IZ NAŠE DNEVNE KULTUEE. Iz pasjih dni.
1.
Kadar baladniki od vina gredo, široko gredo, gredo težko, (baladno so namreč vse rime na 0!) vidijo to in onooo ... Vidijo luno v krajce tri, na vsakem krajcu so oči, ene rumene, druge zelene, v mrtvo obličje živo vsajene, da pijejo v mozeg in pijejo v kri (v vsaki baladi je treba krvi!) mrki vampirji iz mrzlih dalj — Pridi, slikaj, če moreš — Kralj!
2.
Vergilius ... Virgilius. Ena muha kaj stori, sive glave obnori, norce tuje, serce naše, da jih pikolovstvo jase: Prešeren ..". Preširen.
3.
Ta pesnik ... Saj se je izpel, preden je peti začel!
4.
SHSjezik... Umej!
»Slovenac jesam,« prepevaj odslej!
5.
Kako se je slavi rodeval?-"
V filmu je trikrat Kosovo opeval.
6.
Slika: Christus heri et hodie ...
Da le biblično ne, pa nam po godi je.
7.
Kritiziral bi vsak ... pisal pa nič!
8.
Oči in ušesa zdrava ima, le da jih prav rabiti ne zna: za ločila uho povpraša, stike po očeh uglaša.
9.
Kraljevič Marko za rajo je metal šestoper. Anima pia, naš Stritar v distihih — šestomer.
10.
Potnik, ki je ceste truden, vse sezuje. Joža, moj prijatelj, na podkovanem Pegazu — potuje.
11.
Ali nima drugih potreb, da   se   brezstidno   v   »D e m o n u«   razgalja Jereb?
12.
»Žalostne roke«... Sočutim, Tone, a glej, Kaj te pravzaprav boli, povej!
13.
Komti bolj ko Prešernu pritiče pesniški lovor ob senca! Joži Zazuli, ki nam dal je — kar venec sonetnega venca!
14.
Prešeren govori:
»Stritar in Aškerc... Puntar in Žigon,
pozabljeno vse!
Moje besede pa ne bodo prešle!«
15.
Jenko : Ali sem res, kot me je v »Šmonci«
opisal! Levstik : Vidim, da ljubil je, a sebe le
risal!                                                Lukian.
#    #    #
Meštrovič in religiozna umetnost. — »Die
christliche Kunst« (Monakovo, 1925, 8) piše: »J. Strzygowski je opozoril v časopisu ,Deutsche Kunst und Dekoration' na delo, ki je umetniška izpoved in pomeni program podobno kapeli sv. Mavra, katero je ustvaril P. Deziderij Lenz. Nagrobna kapela, ki krasi rtič v Cavtatu pri Dubrovniku, predstavlja resnično enotnost stavbne in oblikovne forme, ki jo primerja Strzygowski z mavzolejem Teodoriha v Raveni. Kar pri ti znameniti centralni stavbi posebno privlačuje, je njena jasna zakonitost v tlorisu in gradbi, združena s poduhovljeno nežnostjo v plastiki. Ako kdo misli, da bo umetnost Jugoslovana v Nemčiji težko našla mnogo prijateljev, temelji ta bojazen nedvomno na posebnem načinu, s katerim izraža umetnik svoja čuvstva, toda kiparska sila in resnična poduhovljenost, ki sta izraz mojstra, polnega duše, bosta gotovo našli občudovanje in priznanje. Odkar smo doživeli ,Dombauhutte' v monakovski Ge-werbeschau, naravnost blagodejno vpliva, če gledamo ta pravi ekspresionizem. Nedvomno bo ta ali oni želel drugačno Mater božjo ali angele, toda nedvomno je kapela kot celota mojstrsko delo. Izredno učinkujejo 4 angeli, ki plavajo na stenah glavnega prostora in nosijo duše pokojnikov v nebo. Čudovita nežnost in finost je v držanju, s katerim objemajo duše v podobi dece. Meštrovič je v svoji stavbi, s fino občutenimi plastikami rešil problem ekspresionizma na edin način.«
(Po Hrv. Prosvjeti.)
PREJELI SMO V OCENO.
Julius Zeyer: Tri legende o razpelu.
Iz češčine prevedel dr. Fran Bradač. (Prosveti in zabavi, 5.) V Ljubljani, 1924. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga. Natisnila Delniška tiskarna. Zeyerjeva tegobna romantika. Bas dovolj, da  se  je  človek  ne  preobje  in  se  vendar
zadostno pouči o njej. Umetniško ilustrirana knjiga bi dala fantastični vsebini več poudarka, bolj sočna, slovensko-intuitivna beseda v prevodu — več vonja.          Dr. I. P.
Zbirka zakonov. XVI. snopič: Zakon o stanovanjih (z dne 15. maja 1925). Pojasnil dr. Al. Gradnik. Ljubljana, 1925. Tiskovna zadruga.
Apuleius : Amor in Psvche. Pravljica ljubezni. Preložil in založil Anton Sovre, 1925. Nat. V. B 1 a n k e, Ptuj.
Iz  ljubljanske   šole   za  arhitekturo  1925.
Izdaja »Ognjišče« akademikov arhitektov v Ljubljani.
Carinthiacus, Položaj Slovenaca pod Austrijom   i   položaj   Nemaca   u   kraljevini
SHS. (Cir.) Ljubljana, 1925.
Dr. Matija Ambrožič: Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku. S 30
slikami. Druga izboljšana izdaja. Ljubljana, 1925. Knjižnica inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani.
Mirko Korolija: Jugana, vila najmlajša. Dramska vizija v enem dejanju. Oder, 10. zv. Prevel- R. Petruška-Peterlin. Ljubljana, Zveza kulturnih društev, 1925.
Ivan Pregelj : Plebanus Joannes. (Vikar Janez.) 2. pregledano izclanje. Tiskovno društvo v Kranju, 1925.
C. G o 1 a r : Slovenske balade in romance.
Antologija. Splošna knjižnica, 51. Ljubljana, Zvezna tiskarna in knjigarna, 1925.
Marija Kmetova: V metežu. Roman. Spi. knjižnica, 54. Ljubljana, Zvezna tiskarna in knjigarna, 1925.
Zbornik za umetnostno zgodovino. Izdalo Umetn.- zgod. društvo v Ljubljani. V. 1., 1925. Izšla je 1./2. v novi opremi in na boljšem papirju. Vsebina: V. Steska, Ljubljanski baročni kiparji. — Fr. Mesesnel, Nadežda Petrovič. — V. Mole, Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka. — Fr. Štele, Epi-grafične drobtine (letnici 1459 pri Sv. Primožu nad Kamnikom in na Kamnem vrhu ter stavbar Andrej iz Loke). — M. Kos, Srednjeveški rokopisi drž. licejske knjižnice v Ljubljani. — Priloga: Fr. Štele, Umetnostni spomeniki Slovenije: I. Kamnik.
J. O. Curwood: Kazan, volčji pes. Kanadski roman. Poslovenil P. V. B. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1924. Ljudska knjižnica, 19. letnik. Ljudska knjižnica izhaja četrtletno.
Joseph Neuberger: Schulflora von Baden. 7. in 8. izboljšana izdaja. 114 slik. flerder & Co., Freiburg im Breisgau, 1925. Knjižica obsega vse znane na Badenskem rastoče divje rastline, razen tega veliko število navadnih krasilnih rastlin.
Slavjanofil : Češki Argonauti u Sibiriji. Tokijsko su izdanje ove brošure Češi kupili i uništili u Japanu. Naklada »Džepne knjižnice«, Osijek, 1925.
Dr. M. M a 1 n e r i č : Tobolček. Knjižni almanah Bele Krajine. Ob tisočletnici kronanja kralja Tomislava. V Ljubljani, Samozaložba, 1925. Knjiga, katere bibliografsko podana vsebina je razdeljena v poglavja po stvarnih momentih, vsebuje vse važnejše, kar se je dosedaj pisalo in dognalo o Beli Krajini.
Heinrich FaBbinder: Vor dem Sommer. Ein Buch vom innern Reifen fiir unsere kiinftigen Frauen. Herder & Co., Freiburg im Breisgau, 1925. Knjižica je namenjena zrelejšim gojenkam učilišč.
P. D 6 r f 1 e r : Das Geheimnis des Fisches.
Eine friihchristl. Erzahlung. Herder & Co., Freiburg im Breisgau, 1925.
Ante Dukič: Iz dnevnika jednog ma-garca. Zagreb, 1925. Jugoslov. štampa d. d.
F r. K s. M e š k o : Našim malim. Ljubljana, 1925. Učiteljska tiskarna.
Geografski vestnik. Časopis za geografijo in sorodne stroke. Izdaja in zalaga Geografsko društvo v Ljubljani. Uredniki: V. Bo-hinec, R. Savnik in F. Rubič. (Vsebina: Bohinec, Razvoj geografije v Slovencih. — Ehrlieh, Geografija in etnologija. — Rus, Morfogenetske skice iz notranjske strani in Notranjski ravnik. — Gavazzi, Geografski razpored največje in najmanjše poprečne množine padavin na Balkanskem polotoku I. — Baš, Hmeljarstvo v Savinski dolini. — Manjši članki. — Književnost.).
E. A b o u t : Kralj gora. Iz francoščine prestavila Kristina Hafner. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani, 1924. Ljudska knjižnica, 20. zv. (Izhaja četrtletno. — Obnovitev Ljudske knjižnice pozdravljamo!)
Al. Z a 1 o k a r : Pet let ginekologije in porodništva. Iz bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Ilustrirano. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1925.
Lucien Tesniere: Les formes du duel en Slovene. Travaux publies par 1'Insti-tut d'etudes slaves III. Pariš H. Champion, 1925.
Lucien Tesniere: Atlas linguistique pour  servir a  Petude   du   duel  en  slovene.
Pariš, H. Champion, 1905. Travaux publies par Flnstitut d'etudes slaves; atlas hors serie annexe au tome III.
H. Sienkiewicz: Potop. 5. in 6. snopič. Iz poljščine prevel dr. R. Mole. Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1925.
O. Antonin Zaninovič: Maruličeva pjesma: Tužerije grada H j erozolima. Prilog II. Vjesniku za arheologi ju i historiju dalmatinsku g. 1924/25. Split, 1925.
Svoboda. Glasilo delavske telovadne in kulturne zveze Svoboda v Ljubljani. 1. letnik, 1925.
Hermann W en del: Der Kampf der Siidlawen um Freiheit und Einheit. Frankfurter Societats-Druckerei, Frankfurt a. M., 1925.