Nekaj misli h koncertu UPZ Člani Učiteljskega pevskcga zbora so se zopet razšli z zavestjo, da so opravili težko delo v smislu kulturnc misije, ki so si jo nadeli kot člani pevske družine. S koncertom, ki so ga priredili v ponedelejek 10. t. m. v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani, so dokazali svoje nove in mladostne sile ter svoje stremljenje po resni in strogo umetniški glas- bi. V kolikor se jim je to posrečilo doseči, bodo povcdali naši glasbeni kritiki. UPZ je sedaj poln mladostnih sil, zato je sposoben za naskok na vsako še tako moderno in ekstremno glasbeno delo. Poleg tega je poln ljubezni do pesmi in dela samega, kar mu daje najlepše upe za bodočnost. Pevci in pevke se ne strašijo ne fizičnih in ne gmot- nih žrtev! Ne boje se kilometrskih daljav, ne vremena in ne slabe poti! Niso jim odvratne dolge pevske vaje! Vse žrtvujejo, samo da sc izživljajo v smeri, h kateri jih na,ganja njihova notranjost. Ali je mogoče prenesti vse težave sodelovanja v UPZ, ako ne bi bilo resničnega veselja do stvari same? Ali je možnost igrati v tako razpoloženem okolju statista?! Ali je možen uspeh zbora, ki Pa sestavljajo člani i vseh vetrov, ako ga ne bi vezalo stanovsko tovarištvo in pevsko bratstvo? Mlajši in starejši sodelujejo skupno, se drug drugega izpopolnjujcjo ter doprinašajo k delu učitcljstva in k razvoju naše glasbene kulture. Nekoliko številk! Od leta 1925. do danes je zbor priredil nad 80 koncertov doma in v tujini. Zbor se je v zadnjih treh letih po sestavi zelo izpremenil, starejšim so sledili mlajši. Na zadnjem koncertu je nastopilo 78 pevcev in pevk (nekaj je ostalo doma bdlnih), ki so presedeli v 3 dneh pred nastopom 18 ur pri pevskih vajah, dokler niso razvozlali zadnje potankosti atonalnih motivov nekaterih skladb na programu. Ta napor je bil neizbegljiv, ker bi se sicer moral preložiti nastop za mesec dni kasneje, ko bi lahko sklicali zopet pevski tečaj, a nastop UPZ v Ljubljani je bila že zelo aktualna zadeva. Program nastopov UPZ je bila vedno točka, okoli katere so se vrtila različna mnenja, Eni trde, da porabi zbor preveč časa za študij svojih programov in da bi bilo bolje, ako bi zbor nastopal z lažjimi programi; drugi priprisujejo zboru programe - najmodernejšega sodobnega značaja. Kdo ima prav? V gotovi meri oba, ker mora članstvo UPZ, ki je študiralo na učiteljišču nekaj glasbe ter se bavi v šoli in zunaj nje pri svojem vsakdanjem delu s petjem, nastopati v svojem sedežu s sodobnimi glasbenimi deli, na pevskih poteh pa z deli, ki pokažejo višino naše narodne in umetne pesmi. UPZ mora nastopati s sodobnimi programi in slediti glasbenim umotvorom naših skladateljev. Glavna točka zadnjega nastopa jc bila 22 minut trajajoča glasbena simfonija »Roženice«, delo istrskega rojaka Ivana Matetiča - Ronjgova iz, Zagreba. Skoro dva dni je sedel skladatelj pri zboru in pojasnjcval način izvajanja na gotovih mestih. Skladba je izraz fanatične ljubezni avtorja besedila do rodne zemlje, ki ječi sedaj pod tujim jarmom. Avtor besedila ljubi roženice (istrski narodni instrument »oboa«) tako, da prične na cesti klicati: »Mile moje roženice!« Z istim vzklikom se večkrat pojavi na sušaškem mostu, ljudje ga seveda v prvih trenotkih imajo za blazneža. »Roženice« so krik ranjenega srca, zato se tolikokrat ponavlja v skladbi, v katero sta pesnik kot skladatelj vložila toliko resničnega občutja do glasbila, ki je Istrane spremljalo skozi vse življenje in oznanjalo svetu lepoto in glas njihove in tudi naše domovine. Koncert, radio prenos! Publika, ki bi jo bilo lahko več, je z zanimanjem sledila sporedu in vzhičena obstala pred »Roženicami«. Pevci so pri tej pesmi v duhu gledali »blaznega« človeka na sušaškem mostu in s srce trgajočim klicem na ustnicah. Tu so se oddahnili, drugo je bilo laže. Poleg obrazov, ki jih stalno srečavamo na koncertih, in zastopnikov oblasti, smo opazili tudi mnogo svojih tovarišev in tovarišic, ki bi jih prav tako bolel vsak neuspeh zbora. Ta soodgovornost in moralna pomoč sta viden izraz učiteljstva do UPZ, katerega spremljajo na vseh poteh z budnim očesom. In to je prav!! Kdo se ne bi po tako težkem delu oddahnil in razveselil pri kozarcu vina na prijetnem sestanku s tovariši? Kam bi šli po koncertu tovariši, ki so se morali odpeljati takoj po polnočni uri z vlaki na službena mesta in potem v temi in blatu pešačiti še več kilometrov, da so prišli pravočasno k pouku. Sestanek po koncertu je potekel v prav veselem razpoloženju ter še bolj pojačil vezi med UPZ in ostalim učiteljstvom. Pomen koncerta? Glasbeni kritiki bodo izpregovorili svojo besedo, učiteljstvo in javnošt si bosta ustvarila svojo sodbo. a mla- dostnih sil poln UPZ bo vztrajal v svojem poletu tudi vnaprej! Vir.