 5- a, ŠPORTNI DAN, kolaž ŠPORTNI DAN V četrtek, 27. 1. 2005, smo imeli športni dan. V šolo sem si nesel kombinezon. Lahko bi prinesel sanke, a jih nisem, ker bi jih lahko izgubil. Vozil sem se z lopatko. Bilo je zelo zabavno. Odnesli smo ves sneg. Igrali smo se štafetne igre in tekmovali. Potem smo šli v razred pit vroči čaj. Srečni smo šli domov. ■ Nino Pavalec, 2. t, NASA SOLA BELI ZVONČEK Zima odhaja, sneg se topi, ob potočku šumečem pohaja cvet, ki zvoni. Ko zima odhaja, se sončku dobrika, bel cvet ves srečen mežika. Cin, cin ves gozdič prepeva, cin, cin, jaz prvi sem cvet, v pozdrav pomladi čimprej hočem zapet. Urška Brunčič, 5. b, OŠ Destrnik DAN V NARAVI Ko smo imeli naravoslovni dan, je bilo lepo vreme. Videli smo vinograde, vrtove in sadovnjake. Starih vinogradov je bilo sedem, novih pa pet. Novi so bolj urejeni od starih. Tudi sadovnjaki so različni. Eni so ograjeni, drugi pa niso. Kar smo videli, smo narisali in zapisali, koliko je česa. Ko smo z delom zunaj končali, smo šli v razred. Tam smo izdelali še plakate. Alen Karo, 2. a, OŠ Destrnik Boštjan Rola, 2. t, PŠ Trnovska vas Blaž Potrč, 1. t,MOJADUŽINA . l/z« \'ertič. /. .V-1X4 ŠOLA Sončni grič - maj 2005 MOJE ROJSTVO Pravi otrok sem. Mamica moja, ko si me prvič v naročje dobila in prvič povila si jokala od sreče, ker si mislila, da me boš zaradi prehitrega rojstva za vedno izgubila. Pravi otrok sem. Lepo se je s tabo igrati, jokati ali smejati. Hvala za vse, mamica moja. Marjan Horvat, 4. c, OŠ Destrnik DOBRO JUTRO Dobro jutro, dober dan, sonček sije že ves dan. Kadar sončka ni, dežek nam rosi. Kadar sonček spet posveti, skušajte ga vsi ujeti. Nuša Fekonja, 3- a, OŠ Destrni OSEBA, KI JO IMAM RAD Opisal bom osebo, ki jo imam rad. Ima modre oči in dolge svetlo rjave lase. Je ženskega spola. Je srednje postave in velikosti. Rada posluša glasbo, poje in pleše. Ko ima čas, pripravi zelo dobro kosilo. Je radodarna, prijazna in iskrena. Razveselim jo, če ji rečem lepo besedo ali jo objamem. Čeprav ima veliko dela, si vseeno vzame čas zame. Želim ji zdravja, sreče in veliko energije v njenem življenju. SVET Koliko je ljudi na svetu, pa nikoli ne izvemo zanje; koliko upov in vendar ostanejo le sanje; koliko prijateljev, pa si vendar osamljen; kolikokrat si želiš bližine nekoga, ki ga imaš rad, pa vedno ostaneš sam; koliko je vprašanj, na katera ni odgovora, pa vendar nikomur nič ne manjka; koliko izgubljenih duš tava v temi, pa jim nihče ne pomaga; le svet neslišno hiti dalje in sanja s voje mirne tihe sanje. Petra Kramberger, 5. b, OŠ Destrnik HOROSKOP ZA JELENA Življenje: Komaj boš čakal vikend. Veliko se boš družil s prijatelji. Šele na koncu meseca se boš začel učiti. Varuj se lisice, ki te bo poskušala ponovno prelisičiti. Šola: Šlo ti bo odlično. Prepisovanje domačih nalog od sošolcev ti bo ponovno uspelo. Denar: Pri denarju bodi previden. Sandra Arnuš, 5, a, MOJA MAMA, linorez Nekdo te bo poskušal ogoljufati. Porabil boš vse prihranke. Proti koncu tedna se ti zna zgoditi, da ti bo zmanjkalo denarja in tudi medu. Ostale ti bodo samo hruške. Zdravje: Bolj boš moral paziti na svoje zdravje. Zaradi prepiha boš staknil manjši prehlad. Ljubezen : Znova bo nekdo osvojil tvoje srce. Pred prelepo medvedko boš zardeval. Čaka te prijeten konec tedna v dvoje. Aljaž Krajnc, 4. u, PŠ Trnovska vas JESEN Tisoč čudes se jeseni godi. Jabolka, hruške, grozdje zori. Poljski pridelki so godni za žetev. Treba opraviti novo bo setev. Sandi Vuk, 4. a, OŠ Destrnik MORJE Morje, morje daleč si proč, upam, da pridem še k tebi nekoč. Voda tvoja me ohladi, vonj tvoj mi zelo diši. Globine tvoje se bojim, na gladini raje se držim. Na dnu svojem skrivnosti skrivaš, v burji ti uživaš. Ladje se na valovih tvojih zibljejo, za obzorjem počasi se izgubljajo. Težak tovor prevažajo, potnike v daljavo nosijo. Je morje daleč tam, kamor ne morem sam. Ko pa spet prišel bom tja, užival bom v čaru morja. Marko Petek, 8. a, ^ OŠ Destrnik SNEZAK Franci in Tina sta šla ven delat snežaka. Ko sta ga naredila, sta šla na čaj. Naslednjega dne je bil snežak vesel. Ko pa je postalo še topleje, se je stopil. (Zapis je nastal ob ogledu videokasete.) Sebastjan Emeršič, 2. a, OŠ Destrnik RECEPT ZA PROTIPRE-T E P A Š K O KOSILO Sestavine: 3 stari pasji zobje 2 kg mletega česna malo graha 5 izpuljenih las - dobiš jih, ko se pretepata dve deklici 3 solze 1 meter dolga palica protipretepaški prašek, ki ga dobiš iz kopriv Priprava: Vzemi največji pekač in dno namaži s solzami. Vanj vsuj pasje zobe, česen, grah in lase. Pečico vklopi na 220 0C. Ko zaslišiš v pečici pokanje, dodaj še protipretepaški prašek. Ko te zagrabi takšna jeza, da bi nekoga udaril, štej do dvajset, nato zamahni s palico in iz pečice bo lepo zadišalo. Namesto dober tek si reci: NE BOM SE PRETEPAL! Marjan Horvat, Matej Gorjup, Jernej Polanec, Thomas Pihler, 4. c, OŠ Destrnik NESREČA NA MORJU Ko smo zjutraj vstali, smo šli na plažo. S sestrično in njenim fantom smo se šli vozit s čolnom. Vožnja je bila zelo dolga, a je hitro minila. Šli smo na kosilo. Ko smo se vrnili na plažo, se sestrična in njen fant nista hotel voziti, zato sem se s svojim majhnim čolnom sam odpravil v morje. Začel sem veslati, nato pa sem malo legel. Opazil sem, da sem že daleč od plaže, deset metrov ali več. Bili so zelo visoki valovi, pa še burja je pihala. Moral sem se vrniti. Veslal sem na vso moč, a nič ni pomagalo, valovi so me premagali. Potem je prišel pome učitelj plavanja. Plaval je do plaže, pa še mene in čoln je vlekel. Nekaj metrov pred plažo sem se vrgel v vodo in mu pomagal. Ko sva prišla iz vode, mu je ati dal nekaj denarja. Upam, da se to ne bo ponovilo. Starše je še doma skrbelo, kaj bi se mi lahko zgodilo. Uroš Črnko, 4. a, OŠ Destrnik ZIMA Spet prišla je zima, mraz, sneg leži vse okrog nas. Snežinke bele na zemljo, v igrivem ritmu padajo. Drevesa v belo so obdana, jutra v sneg so zakopana. Razigrani otroci na dvorišču lovijo se v snežnem blišču. Ko pa zunaj se stemni, za pečjo so skriti vsi. Snežne vile prihitijo, da jih v sanje potopijo. Dušanka Skamlec, 9. a, OŠ Destrnik ŠOLA V NARAVI V ponedeljek, 4. 4. 2005, smo se učenci Osnovne šole Destrnik odpravili v šolo v naravi v Fieso. Vozili smo se 6 ur. S prtljago smo se po prehojenih sedemdesetih stopnicah naselili v sobe doma Breženka. Potem smo šli v Piran in reševali delovne liste. Zvečer nam je učitelj Matevž pripovedoval o jadranju. Na računalniku smo si ogledali fotografije. V torek, 5. 4. 2005, smo se vozili s kanuji. Fantje in dekleta smo tekmovali med seboj. Nekaj časa smo vodila dekleta, ker pa so fantje zašli v težave, smo jih morale počakati. Ko so priveslali do nas, so nas prehiteli. Vidite, dobrota je sirota! Popoldne je ena skupina spoznavala obrežni pas, druga pa kompas. V četrtek pa smo se zamenjali. Pri obrežnem pasu se je učitelj Gorazd potopil in nam na kopno prinesel hobotnico, ribo, školjke, rake ... Kasneje smo jih dali v akvarij v domu. V sobi z akvarijem je spal tudi Ferdo, kača, ki so se je nekatera dekleta zelo bala, zato so se za eno noč preselila iz ene sobe v drugo. Spoznali smo tudi, kako se orientirati po senci, kompasu, mahu (ki lahko včasih prevara) ... V sredo smo morali biti spočiti za 18 kilometrski pohod. Ogledali smo si Beli križ, Mesečev zaliv, stari predor ... in se čez Portorož ter Piran vrnili v Fieso. Popoldne smo spoznavali oljko. To je značilna rastlina obmorskega sveta. Svoje izdelke smo tudi predstavili. Zvečer smo zares utrujeni zaspali, druge noči pa so imele učiteljice veliko dela. Predvsem kadar so komu padale na tla bergle, kadar je po radiatorju tekla voda, kadar nas je prestrašil alarm v sosednjem hotelu ... V četrtek smo preizkušali svoje moči na plezalni steni. Streljali smo tudi z loki. Še sreča, da miza za namizni tenis, ki je bila za tarčo, nima srca, sicer bi že davno izkrvavela. Popoldne smo zamenjali skupine. Tisti, ki so bili v torek pri obrežnem pasu, so se zdaj učili o orientaciji in obratno. In zvečer je sledil najboljši del dneva. Disko! Malokoga glasba ni zamikala in ni zaplesal. Didžeji so vrteli glasbo po našem okusu in željah. Bilo je prekratko. V petek, 8. 4. 2005, smo se zavedli, da že odhajamo. Teden je res prehitro minil! Še zadnjič smo šli v Piran. Ogledali smo si akvarij in izpolnili zadnje delovne liste. Videli smo veliko strupenih, prijaznih, velikih in majhnih morskih živalic. Kupili smo si še nakit ali kaj drugega, nato pa se vrnili v Fieso. Še zadnjič smo pregledali omare, se najedli in razglasili rezultate. Poslovili smo se od prijaznega osebja in se odpeljali Destrniku naproti. Vsa čast našim učiteljicam, ki so nas prenašale, in osebju, ki je z nami lepo ravnalo, nas zabavalo, nam dobro kuhalo, nas učilo ... Bilo je zelo lepo! Anja Janžekovič, 7. a, OŠ Destrnik HOROSKOP ZA ZAJČICO V septembru boš ukradla veliko korenčkov in se najedla do sitega. Tako boš lahko preživela zimo. Doživela boš veliko lepih dogodivščin in imela veliko prijateljev. Marina Mihelah 4. u, PŠ Trnovska vas ZIMA Zima se bliža, a snega še ni. Kje se potika, vemo mi vsi. Na nebu se zberejo oblaki vsi, da snežec naredili bi. Glej, že rahlo sneži, veselimo se vsi. Smuči si pripravimo, se na vrh hriba odpravimo. Tam prijatelje srečamo, v dolino odsmučamo. Ko se otopli, snežec se odpravi, vsak sani in smučke v kot postavi. Tamara Fekonja, 5. b, OS Destrnik ZIME ČAS JE ŠPAS Spet drobna snežinka pade z neba, pokrajina v belo odeta je vsa. Misel se nežna mi smehlja, ko zavem se, da okrog mene vse belo je. Bela odeja prekrije potoke in travnike, tudi asfaltne poti. Uvelo pisano listje prekriva bela snežna odeja. Sneg je tu, božič prihaja k nam v vas. Težko ga že čakamo ujeti v mraz. Ledene sveče v noč svetijo, v srcu našem ogenj zanetijo. Res je krasno, čeprav zunaj je mraz, zima za nas je pravi špas. Sneg je tu, božič prihaja k nam v vas. Težko ga že čakamo ujeti v mraz. Sandra Arnuš, Maniša Horvat, 5. a, OŠ Destrnik KOKOTIRALICA Včeraj je odšla neznano kam kokoš Micka. Odšla je verjetno zato, ker se je zlagala, da je znesla velikansko jajce. Kokoraziskovalci in kokopoli-cija jo že iščejo, da jo zaprejo za rešetke. Telo ima zeleno-vijolično-bele barve. Okrog vratu ima čipke. Ima vijolične oči in se rada važi. Rada voha cvetice, zato se verjetno zadržuje na kakšnem travniku. Nosi sončna očala. Obuta je v čevlje z visoko peto. Vse, ki jo vidijo, opozarjamo, da se ji ne približujejo, ker se rada tepe in je nevarna. Pokličite nas na številko 5501, da jo odstranimo. Larisa, Primož, Sabina, David, 3- t, PŠ Trnovska vas MESECI Če v prosincu ni snega, ga mali traven da. Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če Pavla je dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen. Kar svečana ozeleni, se rado posuši. Ko je svečnica zelena, bo velika noč snežena. Sv. Valentin prinese ključ do korenin. Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni. Če na malega travna grmi, slane kmet se ne boji. Če je na Jurjevo lepo, vina dosti bo. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanuje. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Zbrala Lidija Benko, 5- a, OŠ Destrnik POČITNICE Ko pouk se prične, za nas se delo začne, čeprav nikomur ni všeč in vse nam je odveč. Počitnice že čakajo, mesece odštevajo, dnevi minevajo. Ko jih končno spet dočakamo, veselo v vodi se namakamo. Petra Kramberger, 5. b, OŠ Destrnik SONČNI GRIČ Uredili in izbrali: Lilijana Pisar, Andreja Mlakar, Bojana Kolenko in Milena Meznarič Učenca: Doroteja Dvoršak in Marko Petek Lektorirala: Bojana Kolenko Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Biš 61, 2254 Trnovska vas Fotografije na naslovnici: Zmago Šalamun Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Naklada: 500 izvodov Šolsko glasilo Sončni grič, šolsko leto 2004/05