Z5JL. stev. tomw»iw i) nn i' V Ljubljani, nedelja dne 8. septembra 1912. Leto 1. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tud! ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečuj K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80 —. — Naročnina so nJ pošilja upravništvu. “ :s Telefon številka 118. ••• ••• NEODVISEN POTTTIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m DrednlBtvo Id upravnlStvo: n Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništva Nefrankirana pistna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslaiiB in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. Za odgovor je priložiti znamko. ~ ••• • •• Telefon številka 118. Slovenski otrok v slovensko šolo. Trst, 6. septembra 1912. Ali ste že kdaj slišali, da bi dal golob svoje mladiče odgojiti jastrebu? Moja mati. Novo šolsko leto je pred vratmi. Vemo sicer, da se je večina slov. mater in očetov zdavna otresla gorostasnih predsodkov kakor na pr.: »Trst je na kratko povedano »italijansko mesto«, čemu torej vpisovati otroka v slovensko šolo ter ga mučiti z učenjem povsem nepotrebnega slovenskega jezika itd.«, ali mnogo, premnogo je še naših ljudi, ki ne vedo, da je vzgoja otrok edinole na podlagi materinega jezika smotrena in naravna! Nešteto je še slovenskih starišev v Trstu, ki z docela mirno vestjo vpišejo svojega otroka v italijansko ali nemško šolo, ne zavedajoč se pri tem, da so ga izročili v duševno klavnico, ne zavedajoč se, da igrajo z usodo in bodočnostjo svojega nedolžnega otročiča lahkomiselno in frivolno igro. O kako bridko se bo nekoč to nespametno početje nad njimi maščevalo, spoznali pa bodo svoj greh prepolno! Kesanje bo prišlo šele tedaj, ko jim bodo njih v tuji šoli potujčeni, duševno in nravstveno skvečeni in propali otroci zalučali v obraz psovko »ščavo« ter jih proklinjali, proklinjali grdo in surovo... Da ni Trst v resnici »italijansko mesto«, ter, da je poznanje slovenskega jezika vsakomur, ki hoče priti pri nas do količkaj boljše službe, neobhodno potrebno, to je danes dokazana in neizpodbitna resnica! Sicer pa, tudi nemški ni Trst, kaj ne da. — in vendar imajo Nemci tu vse polno — seveda od države vzdrževanih šol — in prepričani smo, predno bo en sam Nemec vpisal svojega otroka v ital. ali celo slovensko šolo. se mora svet porušiti. Izgovarjajo se nekateri nezavedneži tudi B tem, da se otrok v slovenski šoli premalo priuči italijanščini. Dokazano je nasprotno. Slovenski otrok je, zlasti za jezike, nadarjenej-ši kakor pa italijanski ali celo nemški ter se že v vsakdanjem občevanju izven šole včasih temeljitejše priuči italijanski govorici kakor ital. otrok v ital. šoli. Tudi izgovor, da nam primanjkuje dobrih, zdravih in dc volj šolskih prostorov, ne more odslej, ko nam je naša največja dobrotnica C. M. družba sezidala pri sv. Jakobu tako veličastno šolsko stavbo, več držati. Sicer pa kaj, — živ krst nas ne more prisiliti, da bi poslali svoje otroke v duševno klavnico, in, da so ital. in nemške šole za naše otroke v resnici duševne klavnice, temu ne bo po tolikih žalostnih izkušnjah pač nihče ugovarjal. Obračamo se vsled tega do vseh slovenskih starišev Trsta in okolice s prav toplim pozivom: »če vam je pri srcu blagor in bodočnost vaših otročičev, če vam je pri srcu 'jlagor in bodočnost našega naroda, potem vpišite te svoje otročiče v slovensko šolo! Vpišite svoje otroke v slovensko šolo ne samo zato, ker je to v njih in naroda interesu, temveč tudi zato, ker je to tudi v interesu vas samih! Skrbite, dokler je čas za to, da vas nei bo nekoč skelela vest, da vas ne bo bolelo srce. da se ne boste bridko in prepozno kesali, da vas ne bodo lastni otroci, kakor se je to že v neštetih takih slučajih zgodilo, zasramovali in proklinjali, temveč blagoslavljali!« Sveta dožnost vseh zavednejših Slovencev, osobito naše mladine bodi, da gre sedaj pred začetkom Šolskega leta med nezavedne, jih drami, bodri ter poučuje in prepričuje, da spada slovenski otrok edino v slovensko šolo! Na delo. — vsak nai po svojih močeh poskuša rešiti in storiti, kar mu je mogoče in uverjen naj bode, da ne bo njegov trud ostal nepopla-čan, kajti marsikateri slovenski oče in marsikatera slovenska mati mu bosta še v poznih letih od srca hvaležna in narod bo blagoslavljal njegovo delo... Slovenski otrok v slovensko šolo! Dal Bog, da bi ne ostal naš klic glas vpijočega v puščavi!!! Danes veselica Sokola I. na Ledini. POLITIŠKA KRONIKA. Rusini in Poljaki. Pogajanja med Rusini in Poljaki se vrše z upanjem na spravo. Končni uspeh se bo dosegel šele v Lvovu. V pogajanjih so tri važna vprašanja: volilna reforma, rusinska univerza v Lvovu in vodne ceste. Rusini zahtevajo zase 30 mandatov (dasi imajo 41 odstotkov prebivalstva; Rusinov je v Galiciji 3,20b.092, Poljakov pa 4,673.800.) Nadalje zahtevajo univerzo rusinsko v Lvovu in zago-tovilo. da rusinsko prebivalstvo v vzhodni Ga-licin ne bo prikrajšano zaradi vodnih cest. od katerih bodo imeli glavni dobiček Poljaki Vlada bi rada dosegla spravo med Rusini in Poljaki da bi dala lep vzgled Cehom — ki v svojih spravnih pogajanjih ne pridejo do uspehov Zato se kažejo Poljaki bolj popustljivi, kakor sicer. Zaradi tfochenburgerjevih odredb pa si vlada sama omogočuje uspehe pri spravi narodov. General Caneva odpoklican. Ker so vse vojne operacije v Libiji končane in se smatra dežela kot italijanska pokrajina — je bil te dni general Caneva odpoklican in se mu je izrekla primerna pohvala za delo. Namesto njega sta bila imenovana generala Regni in Briscola. S tem je dala Italija na znanje, da smatra v Tri-politauiji vojno za končano in da hoče na tei podlagi sklepati mir. V turškem vojnem svetu je bila seja, na kateri se je posvetovalo o mirovnih pogajanjih. Rusija zasleduje gibanje na Balkanu z ve-likm zanimanjem in se je v Kazanski katedrali čitala maša zadušnica (paniliida) za one Slovane. ki so padli v Štipu, v Kočanih, v Sriemci in v drugih kraijli Macedonije in Stare Srbije. Danes ob 3. uri popoldne na tivolskem travniku nogometna tekma Vzajemnost — Ilirija. Vstopnina 40 vin. DOPISI. Dopis iz Novega mesta. Po zadnjih občin-kih volitvah so pozvanjali naprednjaki v svet, da je strt klerikalni zmaj v mestu, in da je napredna ideja zmagala nad mračnjaštvom. A zdi se nam, da je bilo to hvalisanje prezgodno, kajti šele po delih boste lahko prav spoznali in sodili može, katerim ste izrekli pri volitvah svojo zaupnico. In napredni volilci kaj porečete k naslednjemu faktu? Z letošnjim šolskim letom se preseli novomeška gimnazija v novo poslopje ob cesti proti Ločni, staro gimnazijsko po-poslopjc pa postane prazno in ugibalo se je že na vse strani kako bi se ga dalo primerno in mesiu koristno uporabiti? Stara gimnazija, ki je še delo Marije Terezije je sicer last erarja, a mestna občina ima v parterju, kjer je sedaj nastanjena deskal judska šola neko hobita-cijsko servituto. tako, da se brez sporazum-ljenja občine ne more ničesar ukreniti o usodi starega gimnazijskega poslopja. In čuli so se v zadnjem času zelo umestni predlogi, da se v prvem in drugem nadstropju napravi šest srednjih stanovanj, katerih v Novem mestu zadnji čas primanjkuje, prostori v parterju pa, se še nadalje porabijo za deško ljudsko šolo toliko časa, da sezida občina lastno ljudsko šolo. A zbudil se je za časa končanih volitev strti klerikalni zmal In hlastnil poželjivo po stari gimnaziji, kjer namerava napraviti dijaški konvikt in zdi se, da se mu bo ta nakana popolnoma posrečila, ako se napredno meščanstvo, kar ga je res še naprednega, pravočasno ne zgane. Vodja klerikalcev prof. Ažman je sporočil klerikalne želje naprednemu županu naprednega mesta in ta je povabil v svoji taktnosti, da se nebi morda zameril svojim klerikalnim someščanom v sredo zvečer v občinsko posvetovalnico na razgovor odbornike m obenem zastopnika klerikal. stranke profesorja veronauka. prošta in gimnazijskega ravnatelja. In zbrali so se možje iz obeh taborov k posvetovanju, na katerem je imel glavno besedo profesor veronauka. Na dolgo in široko je obrazložil vernim občinskim možem pomen konvikta in njegovo korist za_ mesto. Po njegovem zatrjevanju je stvar že v popolnem tiru, država je obljubila svojo subvencijo, milostljivi prošt je že govoril z ministri in deželnega glavarja visokost je naravnost vzhičena nad to famozno idejo. Gre se samo še za to. da občinski zastop ne zamudi ugodne prilike iti pravočasno izreče svoj licet in zarja boljše bodočnosti bo zasijala mestu in njega prebivalcem. Klerikalci so pa tudi skrajno skromni v svojih željah, lie zahtevajo od občine druzega. kot da financira konvikt. vse drugo preskrbe klerikalci sami in sicer bodo vodili in nadzorovali konvikt čč. bratje frančiškani ki ne rabijo niti kontrole od strani občine, katero je vnaprej a limine odklanjajo: Zasiguran pa je po informacijah prof. Ažmana konvikta tudi mnogobrojen obisk, kajti pater gvardijari hrani nekje že sedaj nad petdeset pisem, v katerih se obračajo nanj stariši neubogljivih fantičev ob sich nicht vielleicht in der Stadt ein Studentenkonvikt befindet. Verno so poslušali zbrani mestni očetje izvajanja agilnega profesorja veronauka, njegov predlog se jim je moral zdeti skrajno plansibel, ker v enomer so prikimavali profesorju. Ko se je Še oglasil k besedi milostljivi gospod prošt in povedal, da je bil zavzet za tak konvikt že prejnšji deželni predsednik baron Hein, ki še klerikalec ni bil, je kar zamrla vsaka opozi-cionalna beseda v grlu naših dičnih odbornikov. Edini župan je še hotel nekaj ugovarjati, a tudi ta le navidezno, kajti tudi on je v principu za ustanovitev konvikta. zahteva le, da hi imela občina nadzorovalno pravico in potem bi bila stvar po njegovem mnenju v naj- Galerija,,naših mož. DEŽELNA LUC. lepšem redu. — Toda volilci naprednjaki na noge dokler je še čas! Klerikalni načrti so ja prozorni, gre se jim za novo trdnjavo, kjer bodo lahko čisto nemoteno in sistematično vzgajali našo mladino v ultraklerikalnem duhu in sad te vzgoje bo še slabši kot sad vzgojeva-nja patra Pavla. Če pa boste vi odborniki, katere smo izvolili naprednjaki kot naprednjake, značale. pomagali staviti temelj tej klerikalni trdnjavi, v kateri nai vzgojujejo frančiškani vaše In naše otroke v kleriklane metodorje potem ste izdajice, ki dajete sovragu orožje v roke. s katerim vas bo obglavil. Pokažite se vredne našega zaupanja in že iz principa zastavite vse moči. da se ne uresničijo klerikalne želje. Sicer pa govore proti ustanovitvi konvikta tudi gmotni in socialni oziri. Skoro tret-tiina Novoineščanov se preživlja s tem, da jemlje na stanovanje in hrano dijake. In ti No-vomeščani niso beati possidenter. ampak po večini siromaki, katerim je edini dohodek najemnina, ki jo dobe od dijakov. Vzemite jim še tak dohodek potem jim lahko daste beraško palico in culo v roke ter jih poženete preko Krke. Z ustanovitvijo konvikta pa bi s! tudi obična naprtila le nove nepotrebne izdatke. katere bi seveda občutili meščani, ki pa ne bi imeli od konvikta nobenega dobička kot to. da bi se v njem vzgajali njihovi rablji. Občina bo morala itak v kratkem zidati neobhodno potrebno ljudsko šolo, ki še danes nima nobenega poslopja in če si že naprti financiranje konvikta. potem pa naj kar napovedo konkurz i občina i meščani. Na drugi strani pa bi občina, če adaptira staro gimnazijo za stanovanja investirala denar, ki bi se ji dobro obrestoval in bi obenem odpomogla sedaj vladajoči stanovanjski bedi in draginji. Torej ca-veant sonsules! Prosek. Danes obhaja pevsko društvo »Hajdrih« svojo 251etnico z veliko slovansko pevsko slavnostjo, katere se udeleži 45 društev. Kdor le more, naj se te velepomembne ra iši LISTEK. M. ZEVAKOs V senci jezuita.. (Dalje.) •«In vanjo sem dal kolir iz biserov, ki se bo podal prelestno vešeinu alabastrnemu vratu... Z Bogom, draga.« Še en objem... še en poljub ... Kralj Franc odhaja... Na pragu odprtih vrat pa se ustavi, ozre se v noč in zagleda sence svojih dvorjanov, ki ga pričakujejo. Nasmeje se jim že naprej. »Kaj bo s presenečenjem, sir?« ga vpraša D’ Esč. »Takoj boste videli!...« In glej, ta hip se izloči iz teme človeška senca... Mož se približa skupini plemičev... Opoteče se proti njim ... ustavi se ... upre oči v gospode... Kdo med njimi je lopov? ... Kdo mu je ukral ženo? ... Kdo je uničil njegovo srečo, poteptal njegovo srce?... »Ali ste vi Feron?« vpraša Franc I. s porogljivim glasom. Mož se zbere z naporom in izkuša spoznati neznanca, ki ga je nagovoril. Pesti se mu stisnejo krčevito, kakor da bi ga hotele zadaviti... dvignejo se kvišku... »Pa vi?« zaškriplje z zobmi. »Pa ti? Kdo si? ... Kdo si? Zdajci mu omahnejo roke. »Kralj! Kralj!« zajeclja siromak, ves poražen. Smeh odgovarja njegovemu ječanju... To Še čuti, da mu stisne nekdo nekaj v roko... Dolgo stoji okamenel od groze in obupa; in ko se mu vrne zavest, ko se mu dvignejo pesti iz-nova v morilni odločnosti, je gruča velikašev izginila v noči... Kralj in dvorjani pa so obstali dvajset korakov odondot, radovedni, kaj se bo zgodilo. »Kako vam ugaja presenečenje?« vpraša kralj Franc I. »Čudovito! Imenitno! Ferona je kar veselje pogledati!...« »Eli!« se roga kralj. »Se bo že potolažil z dragocenim kolirjem, ki sem ga pustil zgoraj.« Mož pa si je medtem ogledal stvar, ki so mu jo stisnili v roko. Magdalenin ljubimec mu je bil izročil ključ hiše, v kateri se je bilo izvršilo prešuštvo!... Takšno presenečenje si je bil izmislil »viteški kralj«! Hropeče ihtenje peklenske bolesti ga je popadlo za grlo ... Ugriznil se je v ustnice, da ne bi zatulil na gias od trpljenja ... Zdajci pa se dotakne tuja roka njegove rame. »Evo me, mojster Feron,« zamrmra nekdo. »Evo me zvesto in točno k sestanku...« Feron ga pogleda z zmedenim očesom... »Krvnik!« vzklikne zdajci v trepetu strašne radosti. »Na uslugo, mojster. Rekli ste mi: — Pridi ob osmih zvečer k Tuilerijski ograji; opravilo imam zate... Prišel sem. In pripravljen sem, mojster!« Feron si otare pot, ki mu curlja po čelu. Nato prime krvnika za roko: »Ali si pripravljen storiti, kar sem te prosil prej? ... Ali se ne boš obotavljal?« »Saj me boste plačali!...« »Zenska je... ali slišiš?« »Mož ali ženska... če plačate, je vseeno!« • »Ali je vse pripravlejno?... Voz je tu?...« »Je, tam na vogalu ...« »Dobro,« de Feron, hlastaj« za sapo. »Ali res ne lažeš? Ali se ne bojiš? Ali boš storil?« »Ob poludvanajstih mu odpro vrata Sen-Deni: poznam tam nekoga. O polunoči bo končano, bodisi mož ali ženska!...« »Počakaj torej tu! Počakaj!« In Feron plane proti ljubki, tajinstveni hiši, gnezdu kraljevskega prešuštva... Zgoraj se oblači Magdalena Feronova s trudnimi, sladostrastnimi gestami; smehlja se sanjavo in premišlja, kaj poreče mož v mirnem zakonskem stanovanju, da opraviči svojo dolgo odsotnost... Smehlja se brez kesanja, brez strahu: saj ljubi! Ljubi, blazno, z vso dušo, z vsem telesom! In z mokrimi ustnicami, z očmi, potopljenimi v vlažni slasti, se nasmehne Magdalena svoji sliki v velikem ogledalu. Zdajci pa oledeni smehljaj njenih ust in se izpremeni v krčevito režanje groze. Kakor kip obstoji nesrečnica; ne more se geniti, ne more izdaviti besede iz svojih ust. Njene oči se širijo od straha in se ne morejo odtrgati od slike, ki jo odseva zrcalo... od slike moža, ki je odprl vrata in obstal na pragu, bled kakor smrt, podobnejši prikazni kakor živemu človeku... To je slika soprogova! To je Feron!... Njen mož je tu!... Da, to je on in nihče drugi!... Ona čuti njegov ledeni pogled na svojem trepečočem tilniku! Le s krčevitim naporom volje se ji posreči zbrati nekoliko hladnokrvnosti. Obrne se v istem trenotku, ko vstopi Feron popolnoma in zaklene vrata za sabo; zaklene jih, besede ni iz njegovih ust... Ona pa dihne z zamirajočim, jedva slišnim glasom: ‘ »Kako si prišel sem? ...« Feron hoče odgovoriti... Toda zmedene besede, ki jih davi iz sebe, so zgolj hropenje ... A zdaj iztegne roko... Pokaži ji ključ, ki mu ga je izročil kralj Franc in ki ga drži še vedno v/ roki. In Magdalena spozna ta ključ. Strašna misel ji prešine možgane: Feron je prežal na kralja!... Feron ga je ubil!... Mahoma je njena groza pri kraju. Kakor tigra plane k možu in ga zgrabi za roke. »Ta ključ!« zakriči, »ta ključ!... Kako si ga dobil?« Feron ugane njeno misel. Blazna ljubosumnost razvname v njem mahoma besno jezo, ki zaduši njeno bolest. Z ljutim stresljajem se izvije Magdaleni in jo pahne od sebe, da se zgrudi nesrečnica pod oknom, trepetaje pred soprogom, ki gre nadnjo z dvignjenimi pestmi, rohneč: »Ne taji, nesrečnica! Tvoja m njegova lopovščina je očitna! On sam, tvoj ljubimec, mi je izročil ta ključ! Kralj mi ga je izročil!« V brezumnem strahu plane Magdalena po-koncu, odpre okno in se skloni ven: »Franc!... Sir!... Pomagaj!...« Blazna misel! Saj ni mogoče!... Tako podel njen Franc ne more biti! Njen kralj mora prihiteti na njen obupni klic! »Na pomoč, moj Franc, na pomoč!« In zdaj se kralj odzove. Magdalena sliši njegov porogljivi odklik: »Strl sem verigo... Z Bogom, ljubica!... Lepa Feronka, ostani zdrava!...« Glas kralja Franca se oddaljuje, pojoč priljubljeno balado, in se izgubi med pridušenim smehom. Tragičen molk zavlada nad prizorom. / ' (Dalje.) največje pevske slavnosti in prve pevske 25-ietnice na bratskih tržaških tleh gotovo udeleži. Odhod iz Ljubljane ali ob 5.13 ali pa ob 10.02 zjutraj, dohod v Ljubljano ali ob 11.45 zvečer ali pa ob 4.04 zjutraj. Slavnost se vrši ob ' sakem vremenu istotako tudi ogled jame v Biiščikih ob pol 11. uri zjutraj.______ DNEVNI PREGLED. »Dan« — konfisciran. Včerajšnja številka »Dneva« je bila konfiscirana zaradi neke no-:tice o ljubljanskem nemškem gledališču in zaradi notice o pošiljanju slovenskih otrok v mestne nemške in »Scliulvereinsko« šolo v Šiški. Konfiskacija je nekaj kurijoznega! Sedaj niti več ne smemo apelirati na narodni ponos in zavednost Slovencev. Odvzeta so nam vsa sredstva za obrambo naroda. Naj li mari poginemo kot psi? Ne, vsak zaveden Slovenec ve sedaj sam, kaj mu je storiti! »Dan« pa ne bo odnehal in se ustrašil pota do cilja, ki ga mora doseči, temveč bo neoziraje se na desno in levo, neodvisno korakal naprej. Naš narodni boj potrebuje odločnosti in radikalnosti, zato bomo na konfiskacijo odgovorili s pritožbo na višjo instanco. Modrost državnega pravdništva sega namreč pri včerajšnji konfiskaciji tako daleč, da nam niti ne navede ne vzroka in ne paragrafa, po katerem jc bil »Dan« zaplenjen. V obeh noticah smo zgolj apelirali na narodni ponos Slovencev. Državno pravdništvo pa naj-brže vidi v strogo narodnih noticah — kakor ponavadi — kako hujskanje ali bojkot. Povemo pa: Če bi mi hoteli hujskati ali pozivati slovenske starše, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole, na bojkot mestnih in »Schulvereinskih« šol, bi lahko posegli po interpelacijah slovenskih poslancev, ki so nam na razpolago. In če bi mi hoteli pozivati »slovenske« dame, ki so lansko leto zahajale v nemško gledališče v Ljubljani, na bojkot nemškega gledališča, bi tudi lahko posegli po interpelacijah, do katerih ne seže roka državnega pravdnika. Pa kakor je razvidno iz konfiskacijske prakse, bomo primorani poseči po najradikalnejšem sredstvu, ali pa morajo vsi slovenski čsnikarji odložiti pero in vstopiti v službo sluge pri državnem pravdništvu. Konfiskacija brez paragrafa. C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani, Policijski oddelek. Ljubljana, dne 7. septembua 1912. BI. gospodu R. K., odgovornemu uredniku lista »Dan« v -Ljubljani. Odredba. C. kr. državno pravdništvo je ukrenilo zaplembo št. 250. perijodične tiskovine »Dan« z dne 7. septembra 1912. Povod te zaplembe }e članek »Nemško gledališče v Ljubljani« in »Lov na šolarje« v celem svojem obsegu. Začenši z besedami »Nemško gledališče v Ljubljani« in »Lov na šolarje« in končavši z besedami »po Ljubljani« in »slovensko šolo*. Zaplenjeni članki ustanavljajo po naziranju c. kr. 'drž. pravdništva pre. po § kaz. zak. Ločljivi deli tiskovine (priloga itd.), ki ne obsegajo ničesar kaznjivega, so izločeni iz zasege. Iz drugih nego tu naznanjenih razlogov, tti izključeno kazensko sodno preganjanje. Za c. kr. policijskega svetnika. Podpis nečitljiv. — Ne vemo, da se li državno pravdništvo norčuje iz nas ali kaj. V odredbi nam niti ne navede razloga, niti §, po katerem smo zaplenjeni. Spodaj nam pa dostavlja, da so vzroki konfiskacije naznanjeni. Torej ni za nas sploh nikakih pravic! Če nam jih drugi ne dajejo, si jih bomo sami znali priboriti, ker hočemo dognati, če ni zaplemba brez navedbe paragrafa dejanje, storjeno proti določbam paragrafov. Bojkot slovenski gostilni. Včerajšnji »Dan« prinaša v dopisu »Gospodična je zmagala« kon-statirano, da je poveljstvo 27. pešpolka prepovedalo vojakom poset gostilne g. Strgulca v Begunjah. Te dni se je vsakdo lahko tudi sam prepričal. da je poveljništvo postavilo celo stražo pred gostilno, da imajo vojaki zaznamovano gostilno, kamor jim je prepovedano zahajati. O. Strgulec je davkoplačevalec v Avstriji! Ne bomo se spuščali, je li bila odredba na mestu ali ne. Slučaj le navajamo kot ilustracijo k včerajšnji zaplembi »Dneva«. Od teorije do prakse — ali: uradujmo slovensko! Neki zaveden Slovenec iz Trsta nam piše navdušeno narodno pismo glede doslednosti v slovenskem uradovanju. Bridko se pritožuje čez može, ki se sicer kažejo kot odločno narodni, a so v praksi strahopetni in nedosledni. Posebno malomarnost nam kažejo žalostni slučaji o doslednem slovenskem uradovanju na zunaj. Tako nam piše gospod sledeče: Zadnji odlečen nastop »Dneva« o radikalnem nastopu glede slovenskih napisov in imen mi je prav ugajal in imponiral. Mi potrebujemo lista, ki bi se za odločno, preko strankarstva, boril za vseslovenske narodne stvari. A radikalno in odločno je potreba našo narodno družbo tudi v socialnem oziru izčistiti in postaviti na načelo nravnosti. Socialno gnila družba propade, tako tudi narod propade, če ne bodo njega posamezniki in javni funkcionarji socialno krepki in nedosegljivi. Odločno ste se zavzeli glede odredbe v zadevi dvojezičnih napisov po ukazih okrajnih glavarstev. Opomnil bi vas pa na žalostno dejstvo, da niti vsi slovenski napredni narodnjaki, oziroma korporacije, kjer imajo Iti odločilno besedo, nimajo toliko narodnega ponosa, da bi javnim oblastvom dopisovale slovensko. V mislih imam trgovsko in obrtno zbornico na Kranjskem. V dopisu iste na neko itržaško javno oblast, me je zelo osupnil nemški jezik, katerega se ta zbornica poslužuje. Podpisana sta na enem dopisu dva odlična napredna narodnjaka. — Dopis je nemški, dasi se v Trstu nemški jezik ne priznava niti kot uradni jezik in je le slovenščina in italijan ščina veljavna celo pri mestnem magistratu Bodimo torej odločni in dosledni in prodirajmo s slovenskim jezikom vsepovsod! Razpisano je mesto asistenta pri risanju na c. kr. I. državni gimnaziji. Opozarjajo se na sto tudi dobri risarji iz učiteljstva. Slovenska umetniška razstava se otvori dne 28. septembra t. 1. Umetniki, ki še niso prijavili svojih umotvorov, naj to čim preje store, najkasneje do 15. t. m. Prijave sprejema R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg, 2. Umotvori naj se vpošljejo najkasneje do 18. t. m. na naslov: Umetniški paviljon Jakopiča, Ljubljana. Zaeno naj se vpošljejo tudi umotvori namenjeni za iimetn. loterijo. Prosi se. da se ti predmeti posebno označijo. Cvetlični dan na Viču in veslica »pri Robežniku.« Cvetlično slavnost otvorijo ob 8. uri zjutraj kolesarji, ki napravijo na okrašenih bi-ciklih obhod skozi občino. Prodajalke in prodajalci cvetlic se zberejo ob pol 9. uri v gostilni »pri Pirnatu« (Plevna), kjer je središče vse prireditve. Ker je cvetlični dan namenjen v prvi vrsti revnim šolskim otrokom na Viču, naj prodajalke ponudijo cvetko vsakomur in naj obiščejo slelmio hišo; kdor bi cvetke ne kupil, bi samo pokazal, da ima v prsih mesto srca — kamen. Popoldne ob 4. uri veselica v gostoljubni gostilni Robežnikovi, kjer se dobro je in pije, in poje in izborno pleše. V slučaju slabega vremena odpade samo obhod kolesarjev, prodaja cvetlic in veselica se vršita tudi pri najslabšem vremenu. Nujno prosimo vse Vičane, naj se nedeljskih priredite^ udeležujejo v največjem številu. Vsa prireditev naj bo velika manifestacija ljubezni do bližnjega in do slovenskega naroda. Inženir in njegova ljubica pretepena. Neki oženjeni inženir se je podal v četrtek z mlado gospodično na sprehod v lvovski okolici. Nič hudega ne sluteči par je naenkrat napadlo deset kmečkih fantov. Inženirja in njegovo ljubico so fantje podrli na tla, ju zvezali, poman-drali in ju težko poškodovana privezali na bližnje drevo. Posebno deklico so lopovi mučili na zverski način, tako da je revica že drugi dan umrla. Težko obolelega inženirja so pa prenesli v bližnjo bolnico. Dosedaj še niso našli ni-kakega sledu za podivjanimi suroveži. Naborne sleparije. Iz Krakova poročajo o velikih sleparijah v svrho prikrivanja vojaških obveznikov, kateremu podjetju stoji na čelu neka stara ženska po imenu Ana KIeinwach. Tem sleparijam je prišel na sled neki tajni policist, ki je prisluškoval v krčmi razgovorom mladeničev, ki so se zbirali tamkaj, da gredo na nabor. Špijon se je preoblečen v starega Žida pedal k očetu nekega novinca in mu tožil da ima sina, ki ga hočejo vzeti v vojake in bi ga rad rešil vojaške suknje. Kmetu se je stari žid smilil in je mu povedal naslov žene Kleiri-\vach, češ, da mu bo ona gotovo pomagala. Policist se je takoj podal k njej in ji napovedal aretacijo. Zaprli so tudi dva oproščena vojaška novinca. Giasovlt tenorist v ruski armadi. Neki ruski glasbenik ie potoval letošnje poletje po samotnih pokrajinah pod uralskim pogorjem. Nekega večera se je s svojo družbo zaustavil pred revno vaško krčmo, kjer je glasno popeval neki ruski kozak. Čist, močan tenor je glasbenika popolnoma presenetil in osvojil. Stopil je v krčmo in se predstavil siromašnemu vojaku. Silil ga je, naj bi se izšolal v petju, češ, da bo lahko s svojim izvanrednim glasom dosegel v svetu svetovno slavo. Kozak je te besede smeje vzel na znanje, zgrabil za kozaško čako in zapel še eno kozaško, da se je razlegalo daleč na okolo. Umetnik je povabil nato vojaka v drugo krčmo in mu na samem ponu jal veliko svoto denarja, ako bi hotel dezerti-j rali in iti z njim v Moskvo. Zvesti sluga svojega carja in mačuške Rusije je pa te sirenske ponudbe odklonil z besedami: »Ce mi tudi dovoli moj poveljnik, jaz za noben denar ne zapustim svojih tovarišev. Bože,_ carja hrani!« Glasbenik je moral praznih rok iti svojo pot. Pofdrug stotisoč fantov lovi eno damo. Jne 5. julija t. 1. se je izgubila iz bogate angleške, hiše odlična dama Evelina^ Painfort. Obi-telj je spočetka mislila, da se je šla dama kopat in se najbrže strmoglavila s kake obrežne pečine v morske globine. Njen brat pa ni bil tega mnenja, ampak je prišel na misel, da je njegova sestra bržkone izgubila spomin in blodi bog-vekje po svetu kot izgubljenka. Poslal je nemudoma »društvu poizvedujočih fantov« natančen opis izgubljenke in razpis 2000 kronske nagrade tistemu, ki pride na sled njegovi sestri. Posledica te originalne misli je ta, da išče ravnokar 150.000 mladih fantov po Angleškem pogrešano mrs. Painfort s tolažilno zavestjo, da dobi tisti, ki izsledi damo, tudi 2000 K nagrade. Ljubljana. — Nspredni in klerikalen časopis pred konfiskacijo. Predvčerajšnjem je prinesel »Slovenec« notico, ki direktno pozivlje na bojkot proti »Ročnemu zapisniku« naprednega učiteljstva in na bejkot proti »Učiteljski tiskarni«. Notica glasi: V zavednost! Noben naš član in somišljenik bi ne smel imeti ročnega zapiska, ki ga tiska »Učiteljska tiskarna«, pač pa žepni zapisnik, ki ga letos zopet v drugo izda »Slomškova zveza« in se tiska v »Katoliški tiskarni«. Krajni šclski svet, kateheti in drugi naš ljudje, bodite torej toliko samozavestni in ne pustite se terorizirati od liberalnih šolskih voditeljev. Letošnji žepni zapisnik bode zelo praktčen in v njem bode tudi imenik članov »S. Z.« — Voditelj.« Dasi je jasno kot beli dan in očiten javen bojkot v tej notici, vendar ni bila konfiscirana. Torej smo potemtakem samo mi brezpravni. Če obrnemo, bi se citirana in nekonfisci-rana notica »Slovenca« glasila tako-le: »Za- vednost! Noben naš član in somišljenik bi ne smel imeti ročnega zapiska, ki ga tiska »Katoliška tiskarna«, pač pa žepni zapisnik, ki ga letos zopet v drugo izda »Zveza« in se tiska y »Učiteljski tiskarni«. Krajni šolski svet, učitelji in drugi naši ljudje, bodite tedaj toliko samozavestni, in ne pustite se terorizirati od klerikalnih šolskih voditeljev. Letošnji žepni zapisnik bode zelo praktičen in v njem bode tudi imenik vsega slov. učiteljstva. — Voditelj.« Deževje. Že dolga leta ne pomnijo prebivalci Evrope taka deževja, kakor je letos. Do-čim smo zadnja leta imeli toliko poročati o vročini, je letos celo poletje prešlo brez prave vročine, zato pa je bilo tem več mokrote. Ze pred mesecem so nastale velike povodnji na Češkem in Tirolskem. Na to so sledile povodnji na Nemškem in Angleškem. Sedaj pa poročajo isti o povodnji v Bukovini in na Ogrskem. V maroški dolini je pokrajina v dolgosti 70 km pod vodo. Tudi pri nas je bil cel teden deževen vode so narastle in po mnogih krajih stoji voda. Zemlja je razmočena in bati se je, da bo preveč moče škodovalo na polju in v vinogradih. O povodnji na barju sicer še ne more biti govora, vendar se pa vsled zadnjega deževja godi v gornjih delih barja že precejšnja škoda, ker so zatvornice v Gruberjevem kanalu le napol odprte. Svetujemo merodajnim krogom, da puste omenjene zatvornice ob vsakem večjem dežju takoj in popolnoma odpreti, da se pre-plave barja že v kali odpravijo. Po toči ne pomaga zvonjenje! Poročil se je včeraj Anton Jug, licejski učitelj, z Mici Rohrmannovo, hčerko g. ravnatelja kmetijske šole na Grmu. Iskreno čestitamo! Iz gledališke pisarne, Z ozirom na bližajočo se letošnjo sezono vabimo in prosimo cenjene svoje dosedanje in nove abonente sedežev in lož, da se čimprej priglase in izrazijo svoje želje. Priglase sprejema in pojasnila daje dnevna blagajničarka g. Amalija Češarkova, trafikantka v Šelenburgovi ulici, oziroma neposredno bla-gajništvo Slovenskega gledališča v Ljubljani. Otvoritev gledališke sezone 1912/1913. Prvega oktobra t. 1. se Slovensko gledališče v Ljubljani zopet odpre svojim posetnikom. Marsikatero težkočo, ki se je zdela nczmagljiva, je bilo premagati, preden se je moglo z vso gotovostjo govoriti o nadaljevanju prireditev v ljubljanskem Slovenskem gledališču. Zdaj je stvar gotova: Caederonova klasična drama »Sodnik zalamejski« otvori vrsto dramskih prireditev prihodnje sezone, Mascagnijeva »Cavalleria ru-sticana«, dr. Jos. Ipavčeva pantomima »Moži-ček« in Blodkova enodejanjska opera »V vodnjaku« uvedejo v letošnje muzikalne prireditve. Kakor v prošlih sezonah, se bo tudi letos gojila drama, opera, opereta in spevoigra v nezmanjšani meri; kakor lani se bo tudi letos igralo po petkrat na teden (ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah; ob nedeljah po dve predstavi). Gledališko artistično vodstvo, v katerem so gg. koncertni ravnatelj M. Hubad (opera, opereta in spevoigra), pesnik in pisatelj Oton Z u p a n č i č (drama) in prof. Fr. Kobal (intendant), si hoče ob resnem pojmovanju gledališke umetnosti vsi-kdar prizadevati, da bo nudilo v istini dobre in vsestranski neoporečne uprizoritve in v skladu z nalogami, ki jih ima izvrševati gledališče, prav tako skrbelo za pravi umetniški užitek kakor za mnogovrstno razvedrilo in zabavo. Ker se je intendanti navzlic neugodnim razmeram posrečilo sestaviti resnično dober ensemble, bo svoj program tudi zares mogla izvesti. Naj se ji ne šteje v neskromnost, če povdarja, da ne obeta več nego bo mogla držati, in če izraža prepričanje, da sezone 1912/1913 ne bo šteti med slabše. Podrobnosti glede repertoarja in enga-žiranega osobja bo objavila v kratkem. Za zdaj ; prosi slavno občinstvo neskaljenega zaupanja. ' S tem, da v čim največjem številu stalno poseČa njene prireditve, ji bo v najizdatnejši meri pomagalo uresničiti njen program in Slovenskemu gledališču v Ljubljani zagotovilo še nadalnji obstanek. Kako sodi naše »verno ljudstvo« o duhovnikih. V nekem ljubljanskem uradu je priprost (met iz najzagrizenejše klerikalne občine na Kranjskem med drugim izrekel sledeče besede: Naši vaščani so neumni, ker imajo farja za Boga. »Še hudič ni«, Vam pravim. Hudič vzame dušo, far hoče pa dušo in denar.« Tako sodbo ima o svojih dušnih pastirjih naše dobro vdano »verno ljudstvo!« Ljubljanske politične organizacije, pozor! Odbor političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj vabi p. n. članstvo ljubljanskih bratskih društev, da se mnogoštevilno udeleži njegove veselice, ki se vrši danes po-poludne ob 4. uri v restavraciji pri »Perlesu« v Prešernovi ulici. Odbor upa, da se bodo vse organizacije kar rfajštevilneje odzvale njegovemu vabilu, ker si je v svesti, da je tudi sam ob enakih prilikah zastavil vse sile. da je bil dvorski okraj častno zastopan na vseh bratskih prireditvah. Vstopnina 30 vinarjev Na Ledini pri Sokolu I. se prične spored v nedeljo dopoldne ob 10. uri, popoldne pa ob 3. Gospode delodajalce uljudno prosimo, da dajo bratom telovadcem in sokolskemu naraščaju prosto za dopoldanske skušnje. Za popoldanski spored se zbere Sokol I. in Št. Vid točno ob 2. uri na Ledini, druga br. društva so prošena da pravočasno odhajajo, da odpade vsako čakanje drug na drugega. Za sprevod, ki ga vodi močan župni trobentaški zbor, je treba mnogo bratov v kroju, za to prosimo: na noge, staro in mlade v sokolski kroj, pokažimo tudi na zunaj, da smo Sokoli. To smatramo za posebno v časih terorizma in piškavih značajev. — Sokol v Šent Vidu je preložil svojo prireditev na 15. t. m. in se udeleži sprevoda in javne telovadbe Sokola I. S tem pa tudi odpade razlog Sokola II. za neudeležbo, pričakujemo torej v smislu sklepa vaditeljskega zbora »Sokola« II. veselega svidenja ob pol 3. uri na Sv. Jakoba trgu. — Ker po včerajšnjem grmenju upamo na najlepše vreme v nedeljo, ni treba bližjih navodil za slabo vreme. Spored se vrši v celoti če le ne lije ne. — Sokol I. se bo potrudil, da vsakega gosta uzadovolji. Uspehi sokolskega dela bodo mešani z veseljem in poskočnostjo mlade družbe. Pri veselici sodeluje 50 brhkih deklet. Točilo se bo izborno vino iz kleti br. Štepica, jestvinam bodo cene nizke. Kdor želi sedeti pri javni telovadbi, naj blagovoli priti točno ob 3. uri ali pa naj izvoli numerirati sedež. Na veselo svidenje! Šentviški »Sokol« naznanja. Ker je »Sokol I.« preložil radi slabega vremena svojo javno telovadbo na danes, se vrši javna telovadba šentviškega »Sokola« v nedeljo 15. t m. na kar penovno opozarjamo bratska društva in sl. občinstvo! Na zdar! Loterijske številke; Trst; 61, 34. 43, 50, 33. Nehvaležnost je plačito sveta. (K razpravi pred okrajnim sodiščem v Litiji.) V norišnici. G. Medvedova je večkrat izrazila željo, i da bi se rada dala slikati s svojimi prijatelji in prijateljicami. Omenjala je tupatam svojini znankam in jih nagovarjala, da naj se ž njo peljejo v Ljubljano k fotografu, stroške da bo poravnala že ona. Ta slučaj je porabil Koprivec in njegove pomagalke! Pod pretvezo, da se gredo fotografirati so spravile g. Medvedovo v Ljubljano. Medvedovi se je čudno zdelo, ko je prišla na kolodvor v Zagorju, da ni tu drugih znank | in znancev, kakor samo M alk a in gospa M. — saj sta ji ti dve vendar pravili, da bodo šli vsi oni. ki so bili z njo v prijateljstvu. Pa Malka in ga. M. sta jo znali kmalo potolažiti; rekli sta. da so se nekateri že odpeljali s prejšnjim vlakom, drugi da gotovo še pridejo itd. Kar prižvižga vlak. karte so bile že kupljene in ženske so vstopile v voz. dasi ni biiO nikogar ki bi se peljal v Ljubljano k fotografu. »Četudi ni nobenega Zagorjana — saj imate dovolj znancev in prijateljev v Ljubljani —• sc bomo pa dale slikati s tistimi.« Dospejo v Ljubljano, pa tudi tu se jim ni mudilo k fotografu. Šle so v gostilno, govorile to in ono in skušale zamotiti g. Medvedovo. Kadar je pa ta obrnila govor na slikanje, vselej sta imeli kak izgovor. Najprvo se še n? mudilo, bilo je še dovolj časa, potem je izginila Malka. ker je rekla, da gre obvestit tega in onega. Ko je prišla Malka nazaj, je povedala, da se bodo zbrali vsi kar pri fotografu. Kmalu zgine tudi g. M. češ, da mora iti še po onega in tako je mineval čas, da se je skoraj že mračilo. Čez dolgo časa se vrne g. M. z nekim listom v roki in pomigne Malki. »No, sedaj se pa peljemo k fotografu!« »Saj bo že prepozno.« »O, v Ljubljani imajo narejeno vse na elektriko, ori električni luči se še bolje fotografira. kakor pri solnčni svetlobi.« Pred gostilno je stal fiaker g. Medvedova in g. M. sedeta vanj. »Malka, ali ti ne greš?« »Jaz greni kar peš. vi dve sc pa le peljite, ker bolj težko hodite!« Zaprla je vrata — in dala fijakerju znamenje, da naj požene; fijaker je oddrdral. G. M. je bila ta dan izvaredno zgovorna, im ;ta je grozovito veliko povedati g. Medvedovi. Vsemogoče stvari ji je pravila od tega in onega, povedala ji je nove in stare novice. . ponavljala stvari, ki jih je g. Medvedova sicer že slišala pa jih je vendar rada še poslušala. Sploh je bila g. M. nocoj tako zabavna, da je gspej Medvedovi hitro mineval čas in da dolgo ni zapazila, da se peljeta po -— temi. »Kje pa smo sedaj — pravzaprav, ta cesta ni nič razsvetljena, to je pa čudno!« »To ni nič čudnega; v Ljubljani imajo po nekaterih cestih slabo razsvetljavo. Kolikokrat sem brala v »Narodu« pritožbe čez to. Saj je »Narod« dostikrat pisal, da vlada po ljubljanskih ulicah mnogokrat egiptovska tema!« G. M. je imela zopet novo tvarino, o kateri se je dalo govoriti, in klepetala je, da jo gospa Medvedova sploh ni mogla prekiniti. »Meni se pa vendar zdi. da fijaker ne pelje prav!k »Oh, prosim jih — ljubljanski fijaker, pa, da bi ta prav ne vozil! Ljubljanski fijakerji vozijo vedno prav. Kar brez skrbi naj bojo.« G. Medvedova se ozira okrog, rada bi spoznala, kje da je. Saj ji je bila Ljubljana in deloma tudi nje okolica precej znana, pa tu šc nikdar ni hodila, a kraj ji je bil popolnoma neznan. Predno pride še do sklepa, kaj ji je storiti se ustavi fijaker. »Sedaj smo pa že tukaj!« »A, tukaj je fotograf?« »Da. tukaj!« Vrata se odpro. g. M. zašepeče nekaj vratarju in ta jih vodi do lepe vile, ki je stala tam na stiani. Gosti svetlobni trakovi so se vsipali skozi visc-ka okna in kakor z reflektorja razsvetljevali posamezne partije lepega vrta, ki je obdajal vilo. G. Medvedovo je to nekoliko pomirilo, verjela je, da je pri kakem fotografu. Vstopijo v lepo razsvetljeno sobo, nasproti jima pride precej visok in dobrorejen gospod.' G. M. mu pomoli najprvo tisti list, ki ga je prej prinesla oa nekod v gostilno. Gospod prebere pisanje. Kratek molk nastane. Ko je prebral pozvdigne glavo in hoče nekaj reči. » Na ta trenotek pa je pazila g. M. Se pre-. dno je gospod usta odprl, mu seže ona v besedo: »Gospod dok ... a pardon — gospod fotograf — pri tej besedi je oči široko odprla in obrvi povzdignila — prišle smo se fotografirati. .. « . »Tako, tako? me prav veseli... hm« »Ali bi ne bili tako prijazni, da bi nas peljali v svoj atelje?« »Da, da, — takoj, takoj! Prosim kar z menoj se potrudite!« Šli so iz vile čez mostič dalje po drevoredu proti nekemu poslopju. Ves ta kraj je: jako ugodno uplival na g. Medvedovo, bilo ji je sicer vse neznano, a kolikor se je dalo ločiti v polsvitu — je čutila, da je vse okoli nje! skrbno negovano; — še sanjalo se ji ni, kje da se nahaja. Tudi sedai ko so vstopili v hišo, kamor.; jih je vedel» fotograf« ni zapazila nič sumlji-j vega. Veža je bila snažna do skrajnosti, električno razsvetljena, hodniki tudi taki, vse je napravilo najboljši utisk nanjo. Ko je hodila; za »fotografom« in g. M. fpr ^ ozirala okoli sebe, niti zapazila hi, d- -asproti; Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp., Ljubjana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopnjice, bal-k oni, spomeniki, stavbni okraski itd. usmiljenka, kateri je »fotograf« imenoval številko sobe, ki jih je bilo mnogo ob mostovžu, kakor v kakem hotelu. »Fotograf« prosi gospe, da naj vstopita O. M. vstopi prva, za njo g. Medvedova, nazadnje »fotograf«. Bila je navadna soba s posteljo mizo in stolom. Q. M. pozove g. Medvedovo, da naj odloži in naj sede. Nič Iiudega sluteč, stori g. Medvedova. »Jaz pa grem pogledat, če so Malka in drugi že tu« — in izginila je iz sobe. »Fotograf« jo nekaj časa ogleduje in navadne reči izprašuje potem pa reče: »Grem, da napravim aparat« ter tudi on zapusti losobo. Ko je zaprl vrata — je v ključavnici nekaj počilo, kaor, da bi se bil ključ zavrtih > (Dalje.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. KDAJ SE SESTANEJO DELEGACIJE? Dunai. 7. septembra. Dne 16. t. m. konferi-ra jninisterski svet in 27. t. m. se sestanejo avstrijsko-ogrske delegacije. KONFERENCE Z NAČELNIKI KLUBOV. Dunaj, 7. septembra. Vlada dela priprave, da prične čimprej dogovore s posameznimi strankami o programu in delu jesenskega zasedanja avstrijske poslanske zbornice. Ker je prispelo semkaj že mnogo poslancev, bi se moglo pričeti s temi konferencami že prihodnji teden. KOMPROMIS MED MLADOCEHI IN STA-ROČEHI. Brno, 7. septembra. Med Mladočehi in Staročehi na Moravskem je pišlo do kompromisa. Staročehi bodo kandidirali pri bodočih volitvah na temelju mladočeškega programa. POLJAKI IN CEHI. Poljska Ostrava, 7. septembra. Včeraj je bil tukaj shod poljskih in čeških zaupnikov iz okrožja Oderberg in Ostrova. Na shodu so razpravljali o spornem šolskem vprašanju med Čehi in Poljaki. Poljaki zahtevajo, da manjšino njihovih šol na čeških tleh prevzame češka Svečina. a nasprotno prevzame na poljskih tleh 'manjšino čeških šol poljska večina. SENZACIONALNA ODKRITJA FRANCOSKEGA ČASOPISJA. Pariz, 7. septembra. Vse tukajšnje časopisje napada ostro bulgarskega carja Ferdinanda. »Crie de Pariš« piše, da je car Ferdinand napravil nezaslišano indiskretnost. On 3e namreč zvedel od nekega visokega uradnika francoskega zunanjega ministerstva, da vlade tripelentente pripravljajo predlog 'o sklicanju konference zaradi razmer na Balkanu. Car Ferdinand je to takoj sporočil grofu Berch-toldu in je on vsled tega, da prehiti vlade tripelentente izdelal svoj predlog, kateremu so Pfavzaprav avtorji zunaji kabineti držav tripelentente. Listnica uredništva: Konštatiramo, da se opazka v listnici uredništva z dne 4. septembra pod šifro M. S. v R. ne nanaša na Radovljico. — G. Stepin in tovariš: Vam ustrežemo radi. rivala!^ Več v pismu. Iz G. se priporočamo za več notic. Popravek pride jutri. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na pošni predal 38, Ljubljana. 567—3 Radi drugega podjetja se proda krojaška obrt v kateri delajo 3 do 4 delavci, eventuelno se sprejme tudi kompanjon. Natančneje v »Prvi anončni pisarni.«_______________________ 591—10 Sobo s hrano išče višji realec za takojšnjo Vporabo. Cenjene ponudbe z navedbo cene pod »Realec« na »Prvo anončno pisarno.« 602—2 Vzgojiteljica, ki bi opravljala tudi lahka 'domača dela se išče k 81etni deklici, eventuelno se sprejme tudi učiteljica, najraje z vadnice na dom, ali tudi na hrano in stanovanje. Naslov iv »Prvi anončni pisarni.« 604—2 Dva gospoda se sprejme na hrano in stanovanje. Križevniška ulica št. 9. II. nad. levo. 603—2 Več dobrih stanovanj za dijake ima na Tazpolago »Prva anončna pisarna«. Dobro ohranjen otročji voziček se proda. Rimska cesta št. 7, II. nadstr. vrata ,15.^ ^ Proda se že dobro vpeljano zastopstvo za pokončavanje stenic, grilov, ščurkov itd. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 614 Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNBR Oo. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. W¥W¥W¥f¥W¥Wff Internat ,Mladike« v Ljubljani, Šubičeva ulica štev. 9, sprejme za šolsko leto 1915/13 — še nekoliko gojenk, — Oglasila je pošiljati na predstojništvo internata (dgč. Wessnerjevi), kjer se dobivajo tudi prospekti in dajo event. pojasnila. i čiste vrste »Brahma* odlikovani na razstavi, ima na prodaj go? M. Kanc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Učenke se sprejemajo za žensko krojaštvo. — Kje pove *Prva anončna pisarna*. Samo K 6‘- ura, verižica in prstan Najnovejša amerikanske »Fantazij« ura s finim Anker-kolesjem, 15 rubiš, izborno narejena, gre’ natančno z atnerikansko elektro-goldln verižico z obeskom in prstan s krasnim kamnom. — Da gre ura dobro se jamči 3 leta. — Po povzetju skupaj samo 6 kron. Urarna „FAMOS Kmetska posojilnica ljubljanske okoli :a a * i,w registr. zadruga z neom. M || Qi zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po Tr |2 0 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: 20 milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad: nad pol milijona. ------------------------------------- -..................................................... '""z:.......: , '"-iz ^sn\ H:o33.£el£Cij!3ls:sL trgroTriz^a, MAČEK & KS, L JUBBL JANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa, cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. Strogo realna postrežba. Namižje cene JULIJA STOR “L^am' ' Prešernova trtica Mav. S. največji zaloga moških, dam* skih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennl8 in pristnih golsserskft gorskih čevljev. Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Moderna damska konfekcija kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, nasproti glav im— Ravnokar došla oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Naj novejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča »Angleško skladiš O. Bernaiovic, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Tvrdka Bilina& Kaseh nasl. Wp